Slovenski tednik za korisM delavnega l}ud-s‘va v Ameriki V slo«*i je moč! GLASIJO SVO’&ODOïliSE.L.JVlH STL O V2L JVC£ V V AMETUK,! Od boja do zmage! Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes Štev. 13 Eutered as Second-Class Matter July 8th. 1903. at the Post Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 1. Aprila 1910 Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto IX Razgled posvetu. AVSTRIJSKO-OGRSKA. 'Mate-Saaika, Ogrsko. 28. marea. Dvesto petdeset oseb je bilo ubitih in mnogo nevarno poškodovanih v vasi Oekoerite, ko je ogen izbruhnil v hotelu v katerem je bila plesna veselica. V dvorani, kjer so plesali se je po nesreči vnelo ogrinjalo neke plesalke in ogenj se je tako. hitro širil po oblekah gostov, da jie .nastala panika. Ljudstvo je prestrašeno drvilo proti izhodom, kjer je nastala gnječa. V istem času se je vdrla streha na ljudstvo in vsakiai rešitev je bila preprečena. 'Poročila javljajo, da ples' je bil vprizorjen za cerkvene namene. Nad sto otrok je ostalo brez starišev. Ali je tudi to božja volja" Dunaj. — Ječar Tuttman. ki je -poročniku. Hofriehterju, razpošiljat erju “eiankali” pisem, pomagal. da je slednji kot jetnik v preiskavi mogel" skrivoma razna pisma iz ječe na prijatelje pisati, je hil obsojen na triletni zapor. Hbfrichtefjev proces je bil valed tega zelo otežkočen in pričakuje, se. da bo zato dobil tudi občutljivejšo kazen. Ruski poročnik Teszanowski, ki je bil' v zvezi s ruskim vojaškim atašejem, polkovnikom Mar-čenko .na Dunaju je sedaj v rokah avstrijskega vojnega sodišča, ■pred katerim je izpovedal, da je ogleduh, ki je Rusiji izdal skoro ves avstrijski vojaški načrt. Teszanowski je tudi izpovedal, da vsa Avstrija je preplovljena s ruskimi ogleduhi. Budapest. — Škandal, ki se je odigral zadnji teden v državnem »bom, ko so ministrskega predsednika s tintniki ometali, .pride pred sodišče, da se tam ponovi in znova odigra. Poslanca Polonya so danes aretirali na podlagi, obtožbe. da je bil. on prvi. ki je tint-nik vrgel v predsednika. Zapor madžarskega ljudskega poslanca je neznansko razdražil poslance ve prijatelje in pripadnike. Celo veo, 31. marca. Vas črna (iSeihiwarzbaeh.) na Koroškem je pogorela. oL poslopij je pogorelo. Rešiti se ni dalo ničesar, kot golo življenje. Škoda je velikanska. RUSIJA. Petrograd. 31. marca. Duma je dovolila 37.000,000 dolarjev za gradibo bojnega ladjevja. Vlada je .predložila .proračun ža 375 mi-Ijortov dolarjev i.n od te svote se je tákoj dovolilo 37 miljonov dolarjev za takojšno gradlbo. Vse 'velevlasti, 'Nemčija, Avstrija, Angleška in druge gradijo velikanska ibojna hrodovja. čemu? Ali se hoje Japoncev in Kitajcev ali morda Združenih držav, kateri je nedavno tega senat dovolil $36, 000,1)00 za gradnjo dveh na svetu naj večjih dreiadnaughtov ? Mi ni str Roukhlof je v" dumi. po vdarjal, da dovolitev 532,624.232 rubljev za operacijo in gradnjo dvotirne sibirske železniee je ne-obhod.no potrebna, ker nevarnost preti zopet na daljnem iztoku in to tembolj ko se Kitajska pripravlja za,boj. Iz tega je razvidno. da za strategične namene in nič drnzega se poleg drugih vpj nih zahtev rabi še 533 miljonov rubljev. Ruska ne bo nikoli' dobila iz sibirske železnice kakih dobičkov, ker nji se ne gre za povzdigo industrije in obrti, ampak se pripravlja samo za voj-A.e. Ruski narod bo moral letos plat ali 10.437,303 rubljev več na davku kot pa lansko leto. Petrovgrad, 31. marca. Tolpa ciganov, hroječa 50 oseb je na poti po zamrlem^ Cerementeki jezeru V bližini Luge utonilo. Vsi / so utonili. NEMČIJA. Berlin, Pet mormonskih misijonarjev iz Utah so izgnali iz .mesta, češ. da so nemoralno propa-gandirali. Misijonarji so imeli že več žensk in deklet na vrvi. ki so bila pripravljena izseliti se v U-tah. ŠPANSKO. Valencia. Ker niso oblast v a prepovedala vsak prevoz na veliki petek, se je vnel med klerikalci in svobdomisleci krvav boj. — Policija je nastopila z golimi sabljami in okoli 50 je bilo ranjenih predno se je storil mir. Vodje obeh strank so zaprti. Madrid. — Odškodnino, katero morali .plačati Ferrerjevi obrekovalci hčeri Francesca Ferrer je ista podelila Ferrerjevim zavodom. s prošnjo, da se zaoočeto delo njenega, poštenega, nad vse nravnega očeta nadaljuje. To je grda zaušnica za klerikalce. ANGLEŠKA. London. — Kralj Edvard je slab plačnik. Mati nekega delavca. ki že več let dela na kraljevih posestvih je prosila občino za podporo, navajoč. da .njen sin. ki je edina podpora in ki že leta dela na kraljevih posestvih zasluži samo 10 šilingov na teden. Vdova je dobila podporo, bar vendar znači kraljevo ( !) naklonjenost do delavca — ob enem pa dokazuje kaki delavski izkoriščevalci so kronani butci. MONAKO. Monte Carlo. Knez Albert Honore Charles, dosedajni absolutni vladar Monako, najmanjše državice v Evropi je dek-retiral. da se z občno volitvijo zvoli parlament .ali mestni svet. pridržujoč sd mesto župana s dedno pravico in dovoljujoč svobodo tiska. Ta dekret je bil izdan na prošnjo 1200 podložnikov. Prebivalstvo Monaco šteje okoli 17,000 duš. EGIPT. Cairo. — Bivši .predsednik. Colonel T. Rosevelt se je pokazal za pravega budlerja. Tam je nekje govoril o dobrotah angleške krone, ko ga .pa je vsled te njegove mašetarije za Britev "jo vse splošno napadalo, je pa' sklical vse ondotne urednike in je zbra* nim govoril kot kolega-urednik. Nek urednik se je prav pošteno iz vibrača norca .napravil in zbranim urednikom rekel: O sedaj pa govori urednik “Out looka”. — Toraj. look out! Naš nacijonalni miljonarski klub. Senator Flint iz/Californije. ki premore okoli pol miljona dolarjev trdi, da njemu ni nikakor mogoče trpeti stroškov, ki so zvezani s kandidaturo volitvijo in življenjem v Washingtonu in zato noče, da Ibi se ga še nadalje volilo. Resnica je, da'senat Zdru Ženih držav postaja nekak miljonarski klub, kjer se ne gleda nâ par tisoč dolarjev. M sena,tu sedi že sedaj nekaj nad 30 mnltimiljo-narjev in vse zgleda, da se bo števila kaj kmalu pomnožilo. Nekateri teh miljonar-senatorjev so sledeči : Guggenheim. Colo. $50,000.000 Elkins, West Virgin a 25.000.000 Stephenson. Wrieonsin e20.000.000 Warren, Wyoming 15,000.000 Nixon, Nevada 15.000.000 Oliver, Pennsylvania 15.000.000 Crane. Massachusetts 10,000,000 Aldrich, Rhode Island 10.000,000 Wetmore. Rhode Is. 10.000,000 Dupont, Delaware 5,000.000 Depew, New York 5,000.000 Huighds, Colorado 5,000.000 Kean. iNew Jersey 5,000,000 Newlands, Neveda 5,000.000 Lodge, Mkssacihusetts 5,000.000 Lodge, Massachusetts 5.000.000 Bourne, Oregon 5.000.000 Smoot. Utah 5,000.000 Hale. Maine ' 3.000,000 Root, New York 3.000.000 Povišanje plače. Duluth, Minn. — Oliver Mining družba je naznanila, da s U anri-lom naprej bodo vsi delavci vpo-sleni v njenih rudokopih in po-slovnicaih deležhi 8 do 10 odstotnega povišanja plače. Družba se je haje po izvedencih prepričala, da cena živilom se je zadnji čas tako povišala, da je delavcu nemogoče s dqsedajno plačo Shajati. Več tisoč delavcem je s tem plača povišana. Zakaj tega ne sprevidijo operatorji premogovnikov? ŠTRAJK V PHILADELPHIJI. Pri seji Central Labor Unije, katero so obdržavali v soboto popoldan v Lyceum dvorani se je sklenilo, da se preneha s splošno stavko, ter da se cela zadeva prepusti štrajkujočim železničarjem, ki so namenjeni štrajkati, dokler ne zmagajo. Simpatetični štrajkarji so šli vsi na delo v popdeljek in to radi raznih vzrokov in po nasvetu Central Labor umije. Zakaj so simpatetični štrajkar-jti šli na delo si lalfko vsakdo misli. Strajki stanejo mnogo denarja in da se 'blagajne popolnoma ne s prazne j o je treba, dia se je nekaj vkrenilo. Šli so na delo. da zaslužijo in pomorejo s denarni-11 ml prispevki štrajkujočim železničarjem. Splošna stavka je delavstvo veliko stala, toda če primerjamo stroške splošne stavke s naukom, ki ga je delavstvo dobilo ji koristijo te skušnjey moramo reči. da stroški so skoro neznatni. S tem pa, da je splošna stavka odpravljena, ni treba misliti, da je vse pri kraju. Boj je še hujši in če železničarji ostanejo še nadalje tako lojalni svojim zahtevam. bo morala Rapid Transit družba kapitulirati ali pa iti v roke sodnijskih prejemnikov. Kozaki. Trije meščani so vložili tožbe za odškodnino proti " trem kozakom. med njimi stotnikom J. R. Robinson vsak za s voto $5000. ker so jih ti slednji brez vsakega povoda aretirali in kruto ž njimi postopali. Avstrijsko-ogrski konzul se je mudil v tem mestu ter obiskal državnega pravnika MeKeen. s katerim se je dalj časa pogovarjal radi slabega ravnanja proti ogrskim podanikom od strani South Betlehemskega konštablarja. -— Konzul je tudi vprašali, kaj se je storilo v zadevi umora Josipa iSzambo. katerega je ustrelil kozak Moughan. Delavstvo je prišlo na sled trgovcem in duhovščini, ki so podkupljeni od Schwab a. na vsak način hoteli delavce pregovoriti, da. se povrnejo na delo in izdajo linijske delavce. Proti tem izda-jicam je delavstvo vprizorilo bojkot. Sodnika Bloom, ki je še vsa-eega štra.jkarja. kateri je bil pripeljan pred njega, brez vsacega zaslišanja obsodil v zapor, so si delavei tudi zapomnili ter se ga bodejo spominjali pri prihodnjih volitvah. Predsednik shoda Wil liams je govoril delavstvu o de lavski politični stranki in zaključil s temi besedami : “Zvolite svoje liudi v urade, pa bodete imeli pravico drugačno, . kot jo imate sedaj. Delavska stranka nominira samo linijske može in nekega dne se 'bo to prav gotovo zgodilo, podkupljivi politikarji pa bodejo zleteli.” V jeklarni vse stavku, izvzemši par skaibov. t Senator Scott v boju s jeklenim trustom. Iz Pittsburga, Pa., se poroča, da so ondotni kapitalisti interesi-rani radi velike neodvisne kosi tarne, katero bode senator Scott začel graditi v Glenov?, W. Va., jn ki: bo konkurirala United "States Steel družbi. Glenova je predmestje Wheelinga. :V novi kositami bodejo uposíeni samo linijski delavei. Ta nova kositar-na bo' baje vposlila vse štrajkujo-če delavce pri La Belle jeklarni v Pelaire. ‘O., ki so na Štrajku že od 30. junija 1009. Senator N. B. Scott iz West Virginije vodi to gibanje, ki bo stalo nekaj nad pol miljona dolarjev: sam je prispeval $50.000 in je javnosti naznanil, da kosi-tarn® ho \na linijski podlagi, neodvisna od trusta. Zemljišče, kjer ibo kositarna grajena je že kupljeno. Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da se Vam list redno pošiljal GLEDE PREMOGARSKEGA ŠTRAJKA. Položaj pred zaključkom lista. Adolf Germer. član United Mine Workers of America nepristransko poroča o zadevi ,preino-garskega štrajka sledeče: Premogarski štrajk po vsi Ameriki je skoro .neizogibljiv. —* Operatorji Zapadne Pennsylvianije, Ohio in Indiana so oddali svoi ultimatum, s katerim se izjavljajo, da so pri volji povišati plače za 5.55 odstotkov pod: pogojem, da sedajni pogoji ostanejo nespremenjeni izvzemši ako se skupno drugače ne določi, toda pod nobenim pogojem pa se ne sme nič takega pripetiti, kar hi zvišalo ceno produkcije premoga na zgubo operatorjev. To ponudbo so premogarski delegati. ki reprezentirajo 160,000 premogarjev v okrožjih mehkega premoga držav Ohio.. Indiana in zaipadna Pennsylvania, odklonili. Znano je, da so pred časom operatorji v Pittsburg okrožju upe-l.jali rabo .novega streliva, katero pa- j e zmanjšalo zaslužek premogarjev in tej u pel ja vi so se zoperstavili delavei. kar je povzročilo štrajk v dotičnem distriklu. Pre-mogarji so šli' konečno na delo, ker se jim je obljubilo, da se jim krivica popravi na skupni konferenci. toda glasom ultimata, v katerem premogarski operatorji hočejo. da položaj v Pittsburg o-k rož ju ostane .nespremenjen, je •potemtakem' plača v dotičnem o-kraju znižana namesto povišana. 'Kar se pa tiče glede illinojških premogarjev je treba povdarjati, da isti ne odnehajo niti za las od svojega zahtevka, ki določa, da morajo operatorji trpeti stroške zažigalcev strelov, kakor to državni zakon določa. Ultimatum o-peratorjev. pa jim direktno krati to pravico, ker s tem. da bi o-peratorji morali plačati zažigal-, ee strelov, bd se povišali stroški proizvajanja. Delegati so ultimatum pretresa’Bali več kot pet ur in so ga naposled soglasno zavrgli. Ultimatum operatorjev, je tako na fin način izdelan, da bi se človek na prvi pogled prevaral: bil je zastrupljena vada, na katero se delavstvo — hvala previdnosti — ni vsedlo. Vprašanje stoji sedaj pred konvencijo. na kak način naj se stvar nadaljuje. Ali naj se podpiše pogodba s operatorji, hi so pri volji ugoditi zahtevam delavstva ali morajo vsi distrikti pogodbe prej podpisati, predno sme kateri dis-trikt pričeti s delom. Predsednik Lewis, je prejšna leta priporočal splošno stavko premogarjev, letos pa je za sekeijonalno pogodbo. Za sedaj je jako težko prerokovati. katero pot bodejo ti ali oni ubrali. Nekateri linijski uradniki so še vedno upanja, da se bodejo. operatorji podali ali vsaj stavili boljšo pogoje za delavstvo, kar bi mbgoče preprečilo stavko v splošni premogarski industriji. Pa tudi če do tega pride, bodejo premogarji po raznih kampih štrajkali radi svojih medsebojnih razmer, kar pa bo le 'bolj lbkal-hega pomena, ako pride do takega štrajka. Na skupni konferenci med operatorji in premogarji se ni prišlo do nobenega zaključka^Predsed-nik Lewis je izdal poziv za generalni štrajk. 279.000 premogar-iev bo s današnjim dnem odleglo krampe in Lopate, d,a počaste L april kot rojstni dan 8 urnega delavnika in če se operatorji do pondeljeka ne premislijo, ne .bo šel nikdo na delo. SO CI J AL-DEMOKR ATI V MILWAUKEE. Prvi April. V.torek petega aprila bode volitve v Milwaukee za mestni za-stop. Občno mnenje je. da socijal-demokratiični glasovi bodejo letos-segali 30 tisoč glasov. Emil Seidel, socijalistični kandidat je prepričan, da soeijalisti bodo zmagali na vsej črti. In zakaj ne bi? Saj vendar socijal-demokrati v Milwaukee reprezentirajo delavsko strafiko in so se izkazali koliko dobrega, so že storili za delavstvo in občno korist mesta. Po vrhu tega pa so vsi soc. dem. kandidati delavci in ni enega med njimi, da bi bil miljonar ali kak reprezentat kapitala. V torek bodo bili velikansko bitko. Kedo bo zmagal katolicizem ali soeijializem ? Upajmo, da bodo soeijalisti zmagali na celi črti. 'Naše rojake, ki imajo volilno pravico opozarjamo, da volijo za socijalne-demokrate. Omenimo naj. dal republikanska in demokratična stranka so kakor zgleda popolnoma zgubljeni, ter da ves boj se vrši samo med katolicizmom, ki reprezenti-ra .kapital in ostanke starih strank in pa socijalizmom, ki zastopa delavstvo in njegove inte1-resie. — Rojaki volite za Seideja in njegove tovariše. Čuječnost chicaških policajev. 'Ne dolgo tega je nek “predrž-neš” uk ral v pričo v policijski sobi zbranih policajev par na klineu visečih sukenj, sedaj se pa je pyepetilo, da je na postaji pri helenr dnevu nekdo ukral kapo. suknjo in količ nekega policaja po imenu White. — Mesto Chicago bi moglo upeljati ordinance. da se da policajem .na “stadjoni” straža, ki jih bo va ruvala pred prednžneži. Oče 34 otrok. Jože Sears, tesar v Dedhiam, Mass. je oče 34 otrok, od katerih dvanajst živi in ostali, so pa vmr-li, ko so bili po. več let stari. Tri ifemed sedmih živečih deklet so omožene. Oče je 57 let star in dela vsaki dan. Bil je oženjen dvakrat. Prva žena, katera mu je redila 18 otrok je umrla pred 23 leti. in na to se je poročil s sedajno. Rosalio 'Sears, ki je mati 16 otrok. Pri vsem tem je značilno tu, da se oče ne more spominjati imen svojih otrok in zato je prepustil družini, da izbere ime -novorojeni deklici. 'Srečen oče! LISTNICA UREDNIŠTVA. Prijatelj, Vaš dopis glede Rev. Lavrič® hranimo. Pustite ga na miru, da bo mir imel. Pozdrav. — Delegat. — Vašega dopisa ne priobčimo in sicer iz tega razloga, keresami sebe >po .nosu tolčete. Zakaj niste na konvenciji,,v Clevelandu nastopili — sedaj je prekasno. V dopisu priznavate, da.ste tudi vi sami slepo prikimavali, todia razočaranje, je prišlo prekasno. Kaj ne takrat smo bili mi lažndki in ruvaei preti Jedno- ti. sedaj pa kar naenkrat pravite, da smo resnico pisali. Kako se to strinja:?! Glede Mladič-Krže-Kor-če afere nas kaj .malo briga. Rečemo edino le to, da nič ni tako skrito, da bi ne bilo enkrat oeito. ali po sedmih letih se vse zve. Mi smo storili svojo dolžnost in sedaj se lahko v pest smejemo, ko opazujemo na kak lep način se vse vzorno gospodarstvo miši v ničev polom. Pošljite Vaš dopis gospodu Kržetu, uredniku jed-nbtnega glasila, bodete videli če ga priobči, mi ga za sedaj ne priobčimo. ker za nas je vse eno, če člani IS. N. P. J. o stvari vedo ali ne: na konvenciji ste Korčeta. Kržeta in Mladiča v višave povzdignili, sedaj ste jih pa izročili porotnemu odboru. Kdor se povišuje bo ponižan. Capito in zdrav — Častnik a rska prostitutka pri C. A.' ali niste vi in oni prešiei katere zagovarjate naj večji lopovi, nentoralneži ip podleži., Mora la! Povejte nam, kedo je največji ne moral n ež na svetu. Ali ni Liguiorij? In njegovo moralo širite vi, expometač m učenec sv. Li-guorija. ¡Samoi kak lopov, tak kot vi, ne pozna kedaj je na vsej črti pobit, pa bodi si v, tem ali onem oziru. Save! 'Stara navada je zdraviti revmatizem', trganje p b udih, neural-gijo, zvin .jen je itd. z Dr. Richterjevim “Pain Expeller”. Pravi Pain Elxpeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. April-noril! Na ta dan se vsakdo rad pošali ali norca brije iz svojega prijatelja ali znanca. — Vlovi ga če ga moreš . . . Tudi mi bi lahko naše čitate-lje potegnili s balko novico, ki s e.-bi redila v naših možganih, toda dnevi so preresni za šalo . ; . Prvi april je važen dan v zgodovini delavstva posebno za pre-mogarje v Združenih državah, ki so organizirani v United Mine Wonkers of America. Prvega a-prila 1. 1'898, to je trinajst let od tega so zmagali nad operatorji premogovnikov. 1. aprila 1898 je bil razglašen 8 utrni delavnik. Danes je ravno 1'3 let od kar si je ameriška unijski premogar pribo-jeval nekaj svobode, ker s tem dnevom, je tudi odklenkalo kapitalističnim “pluck me” prodajal-nieam — premogar ni bil več zavezan pod zgubo dela, kupiti svoje potrebščine v prodajalnah lastnikov premoigokopa, v katerem je delal. Le škoda, da se ni danes trinajst Let nazaj rešilo tudi vprašanje glede tehtanja “screen” premoga. Takrat bi:l je čas, da je delavec (zahteval od operatorjev, da mu plača od teže vsega premoga, Iki ga je nakopal, operatorjem pa prepustil, da so potem delali kar so hoteli s drobižem. Vendar zmaga za 8 urni delavnik in odstranitev “oberi me” proda-jalnic je bila za tiste,čase sijajen uspeh. Dolgo pa ne ho. ko bo moral operator plačati premogarju tudi za “drobiš”. S časom vse pride. Z združeno močjo se je dosegel osem urni delavnik, odnrava “o- ■ beri .me” prodajalnic in zboljšanje šolskega sistema, z združeno močjo pa bo delavec dosegel še marsikaj druzega. Prvi april ,pa je tudi važen v drugih ozirih za delavca. Na ta dan navadno potečejo pogodbe, sklenjene med’ delavei in delodajalci; obema strankama je dana priložnost^ da (zahtevati nove določbe, seveda vsaka za svojo korist. Prvi april je odločilen — mir in delo ali štrajk. Oboje je odvisno od obeh strank; ako se sporazumeti se podpiše pogodba in delo gr (N nepretrgano naprej, ako ne — delavstvo zaštrajka, odloži orodje v znamenje, da ne odstopi' od svojih zahtev, ter odločno zahteva, da delodajalci njihove zahtevke vpoštevajo. Pred prvim aprilom vse dvomi in ne ve kaj bodočnost hrani za eno ali drugo stranko. Govori se veliko o štrajkih. Delavci kakor delodajalci zbirajo sklade za morebitni štrajk.-Obe Stranki stavite predloge, ugibljeti, se pogajati' do prvega aprila — odločilnega dne, dneva, ki ali prinese mir in delo. ali pa vojsko -in dvom. Letošnje leto je tako daleč vse ugodno uspevalo. Delavci, katerim je potekla nogodba s delodajalci, so bili' večji del uspešni s svojimi zahtevami, le premogarji, kalkor ¡zgleda bodejo morali zonet pokazati, da so še trdnejšega kalibra, kot so bili danes tronajst let. Danes, trinejst let po rojstvu osemurnega dnevnika, lahko premogarji, kojih organizacija .je po članstvu in premoženju petkrat močnejša kot takrat, dobe ono kar so takrat'zamudili to je popolno plačo za ves nakopan premog — drobiž vštet. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................ 50 kron; za $ 20.50 ............. 100 kron, za $ 41.00 ............... 200 kron, za $ 102.50 ............... 500 kron, za % 204.50 ............. 1000 kron za $1020.00 .............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je db $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske re Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cnrtland St. New York 6104 St. Clair Ave.. N. E. Cleveland, Okie V OHUN.* (Nadaljevanje.) Šesto poglavje. Zamorec je sledil jezdecu z o-čmi, dokler ta ni izginil za skalo, potem je zopet zaprl vrata, jih zapahnil in zaklenil pa vriskal v svojem srcu nad srečnim beigom svojega mladega gosnoda. Ko so vojaki tisti večer pokopavali mrliče, so našli za Ilvarto-novo hišo dva kravarja in Virginia, ki so .morali deliti isto u-sodo. Na Henrikovo srečo je bil konj, katerega je bil zasedel, prav izvrsten in ga nesel kakor veter po dolini' navzgor. Že je upal, d.a u-teče srečno sovražnikom, ko je dobroznan glas udaril na njegovo- prestrašeno uho, ki mu je zaklical : “To sto napravili dobro, stotnik Hvarton. Ne štedite biča in obrnite se na levo, predno poj-de-te čez reko!” i ' Strme se je ozrl Henrik in videl na vrhu majhne skale prejšnjega svojega vodnika Harveya Brezo, ob čigar notgah je ležal njegov navadni- krošp.jarski koš. Angleški častnik je ubogal svet tega skrivnostnega človeka in krenil na gozdno stezo, ki je peljala v kratkem loku k cesti, v-sled’ česar je bil kmalu pri prijateljih. Hip nato je jezdil čez mostič in ustavil konja pred svojilni ¡starim znancem, polkovnikom V el morjem. “iStotnik Hvarton!” je vzkliknil poveljnik anigleških čet. “Stotnik Hvarton, preoblečen v kmeta in sedeč na rebeličnem dragonskem konju, ali- st.e v tej maškari pali iz oblakov?” “Hvalim boga,” je odvrnil mladi mož in se globoko oddahnil, “da sem zdrav Utekel rbkam sovražnikom; a še pred petimi minutami sem bil vjet in grozila so mi vešala!” “Večala? 'Ti izdajalci svojega kralja se vendar niso mogli pre-drzniti, da store hladnokrvno še en umor? Ali ni' še dovolj, da -so usmrtili Andreja? In zakaj so Vam srrozili z enako usodo?” “Češ, da sem zakrivil -enaki zločin,” je dejal stotnik in pripovedoval zdaj častnikom, ki .se jih- je bilo nabralo okoli njega, o svojem vjetništvu in begu. Med tem so se zbirali pobegli Nem-ci zadaj za. infanterijsko kolono, in ko je stotnik Hvarton končal, je vzkliknil polkovnik: '“Čestitam Vam iz vsega srca, hrabri moj mladi prijatelj, kajti usmiljenje je čednost, ki je tem izdajalcem neznana. Lahko ste torej dvakrat hvaležni usodi, ki Vas je otela zdravega iz njihovih ■rok. Pripravite se. da mi podarite Vašo pomoč, potem Vam bo skoro dana prilika za plemenito maščevanje! ’ ’ ? “N-e Verujem, polkovnik V-el-mer„ da bi mogla pretiti komu nevarnost od strani majorja Dun-wood^,” je odvrnil mladi Hvarton nekoliko razburjen. “Njegov značaj je vzvišen nad takim sumom. ‘Sploh pa bi ne svetoval, da prekoračijo naši ljudje to reko v odprti ravnini, ravno tej virgin-ski konjenici nasproti, ki bo gotovo od svojega vspeha še vsa napihnjena . . .” “Kaj. menite, da je beg teh regularnih čet in teli strahopetnih Nemcev čin, s 'katerim se morejo /gospodje rebeli veliko bahati?” je vprašal polkovnik z zaničljivim usmevom. “Vi govorite o tej stvari, stotnik Hvarton, kakor da hi. bil gospod Dumvood — naslova majorja mu ne morem priznati — pognal v beg telesno gardo Vašega kralja. ’ ’ “Dovolite mi opazko, polkovnik ¡Veimer, da bi tudi telesna garda mojega kralja, ako bi -šla na boj, zadela tu na sovražnika, ■ki ga ne sme prezirati, kdor se neče kesati potem . . . Verujte mi, polkovnik”; ta Dunwood je ponos Wasbi'ngtonove armade in eden naj izvrstne jših kavalerij-• skifa častnikov.” “ Dunwood ? Dun-wood?” je ponavljal polkovnik- zateglo, “moral senu že srečati ki-e tega človeka-” “Če se ne motim, ste ga videli enkrat, za hip v hilši mojih sester v mestu,” se je nasmehnil Hvarton. “Ah da, v resnici, spominjam se mladega moža. In zaupali kon- SPISAL J. F. COOPER. gres teh rebel-skilh kolonij_ svoje vojake vodstvu take.ga vojščaka?” “Vprašajte poveljnika Vaše nemške konjenice, ali smatra majorja Dunwooda vrednega tega zaupan ja ali ne!” Polkovnik je služil dolgo časa v Ameriki, ne da bi stal kdaj drugačnim četaip nasproti n-ego vo-jakom-novineem ali pa deželni hrambi. Ti «o se pač bojevali tu in tam z nekolikim pogumom, ravno tolikrat pa se jim je zljubilo, bežati, ne da bi enkrat ustre-iili ali zamahnili- s sabljo. Polkovnik je sodil tudi rad po. zunanjosti in menil, da ljudje, katerih gamaše so bile tako čedne, ki so markirali tako pravilno in znali tako izvrstno napraviti vse obrate. ne morejo biti premagani nikdar. Vrhu tega so bili vendar Angleži, njih uspeh je bil torej gotov! T-a-ko je prišl-o, da je poslušal svarila stotnika Hvartona z zaničljivim usmevom in vorašal nato: “Ali hočete mar, gospod, da se umaknemo pred to slavno konjenico. ne. da st-oriimo kaj nadaljne-ga, ne dai poizkusimo kaj, kar bi jej pokvarilo pravkar doseženi u-sp-ehi ? ’ ’ “Svetoval hi Vam 'samo, polkovnik Veimer, da oomislite, da je ne-varnost, ki jej gledate v o-ei, večja nego se Vam zdi!” “Nevarnost je beseda, ki se slabo p-oda ustam vojaka,” je odvrnil angleški poveljnik porogljivo. ! ••“In nekaj, česar se boji 60. polk ravnotako malo kakor kakšen drug. ki nosi kraljevo uniformo!’” je odvrnil Henrik ognjevito. “Poizkusite, ukažite napad in naša dejanja naj govore za nas!” “Zdaj spoznavam zopet svojega hrabrega mladega prijatelja!” je dejal Veimer. “In če mi imate dati kak nasvet, predno začnemo boj, ga hočem poslušati rad. Vi poznale moč rebelov — ali jih leži še kaj več v zasedi?” “Da,” je odvrnil Henrik, ki ni motgel pozabiti zasmehi ji vib polkovnikovih besed. “Na parob-b>u gozda na naši desnici leži skrite nekaj pehote: sovražnikova konjenica pa stoji vsa pred nami!” “Kjer ne ostane dolgo!” je vzkliknil polkovnik, obrnivši se h krogu svojih častnikov. “Gospodje,” je nadaljeval, ¡hočemo iti- čez reko in začeti napad oni-kraj n-ai planjavi. -Stotnik Hvarton. ali mi hočete hiti za adjutanta?” Henrik je zmajeval z glavo nad polkovnikovim ukrepom, ker je smatral stvar za prenagljeno; a slušal je pokorno in se pripravil, d-a stori v predstoječem boju svojo dolžnost. 'Major Duuwood je bil zbral med' tem zopet svoje čete, spravil malo število jetnikov na varno in se umaknil nazaj na terén, kjer je’stal pred bojem. Z že p-riborjenim vspehoin zadovoljen in .mnenja, da so Angleži prezviti, da bi mu dali še enkrat priliko za a-tako, pa se je pripravljal zdaj, da poišče primernega. taborišča za čez noč. Stotnik La-wton je poslušal le nerad tozadevna povelja svojega predstojnika in je bil nastavil svoj daljnogled, du pomagal na noge, ga posadil na konja in ga izročil častniku, da ga straži. Levo krilo ,se je Amerikaheem dalje časa vpiralo, dokler niso. o-jaeenj z rezervo, pognali tudi tu sovražnika popolnoma- v beg. Drugi angleški poveljnik, ki je natančno opozoval razvoj bitke, se i-e zdaj hitro zasukal s -svojim bataljonom in streljal na vso moč na dragonce; ko so v napadu dr-vili mimo njega. Pri temi bataljonu je bil tudi Henrik Hvarton. — krogla je o-plazil-a njegovo desno roko in moral je vzeti vajeti v levioo. Ko so dirjali mimo dragonci in se je tresel zrak od njih krika in bučanja njihovih tromb, se je splašil Henrikov kon.j. in ker je bila njegova ranjena roka brez moči. se mlademu jezdecu ni posrečilo da bi bil ukrotil divjo žival, tako da je minuto pozneje prav proti sVoji volji jahal poleg stotnika Lawton a. Dragonec je razumel na prvi pogled smešni položaj svojega novega tovariša, a utegnil je samo zaklicati1 mu — predno se je vrgel na angleško krilo: “Vaš konj pozna bolje pravo stvar nego njegov jezdec. Stotnik 'Hvarton. pozdravljeni v vrstah svobode!” Tega pa stotnik Lawton le ni zamudil — da si j-e namreč svojega- jetnika zdaj bolje zagotovil; »n ko je zapazil, da je ranjen, ga je poslal nazaj za bojne vrste. Ko je videl Dunwood, da še Nemci** zopet upajo na dan, jih je hitel zasledovat, in ker je 'bila lahka stvar, dohiteti njihove slabo hranjene, shujšane konje, je bil ta oddelek kmalu uničen. Velik del Angležev je porabil zmešnjavo in gosti dim, da se je umaknil za glavni voj svojih ljudi. ki so zdaj morali prenehati « streljanjem, ker je bila nevarnost, da zadenejo prijatelja in sovražnika. -Zato so dobili begunci ukaz, naj se skrijejo v gozd za drevje. A ni se še zgodilo to, ko je stotnik Lsvvton , poklical k sebi mladega častnika, ki je poveljeval tisti oddelek, ki je bil ostal na odprtem terenu, in mu velel napasti še stoječe sovražnikovo krilo. 1’kaz. komaj dan je že bil tudi izvršen, a vnetost voditeljeva je pustila v ne-mar potrebno previdnost, in med konjeniki, ki so ‘bili izpostavljeni pri ataki uničujo-čenju ognju, je nastala zmešnjava. I Lawton i njegov mladostni *) John Buli (Janez Bik) — priimek Angležev. Dodatno treba omeniti, da se je -bojevalo proti Ameri-kan-cem tudi 19.000 vojakov deželnega grofa hesenskaga Friderika IT., ki jih je bil prodal ta glaso-vitj despot za dober denar Angležem. Glej zgodovino. tovariš sta pala pri tem napadu. Na srečo za čast Virgineev se je pojavil v tem kritičnem trenutku major Dunwood zopet na mestu. Vidci je svoje čete v neredu in ob svojih nogah v mlaki krvi Jurija iSin.gelfona, mladeniča, ki mu je bil drag zbog svojih izvrstnih lastnostij, in pa Lawto-na, ki se je bil istotako zvalil s konja. Dunwoodove oči so zabliskale, zdirjal je med .s-voje krdelo in sovražnika in jih z /glasom, ki je pretresel srca njegovih dragoncev, poklical nazaj k dolžnosti. Njegova navzočnost in glas njegov sta učinkovala s čarobno močjo. Čete so se zopet uredile, trombe so pozvale na boj, in g svojim poveljnikom- na čelu so se zagnali Virginci z neodoljivo silo na sovražnika. Kmalu zatem1 je 'bilo polje docela očiščeno sovražnika. Kdor ni bil pal, je iskal zavetja v goz do v ih. * Le počasi se je umaknil Dun-wood pred ognjem Angležev, ležečih- za hostnim parobkom v za ščiti, in poslal nato svoje ljudi na žalostno delo: pobirat ran jen ce in mrliče. Narednik, ki je imel nalog, povesti stotnika Hvartona na kraj, kjer dobi zdravniške pomoči, je hitel, kar je le mogel, da bi se hitro zopet vrnil v boj ; in tako je stal Henrik v malo minutah človeku nasproti, čigar prikazen in opravila sta bila silno zanimiva. Mož je bil plešast in razoglav, a iz hlačnega žepa mu je kukala lepo popudrana lasulja. Suknjo je bil odložil zavihal srajčne rokave do komolcev in kri, ki mu je lepila na obleki, rokah in celó v obrazu, je izdajala njegov poklic. V ustih mu je tičala cigara, njegpva desnica je držala orodji čudne oblike, levica/ pa koščke jabolka, katere je vtikal s cigaro vred v usta. 1 Na tleh pred' njim je ležalo truplo Nemca, katero je pazljivo preiskavah “Tukaj je zdravnik,” je rekel Henrikov spremljevalec mirno. “Oskrbi Vam roko v hipu.” Hvarton se je približal čudni filguri in videe, da ga oni ne zapazi. ravno hotel prositi pomoči, ko je ranocelnik zamrmral predse : “Spoznavam razločno, da j-e tega moža ubil stotnik Lawton, tako dobro, kakor da sem sam gledal ,t-o. Kolikokrat sem se trudil pokazati mu, na kakšen način lahko podere nasprotnika, ne da mu uniči življenje. Kruto je, trebiti tako po nepotrebnem rod človeški ... in potem onemogoču-jejo taki udari kakor je ta vsako zdravniško pomoč. To je bagate-liziranje vede!” “Dovolite, gospod.” je pričel Henrik. ‘‘Obrnil bi rad Vašo pozornost na njojo malo rano.” “Aj,” je vzkliknil oni. okre-nivši se. “Vi prihajate z bojišča? Ali je dosti dela?” “Za Vas? Mogoče,” je odvrnil Henrik, in z ranocelnikovo pomočjo slekel suknjič. “Vaša rana ne pomeni nič,” je dejal zdravnik, precej zaničljivo gledajoč roko. “Krogla je udrla poleg kosti, ne da bi je zdrobila. A je vseeno sreča za Vas. da ste prišli staremu praktiku v roke, sicer bi Ipli lahko ob roko.” “Zares!” je vzkliknil Henrik nekoliko vznemirjen. “Nisem mislil. da je' stvar tako huda.” “O. rana ni huda, a Vaša roka je ustvarjena kakor nalašč za amputacijo. To bi bilo utegnilo peljati kakega novinea v izkušnja vo ...” “Za vraga!” je zaklel stotnik. Kdo naj bi naSel veselje na tem. pohabit i človeka?” “Gospod.” je dejal ranocelnik veliko resnobo. “Amputacija po pravilih zdravniške umetnosti je tako,'interesantna operacija, da abko zapelje mladega človeka, da jo izvede tudi tam. kjer ni ab-so1 ritno potrebna.” Nadaljni razgovor so pretrgale bližajoče se čete, ki so počasi ježil il e nazaj na svojo prvotno postojanko. Od vseh strani so pri-hojali zdaj vojaki, iščoč zdravniške pomoči. Hvartona je prevzela straža — in s težkim srcem je korakal nazaj proti očetovemu domu. Angleži so bili izgubili pri različnih napadih kakšno tretjino svoje pehote in ostanek se je zbral v ¡gozdu. Dunwood je izpre-videl. da je njih postojanka predobra, da bi dovoljevala nov napad ; zato je pustil tam blizu stot- 10.548 to je bila številka bolnika, kateri je bil zadnji v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnateJjaSlovenskega Zdravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskusenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij PT“ Najbolša Garancija za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti. ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti:—zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor : reumatizmu, kašlju, naduhi, prehlajenju, sušici, na pijučah, na jetrah, na ledicah, na srcu, na živcih, na dušniku, na vodenici, na želodcu, na zlati žili, na trakulji, slabosti prebavnih organov, slabokrvnosti na očeh, v ušesih, na lišaju, na srbečini, na prhutati, na mazulih, DR. J. E. THOMPSON. Kakor tudi tajnih moških in zenskih spolnih boleznih: triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju;—nadalje na belem toku. nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, neplodovitosti, — tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jedne AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI katera bi nebi!a njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti. Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno. PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vaša lastna korist je da ne odlašajte temnč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRAVI SCE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik : ,THOMPSON New York, N. Y. ^¡s a Is 342 W. 27th St. nika Lawt-ona z oddelkom konje nikov, da nadzoruje sovražnikovo gibanje in iga, če mogoče, nadleguje. predno se zopet vkrca. Imel je stotnik Lawton strog ukaz. da se loti sovražnika zgolj v slučaju, da se ponudi v to lagodna prilika. Ranjen je bil ta lastnik samo lahko: krogla ga je bila oplazila na glavi. In ko se je poslavljal od majorja, je menil le-ta smehljaje, da ako se izpoza-bi še enkrat, 'bo treba smatrati njegovo glavo pač za hujše ranjeno .. . Angleži niso imeli s seboj prtljagi“, ker so bili odposlani, da zaplenijo gotove dovoze živil, namenjene za amerikansko armado. Umikali so se zdaj preko gozdnatih višav, kjer so 'bili varni pred vsakim kavalerijlskim napadom — da pospo zopet do svojih čolnov. Dalje (prihodnjič. lovensko Narodno Samostojno 1 Drnštvo V RAVENSDALE, WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: Mike Dernovšek, Ravensdale, Wash. Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtotvn pri Frank Markuš v prvem nadstropju im 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijalnik, zamožke aližehske i8k SOLID GOLD filled z lepo Okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne jdelavcem na železnicah. AMČENA ZA 20let. 'Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. 6. D. za $5,75 in vozne troike, na pregled, in ako ni, kot __ se tu reprezetira N E PLAČAJ NITI EN CENT. Pomislipa, da lahko Slačaš $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro 14fc pozlačeno verižico in p**vezek daruiemo z vsako uro. # EXCELSIOR WATCH Co BOB ATHENiEUM B'LD'G, Chicago Rojakom Slovencem naznanjava, da sva odipr's Gostilno “Slovenski Dom1’ na 2236 So. Wood ceste to je med Blue Island ulico In 22. Mladič & Krampats. Edward Paucli ----- gostilničar-— 663 Blue Island Avenue CHICAGO. ODVETNIK PATENTI GARL STROVE! 1009-140 Washington St. Tel, 3989 MAIN CHICAGO Dobra Unijska Gos1ilna,k3,,e dobi mriel in gorak prigri- |/\c C CtjlCtnV zek. : Pod vodstvom llu>' JKSOIUV 650 BlueIsland Ave. delika Dvorana za društvene in unijske seje, ir., Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.. SALOON z lepo urejenim k e gl išče m in sveže Sehoenhofen pivo 'priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blue Island Ave. Chicago HI. Hoerber pivo. Prost prigrizek MARTIN NEMANICH LASTNIK Phone; Canal 80 22nd St. & Lincoln blizu slovenske cerkve Pooblastila in prošnje na vojaške, sodnijske in vse druge oblasti v sta rem kraju izdelujem po EDEN DOLAR in priskrbim potrebna konzularna potrdi la. FRANK PODGORŠEK, 56 Warren St. New York. N. Y„ M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Pisce. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo mm id Slovenska Svobodomlsel, Podp.Zveza Chicago, USTANOV. 1908 I Illinois. 1NK0RP0R1NANA 1909 GLAVNI ODBOR; ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Bluč Island Ave., Chicago. MATH GAISIIEK, pod'pre'.d'sedni k, Box 327 Nolkomis, 111. JOSIP IVANŠiEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111. M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, lil. IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. N ADŽORNIKI; .JOSIP BENKO, (predsednik), 11322 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERSÖAJ Box 271, Grandi Works, 111. LOUIS SKUBIC, 2737 So. 42nd Ct.. Chicago, 111. POROTNIKI: JAKOB ZAJC, (predsednik); Box 44, Winterquartiers, Utah. ANTON DULLER, 3012 W. 25th St., Chicago, 111. JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa. POMOŽNI ODBOR: A. H. SKUBIC, 2014 Blue Island Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIC, 2236 Wood St., Chicago, HI. WILLIAM EOS, 11316 Fulton Ave., Bullmiam, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, IU. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. • Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE’’. Seja vsak zadnji četrtek v mesecu. DRUŠTVENI URADNIKI. Št. 1 v Chicago, 111.: M. V. Konda, predla., 1518 W. 20. st.; A. H. Skulbie, ta.j., 2014 Blue Island ave.; Josip Ivamšek, tblaig., 1517 S. 43. ave.; — Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 2 v Claridge, Pa.: Ivan Mlakar, pneds.. Box 68; Ivan Batič, ta.j., Box 487; Lovrenc Sturm, blag., Box 434. — Seje 2. nedeljo v mesecu. Št. 3 v Depue, Dl.: Frame Grošelj,. preds.; Dan Badovinac, taj.; A. Kuihiar, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 4 v Black Diamond, Wash.: Jos. Plaveč, pnecte., Bx 644: Mat/h Pečnik taj.. Box 4; A. Slapnik, blag., Box 630. — Seja 1. nedeljo v mesecu v prostorih br. A. Slapnika. Št. 5 v Darragh, Pa.: Matija Krc. preds.. Box 96; Ivan Renk, taj., Box 24, Arona, Pa.; Josip Hauptmann, blag., Box 140. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 6 v Winterquarters, Utah: Jiafeolb Zajec, preds.. Box 44; M. Krstnik, taj.. Box 44; Ivan Mlakar, 'blag., Box 11. — Seja 4. nedeljo v mesecrai. Št. 7 v Arona, Pa.: Alojs La-harme .preda.. Box 156, Darragh. Pa.; Mihael Rajer, taj.. Box 117; Andre j Štiih„ Iblag. Bok 81. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 8 v McGuire, Colo.: V. Zupančič, preds., Walsembutr|g Gordon Mine: Frank Bengaeh, Wal-semburg Gordian Mine. Colo.; Jakob Hribar, blag., Box 72, Mc-„Gui.re, Odo. — Seja 1- nedeljo v mesecu. Št. 9 v Leadville, Colo.: Anton Goršiič, pred'».. A. V. S. Oo.; Fran Jelenc, taj.. Box 972; Josip Lanič blag., Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 10 v Modn Run, Pa.: Karol Telban,' preds.. Box 132; Ivan Arhar, taj., Box 264; Franc Likovič,. blag., Bok 268. — 'Seja 1. nedeljo v mesecu, v Union dvorani ob 9. uri predlpoldan. Št. 11 v Staunton, ,111.: Ivan Malček, pred., Box 667; Anton Ausee. taj,., Biok 158; Andrej 'Schafferneggar, blag., Box 408. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 12 v Cumberland, Wyo.: Ignac Marinčič, preds., Box 12; Josip Keshman. tajnik, Box 271; Franc 'Krek, blag-, Box 242. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 13 v Witt, 111.: Anton Ulčar preds.. Box 95; Ivan Repolnsiky, taij.. Box 317: Luka Dernovšeik, blag.. Box 208. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 14 v Yale, Kans.: Anton Rupar, predk. Box 65; Josip A-lič, taj., R. R. No. 8, Pittdburg. t Kans.: Franp Šetina, blag. Bok H27. Vale, Kans. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 15 v Granville, 111.: Jalkolb Cesar.' predk, Box 168; Peter Tomšič,-taj.. Bok 14; Ivan Papeš, blag.. Bok 171. — Seja 1. nedeljo v mesecu, v g. Ivana Papeš dvo- am. Št. 16 v Clinton, Ind.: Vin- cenc Verhovnik, preds., Box 569; Viktor Zupančič, taj., Box 17, R. R. ; Rudolf Cesar, blag., Box 412. — Seja 1. nedeljo v mesecu ob 9. predlpoldan. Št. 17 v Aurora, Minn.: Ivan Rožanc, predls., Box 148; Ivan Vidic, taj.. Bok 215; Josip Praznik, blag., Bok 254. — Seja 2. nedeljo ■v ‘mesecu!. Št. 18 v Girard, Ohio: Matija Leskovec, pneds.. Box 372; Ivan Škof, tajnik, Box 11; Ivan Leskovec, blag., Box 428. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 19 v So. Chicago, 111.: Jakob Tiso'1, preds.. 11363 Fulton Ave. ; William ‘Rus, taj., 11316 Fulton Ave.; Ivan Levstik, blag., 11262 Stephenson, Ave. Vsi v Pullman, 111. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 20 v Cleveland, O.: August Kužnik, preds., 8323 Connecticut ave. S. E. ; Jernej Urbas, tajnik. 1239 E. 60th str.; Valentin Kandoni, blag., 6305 Glass Ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu, v Knavsovi 'mali dvorani. Št. 21 v Naylor, Mo.: Ivan Žime rman, preds. ; Frane Levar, taj., Bok 123; Valentin Dobnikar, blaig., Box 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 22 v Indianapolis, Ind.: Josip Pušnar, predls., 725 N. War-man ave. ; Franc Hruban, tajnik, 730 Hauigh st. ; Alojs Bučar, blag. 726 N. Warman ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu, ob 2 uri popoldne v g. Pesefat dvorani na 717 N. Waftnan ave. Št. 23 v Lemont Furnace, Pa.: P. Menart, preds. ; Ivan Gregorčič, taj., Bok 51 ; U. Rupar, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 24 v Milwaukee, Wise.: A. Bergant, predig.. 257 — 1st ave. ; Ferd. Glojek. taj., 477 Virginia st.; Franc Matjaš, blag., 195 Reed st. — Sieja 1. nedeljo v mesecu. Št. 25 v Reading, Pa.: Peter Kočevar, preds., 143 N. River st. ; Frane Košmerl, taj., 428 Tulpe-horfcen st. ; Anton Košmerl, blag. 901 Scfhukie ave.. Bok 18. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 26 v Collinwood, O.: Ivan Potočar,.preds., 5624 Elsinor st.; Ivan Aljančič, taj., 6321 Arcade sit; Jos. Kunčič, blag. — Seja 2. četrtek v mesecu. Št. 27 v Forest City, Pa.; Ja-kolb Trček, preds., Box 406 : Fran Leben, taj.. Box 419; Ivan Šume, blag., Bok 233. — Seja 1. nedeljo v miefeecu. Št. 28 v Madison, 111.: Anton Pleše, preds'., Box 14; Emil Tof-fiamt, tajnik. Box 183.'— Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 29 v Taylor, Wash.: Mihael Skeribme, preds.. Box 7 ; Rudolf Gradišnik, taj., Box 48 ; Ignac Pugel, blag.. Box 7. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 30 v Bishop, Pa. : Ivan Muz-gielj, preds., Box 8 ; Paul Osebek, taj., Box 14 ; Andrej Renko, blag. Bok 13. Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 31 v Farmington, W. Va.: Josip Juiraieh, predls., Box 21; Franc Leustik, taj., Box 218; I-van Koren, blag., Box 14. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 32 v Wenona, 111.: Anton Žitnik, ipreciSj., Box 245; Anton Grm, taj.. Box 93: Alojs Jaklič, blag,., Box 95'. — Seja 2] nedeljo v mesecu. Št. 33 v Livingston, Ul-: Matija Gorenc, predls., Box 132; Karol Izlakar, taj.. Box 152; Albert Švajger, blag.. Box 148. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu, v g. Černe in Zajec dvorani. Št. 34 v Oregon, City, Oregon: Peter Kurnik, preds., Box 155: Ivan'Kurnik, taj.. Box 155; Fran Sajovic, blag., 131 — 18. & Main st. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 35 v Crawford, Kans.: Alois Korošeo. preds., P. O. Girard, R. R. No. 4; Ivan Zager, taj., R. R. No. 4., Girard. Box 89, Crawford, Kans.: Anton Šnaj, blag., P. O Franklin. Box 3, Crawford', Kan. — Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 36 v Springfield, 111.; Martin Pekdl, preds., 715 N. 14. st.; Alojz Pehot, taj., 1201 S. 17. st.; Josip Grobelnik, blag., 1031 So. 15. st. — Seja 3. nedeljo v mesecu Št. 37 v Blackburn, Pa.: Ivan Umek, preds.; Frank Sedminek, taj., Box 252, Westmoreland Co., Pa; Ivan Grošelj, blag., Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 38 v Jenny Lind, Ark.: Jakob • Lambreht, preds., R. F. D. No.. 3., Box 224, Ft. Šmitih. Ank.: •Tehn Speli«, taj., F. R. D. No. 3, Box 139, Ft. ¡Smith, Ark.; Ivan Slapar,, blag., Box 37. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 39 v Agular, Colo-: Franc Požrl, preds., Box 3. Rroadhead. McGuire, Colo.; Anton Lah, taj., Box 72; Jos. Morgl, blag., Aguilar. Colo. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 40 v Salida, Colo.: N. Pre- dovič. -preds.. Box 565; L. Nova-čič, taj., Bok 260; Math Mlatita, blag.. Box 641. — Seja dine 17. v mesecu. Št. 41 v Ambridge, Pa.: Franc Tomažič, preds.. Bok 141: Fred. O guli n. taj.. Box 70 Ambridge. Pa.: AndUej Unetič, blag.. Box 263. Ambridge. Pa. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 42 v Red Lodge, Mont.: Anton Božič, preds., Box 32; Anton Ka-nelairič, taj.. Box 32; Dragotin Grenko, bflag.. Box 32. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 43 v High Bridge, Iowa: Andrej Pelko, preds.. P. O. Madrid. Iowa; Franc Lokner, taj., P. O. Madrid; Mairtin 'Supan, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 44 v Virden, 111.: Matevž Stermec, preds.. Box 340, Virden. 111.; Ivan Deželak, taj.. Box 41, Girard. 111.; Anton Stopar, blag:. Box 231, Virden, 111. — Seja 3. nedeljo v mesecu. ■ Št. 45 v Baltic, Mich.: Karol Stopar, preds.. Box 147. Baltic, Mich.; Franc Štempihar; taj., Box 264, So; Range. Mich.: Franc Lah. blag.. Box 61. Baltic, Mich. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 46 v San Francisco, Calif.: Anton Serjiak. preds., 1418 Vermont St.: Josip Riapuš, ta.j., .816 Hempshire St.: Franc Piškur, blag., 816 Hempshire St. — Seja 2. nedeljo v -mosecu ob 8 uri zvečer na 816 Hempshire St. Št. 47 v Chicago, 111. : Antonija Leaar, predsednica, 2727 S. 42nd Ct.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1517 S. 43rd Ave.; Marija Marentič, blagajmica, 4508 Ellis Ave.; vse v Chicago, 111. — Seja se vrši drugo nedeljo v mesecu. Št. 48 v Breezy Hill, Kans.: Štefan Dodaš, preds., F. F. D. No. 2. I^ox 109, Mulberry, Kans.; Martin Očko. taj..TR. F. D. No. 2: Box 109. Mulberry, Kans.; Franc Šetinc, blag., R. F. D. No. 2. Box 100 Mulberry. Kans. — Seja 1. nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj. “SVOJI K SVOJIM!” tako prhvi star pregovor. Naši bratje rojaki Slovenci in sploh Slovani razvideli so, da S. S P. Zveza pospešuje in napreduje dan za dnem; število članov se množi in prav sigurno le zato, ker vsak član ima ugodnosti. Recimo! Priliko ima vsak Slovan. da se zavaruje za slučaj bolezni in smrti. Nadalje nudi se vsem, ki še niso pri nobenem društvu ali ki želijo postati član te lepo se razvijoče Zveze, da plačajo $8.00, vstopnine, in na ta način je tak član zavarovan takoj z prvim dnem za slučaj bolezni itd. “Zveza” se bas v zadnjem ča- su rapidno množi, in gotovo si mora vsak Slovenec in sploh Slovan šteti v ponos, da je ud te Zveze, ki' liftdi mnogo več ugodnosti kakor katerakoli druga Jednota. In in tam. y slišati glas. da rojakinje Slovenke po raznih -n:<-stah vstanavljajo svoja ženska društva in žele priklopiti se v našo 'S. 8. I*. Z. In kadar tako store sigurno, hode to v korist svojo in svojcev. Videti je, da v kratkim času bôde Zveza štela 2000 udov. Pojasnilo. Ker .nekoliko društev pismenim potom povprašuje za stvari Zveze, toraj opetovano pojasnjujem, da vse stare, oziroma, prve listine so veljavne ravno tako kakor nove. Toraj ne zavrzite ničesar. V prihodnjič zopet mnogo novih članov in članic. Društva se naprosi malo potrpljenja. Znaki so pošli in naročimo zopet nove. Toraj prosim potrpljenja. Pozdravljam vse brate in sestre S. S. P. Zveze. Jos. Ivanšek, gl. tajnik. Chicago, 111. Cenjeni urednik : — Uvrstite sledeče v glasilo. Po-ročano je bilo o našem ženskem društvu št. 47 S. S. P. Z., toda o-menjeno ni bilo ničepar na kaki podlagi je bilo isto ustanovljeno. Pri zadnji mesečni seji je bilo sklenjeno, da društvo iz svoje 'blagajne plačuje bolniško pod.po-ro po $3.00 na teden in sicer po šestih mesecih po vstopu v društvo. Usmrtnina je $500.00. Pristopnina je $1.00 in skupni mesečni asesment pa 75c. Toliko rojakinjam na znanje. V.se Slovenke v Chicago in okolici vabimo v našo sredo. Pozdrav vsi-m sestram in bratom S. S. P. Zveze. A. Ivanšek, tajnica. Svobodomisleci! Naročajte, priporočajte in razširjajte naš list! — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika! — Bodite povsod širitelji njegovega poštenega prizadevanja! Tvr. Richter f“PAI N-EXPELLER Kajti koristijo Tiočne raiSice. če trpiiTna revmatizmu. PAIN EXPELLER dobro vdrguien, ti takoj olajča bolečiDe in odstrani njih vzroke. Po 25c. in 50c. v vseh lekarnah. F. Ad. Richter St Co , 215 Pearl St .New York. Pazite fia varstveno namko s sidrom. ^';J Pazite na Halley-ev komet? Naj večji nebeški prizor vse dobe. Ta fini 5-oddelni teleskop meri 33 palcov odprt in ll”zložen in stane samo (Tl rn Čista stekla fine kvalitete. Po-litirani medeni obročki in 2 pokrovčka. Čudovit fin instrument za tako nizko cetto Vsakdo g« lahko ima. Pošiljamo na vse dele sveta, poštnine prosto na prejem $1.50. Ne odlašajte, naročite takoj! Naslov: P. E. FRETER & Co. 52 Dearborn Str. Chicago, 111. Pué* t •I The Gutsch Brewing : =Co.= Pivovari vležanega piva in znanega KDTBUSSER WEISS PIVU Sheboygan, Wise. Telefon 90. ■^.-1 NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko rino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje, — A Horwat, Joliet, Ul. V listu “Glas Svobode” oglašajo samo dobre tvrdke, zato vam jih priporočamo. Heuropin Želcdečni Grenčec je znašel J. B. Scheuer, v nemškem Jas-sniku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1900. Vsakdo jariznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbranih zelišč in koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca. J. B. SCHEUER CO., IZDELOVALEC 158 W. Kinzie St., * Chicago, Illinois GARANTIRAMO DA .... JE --- SLOVANSKA KORONA zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra. Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo. Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na IMIol^or 3VC I_i DIČ2 GENERAL AGENT 158 W. Kinzie St. Chicago, Ul. hfjplllipmn obleke po meri iz čisto volnenih, domačih in im-UUGIUJCIIIU portirjih tkanin. Piodajamo P>°*ove Obleke za delavnik Imamo ve^^° 3al°g° trdih in mehkih klobubov. V zalopi *marao vedno bogat izbor obuče in čevljev, močnih za d delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zado.volnost. Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene. Pridite, oglejte si i kupite! prva slovensko-hrvatska trgovina s oblekami JURIJ MAMEK, | 581 S. Centre Ave., Chicago, 111. Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” S' M. A. WEISSKOPF, M. D. o ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, lil. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: od 8,—10. ure predpoludne od 1—3. ure popoludne in od 6.—3:30 ure večer. V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne. Ob nedeljah samo od 8,—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKGPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. m W. SZVMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Blae Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 955 Moja trg-ovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. I Pijte najboljše pivo g s M Üä ¡S K I Peter Schoenhoffen Brewing Co. g PHONE: CANAL 9 n CHICAGO ILL. M “Glas Svobode” (The Voice op Liberty) weekly Published by The Glas Svobode Co., IS 18 W. 20th St. Chicago, Illinois._________ Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki._____________________ ^Glas Svobode* izhaja vsaki petek ______________in velja------------------ ZA AMERIKO: Za celo leto.......... za pol leta........... ZA EVROPO: Za celo leto............... za pol leta........... ....,$1.25 $2.00 $1.00 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 1518 West 20th St., Chicago, ill Pri spremembi bivalliiča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. DELAVSKE UNIJE IN POLITIKA. Ne moremo si kaj, da ne bi ne koliko 'bližje pogledali na velikanski boj, 'ki se vrši sedaj v Philadelphiji, ker ravno dogod-' jaji in ves tek boja nam daje primeren 'nauk v tem oziru, da se prepričamo je-li za delavske unije važno, da se .pridružijo politic nemu gibanju ali ne, da si ustvarijo svojo politično stranko in d za kandidate svoje stranke vsi u-nijs'ki, kakor tudi še rie organizirani delavci'enoglasno volijo •Nlikido ne ibo oporekel, da /a. v no v tem boju, ki se bije med delavstvom in kapitalizmom v strogo republikanski Pennsylvaniji tiči ali delavska zmaga ali pa poraz. Delavstvo in kapitalizem po vsej Ameriki sta koncentrirala svoj boj v Pennsylvaniji. Po zmagi ene ali druge stranke pričel bi se bojevati naroden 'boj za obstanek ali poraz unije. V Philadelphiji, v sedajnem boju vidimo, da despotic na smer katero je zavzela Rapid Transit družba, ki zastopa kapital, proti pouličnim železničarjem bi bila stvar nezmožnosti, ali vsaj tako daleč ne bi prišlo, ,če ne bi bili mestni zastopniki taki trmoglavi sovražniki delavstva. Generalni štrajk je bil, odgovor delavstva v Philadelphiji na sramotno družbo mestne uprave s kolovodji traction družbe. V teku tega štrajka so delavci ukusili vso ne-zo policijske brutalnosti in razredne justice. Itn »sedaj ko so stanovitni. trdni, združeni delavci takorekoč zmagujoči nad kapitalom, sedaj ko moč Traction družbe, zastopnice kapitala peša pod navalom složnega delavstva, sedaj ko vse kaže, da kapital mora .podleči in ugoditi delavskim zahtevam in ko je družba tako opešala, da ponuja delavcem koncesije. vidimo, da so politikarji-pri-plazili v ospredje. Vprašajmo se, zakaj Senator Penrose tako želi, kakor se navidezno kaže, da se pride do po-. ravna ve in prepreči državni, da-lekosežni štrajk ? Ali morda zato, ker je delavski prijatelj, ker čuti in misli s delavstvom? Kaj še le ! Znano je. da senator Penrose ni dvignil niti mezinca, da bi preprečil štrajk pouličnih železničarjev. Tudi ni storil koraka, da bi .preprečil generalni strank. Rekel pa jo. ravno takrat, ko se je Transit družba, za katebo hrbtom je stala Pennsylvania železnica in drugi kapitali, izjavila, da unijo ■ železničarjev mora. uničiti : “To hell with Wiilkesbarre (delavsko delegacijo, ki je v Wilkes-ba.rre, Pa., zborovala)”, ker mislil je, da je delavstvo že poraženo. Toda sedaj ko mu je zadonelo , na ušesa, da se delavstvo po vsej državi pripravlja za generalni . štrajk, se je zbudil iz spanja, stopil kar čez noč‘na plan iz straha za svoje lastne interese. Senator Penrose 'pozna in uvi-deva bolje kot mi raztrgani položaj republikanske stranke, katere pripadnik in državni bos je 011 sam. Vsi, od predsednika Tafta doli. do zadnjega cestnega pometača. ki zastopajo republikansko stranko, pričakujejo velike zgube gkjsov in mogoče tudi poraz pri priihodmihi državnozborskih volitvah. Znano ,je, da je država Pennsylvania pod’ normalnimi položaji' varna in gotova; republikanska država to je, da večina glasov' je oddanih za republikance, in zato ise boje. da bi splošna stavka v tej državi podnetila glasovalce do prave mržnje do kapitalistov, katerih stranka je republikanska in da bi vsled tega zgubili' republikanci večino in u-pliv. In to je glavni vzrok, da se je senator Penrose prikazal na dan kot ščurek, skušajoč prodreti svitl-obo, dobro vedoč, da ¡splošna stavka po celi državi, 'bi na delavstvo veliko uiplivala pri prihodnjih jesenskih volitvah, kar bi značilo njiegov poraz. Moč države se je brezdvomno v .jasni' luči pokazala pri velikem štrajiku. v Philadelphiji in če si delavci' v 'Pennsylvaniji in ¡po vseh Združenih državah tega nauka k srcu ne vzamejo, ne bodo mogli druzega kot samega ¡sebe krivgti za posledice. Na vsak način se mora reči. d;a štrajk v Philadelphiji je dobra šola za delavstvo, od katerega se sedaj pričakuje, da pri vsaki vo-litvi stopi na plan in voli ne za interese kapitala, temveč za interes in blagostanje delavskega razreda. Delavski razred naj bi se bavil ravno tako s politiko, kakor se 'bavijo kapitalisti. Kedar bo delavstvo prišlo do spoznanja, da poipolno zmago le takrat dobi, kedar zmaga na iudustrijelnem in političnem polju, tedaj se bo še le v ¡pravi luči pokazala moč delavskega razreda. DELAVSKA POLITIČNA STRANKA. “Delavska politična stranka v Združenih državah ! ” Nekaj novega na ameriškem političnem .poljip,-vendar pa stvar dobro znana in lepo napredujoča v Evropi, kot na Angleškem. Nemškem. Avstriji, Belgiji in drugod, ki je dosegla velikanske uspehe za delavstvo. tako v postavodajah. kakor tnndi pri industriji. Kedaj in zakaj se je ¡sklenilo, da se ustanovi delavsko ¡politično stranko? To »ti dve vprašanji, katere se lahko odgovori s besedami, ki dajo ves kredit zavednemu delavstvu. Vsakomur je kolikor toliko znan Ib oj. ki se vrši ravno sedaj v državi Pennsylvania med delavstvom in kapitalizmom. V tem boju. ki se gre za obstoj, ali propad nnionizma. je delavstvo prišlo do spoznanja: sprevidelo je, začelo je zreti v bodočnost, ki je temna za unionizem, naznanjajoča gotov propad delavstva. V tem noju je delavec, unijski in neu-nijski. opazil, da je osamljen, da so ga politilkarji, katetim je pomagal do mastnih služb dezertirali, da so republikanski kakor tudi demokratski ljudski (!) zastopniki ppkazali se ¡prijatelje delavstvu sovražnega kapitala. Razočaranje je bilo veliko. Kamorkoli se je ozrl videl je le sovražnike, kjer je'prosil pomoči, je ni dobil, celo vlada mu je postala sovražna; pravice in za delavstvo : elementi, ki so postavljeni, da nepristransko varujejo življenje in premoženje v«ih državljanov, ne glede na stan. bogastvo ali revščino, so obrnili delavcu hrbet, ga pobijali, morili, streljali in ¡na ta način hoteli prisiliti, da se uda na milost in nemilost kapitala, ki ima vso vladno ma-šinarijo hipnotizirano. Videl je, da sti republikanska in demokratska stranka ¡pod uplivom in v zakupu kapitala,, ter da edina prijateljica mu je še socialistična stranka, ki- i.e pa kar se vlade tiče popolnoma 'brez moči in to zato, Iker ta stranka, ki je ob finem vsaj do sedaj stala za delavca, nima nobenega zastopništva v narodni postavodaji. Nekajrje treba storiti in to takoj, da ne bo prekasno,. si je mislil delavec, ko je Videl, da brez lastne politične moči je vsak boj brezuspešen. In začel je misliti Samostojno brez pritiska od zgoraj ali zdolaj, premišljujoč in u-va.žu.joč' politično moč delavstva v' inozemstvu, sosebno na Angleškem in Nemškem, kjer je delavec zastopan v državnih zborih po delavcih, kjer ta zastopnik stavi- predloge v korist delavca in zanje glasuje in kjer se bori proti vsaki točki, ki bi znala škoditi delavstvu,' in tako je prišel do zaključka, da: si v Združenih državah ustanovi svojo, delavsko politično stranko. Marsikedo pa bo rekel, ali ni socialistična stranka, delavska stranka? Ali ni Socialist Labor Party tudi delavska stranka? In zakaj se delavstvo h kateri teh strank ne priklopi? To je vse dobro in prav-r- Omenimo pa naj tu na mestu, da predno se bo delavstvo tako daleč izobrazilo, da bo v stanu razumeti principe in ide- ale socijalistične stranke bo vzelo se najmanj 50 ali' morda 100 let. Temu ne more n.ikdo oporekati. Navadni delavec,še ni prišel tako daleč," da> bi mogel uvaževati kaj socijaliizem zahteva in zato je potrebno, da se ustanovi med starem sistemom/ in novim nelkak Iprebod to je neobhodno potrebno, da se ustanovi še ena, to je delavska politična stranka, ki naj združi vse delavstvo v to stranko v času volitev a ob enem jih pa uči pomen delavstva in pomen kapitalizma. Oni delavci, ki so tako daleč napredovali, da u-videvajo, potrebo socijalizma bodejo stopili, v vnste socijalistične stranke. Ako se izvrši načrt za delavsko politično stranko, katero sedaj delavci formirajo v državi Pennsylvania, oziroma koj-e narodni pomen bo še le postal efektiven na zborovanju farmairske unije, ki se ima vršiti’ meseca maja v St. Louisu, tedaj se lahko prerokuje propad obeh kapitalističnih strank, na krmilo pa bodete prisili delavski stranski to je delav ska politična in soeijalistična stranka. ¡Socijalisti bi mogli ta korak delavstva 'pozdraviti in na vsej črti ¡delavstvu pomagati, da se delavske ideje vresničijo. Če bodo socijalisti roka y roki delali s delavsko stranko, potem- se lahko reče, da v kratkem času bodeti obe stranki -ena, kakor se je to zgodilo na Nemškem, kjer imajo sedaj socijalisti skoro večino v državnem zboru. Delavsko ¡politično stranko je rodila potreba in se ne more nobenemu predbaeivati, da je skušal na ta način priti do političnih jasli, kot je to storil pred leti, delavski (!) prijatelj W. R. Ilearst. Pomisliti je treba, da večina delavstva sedaj vo!i republikanske in demokratske kandidate, ker (Voliti hoče, toda s soeijaliz-mom se ne strinja, ker ga ne razume in zato voli za koristi kapitala — proti sebi. Ge pa se ustanovi delavska politična stranka tedaj pa je vsak dvom izključen, da ne bi delavec pristopil k delavski stranki, ter volil za njene kandidate, kateri ako bodejo izvoljeni, ter spolno vali in zvrševa-li zahteve delavcev, ki so jih zvo-lili, bodejo nehote morali zastopati interese socijalizma. Iz tega je razvidno, da je delavska politična stranka, vodena tako. da se 'ne ¡bodejo kapitalistični' hiumibugarji v nio utihota-pidi. nekak prehod delavstva iz kapitalističnega političnega jarma. v naročaj socijalizma. Mi kot izdajatelji delayskega časopisa “Glas Svobode” pozdravljamo ta korak zavednega delavstva jn priporočamo našim čitateljem,. da se pridružijo delavskemu gibanju na vsej črti. Omenimo pa ¡naj. da s tem nikakor ne mislimo pobijati socijalistične stranke, ki se ravno tako bori za delavske interese, in se v tem- oziru popolnoma žnjo strinjamo. SLOVENCI NA FARME! Čevljar se naj drži svojega kopita, je star in resničen, slovenski pregovor. Večina ameriških Slovencev je bila v starem kraju rojena, in vzgojena na kmetih. Večina rojakov je kmečkega stanu in kolikor toliko jim je znano poljedelstvo; druge obrti ne poznajo. Pri plugu so se rodili, pri plugu so preživeli svoja mlada leta v staram' kraju in kmetija jim je bila dom. Ko pa enkrat naš rojak pride v Ameriko, zagrabi kramp in lopato, pa gre v globočino zemlje, gre v nevarnost, da zasluži par dolarjev na dan — če mu lastnik premogokopa dovoli delati. Od kmetije noče vec slišati besede. Zakaj? / Našteli ,bi lahko stotine vzrokov, tod¡a najvažnejši vzrok je ta, da skoro vsak naseljenec je navezan na dom, ali zato ker ima doma .kmetijo, na kateri i-ma dolg^.pa je prišel sem v Ameriko, da služi denar in «plačuje 7 dolg ali' pa. zato, ker iz ¡grunta v ¡sVi-rem kraju je le s težka dobil za davke in da se je komaj -preživljal. To sta dva glavna vzroka, da naš rojak se boji iti na kmetijo, ko pride v Ameriko. Naseljenec, ki pride v Ameriko, da »i zasluži in prihrani par centov, da poplača svoj dolg, ki ga ima na posestvu prav stori, da gre v nudok-op. topilnico ali tova r not da hrani ter ko si poplača dolg, ki breineni ro_dno grudo ia da se pov,rne,v rojstni ¡kraj k ženi, ¡ali stariŠem. Takega pe silimo, da hi šel na kmetijo» ker isti ima svoje posestvo doma in nekdo mora tudi tisto obdelovati, pač ¡pa naj veljajo te vrstice o-nim, ki so prišli sem v Ameriko s namenom, da jim bo ta svobodna gruda novi dom. Taki rojaki, ki pridejo v Ameriko s namenom, da si tu nov dom- ustvarijo naj bi pred vsem ne- pozabili dejstva, da so ,sem prišli, da si zboljšajo .razmere, da jim ne- bo pod stara leta treba živeti od milosti -dobrosrčnih ljudi ali pa postati težko breme svojih otrok. Človek, ki je marljiv, je mlad in žilav dobi vedno dela, starca, ki je slab, mu delo ne gre od rok, ga. vse odriva in zaničuje. Zato je treba -skrbeti v mladosti za stare dni. Iz skušnje smo prepričani, da je veliko naših rojaikov, ki bi radi šli na kmetije, toda nimajo no b en ega. da bi jih poučil kako pričeti, in 'kako priti do kmetije. Treba bi bilo nekoga, ki bi naše rojalke spodbujal in učil, toda žali bog, da rojaki, ki so podkova ni v poljedelstvu in katerim so a-meriške razmere znane, molče in blagor slovenskega naroda v tujini jim je deveta ¡briga. Pa tudi naši rojaki vobče so hladnokrvni, se ne brigajo za lastno korist, ter se zadovoljijo s tem, da enakomerno delajo v tovarni ali pre-mogokopu, ter da imajo za “pint.” ali sodček ječmenovea Za bodočnost ne skrbijo in zalo smemo smelo trditi, da v tem o-ziru se-rojaki kaj radi “amerika nizirajo.” . V Ameriki se pride do kmetije na več načinov. Najceneje je, a-ko se človelku posreči dobiti zemljo. kateri pravimo “homestead’ to so državna zemljišča, vendair pa o tem ne bomo govorili sedaj ; kogar pa bi “homestead” zemljišča veselila naj si kupi od rojaka Wm. Brunschmid, 70S — 10 th St., Minneapolis, Minn., knjigo “Slovenija”, v kateri imenovani rojak na drobno in obširno razpravlja o teh državnih zemljiščih ter ob enem tudi daje vsa navodila in tudi kje se homestead zemljišča še dobe. Drugi način priti do kmetije je kupiti zemljo dokler je še po ceni. Poznamo več rojakov, ki so pred »par leti kupili zemljišča v bližini Naylor j a. Missouri od rojaka FrSnlka Gram po $10.00 a-ker. Zemljišče so morali sami čistiti in kakor nam je rojak Anton Duller pravil, ki je kupil posestvo v Gamburg, Mo., da za les Se je dobilo toliko kolikor je zemljišče stalo. Toraj na ta način je k-tTpec- dobil zemljo zastonj. Danes dve leti od tega se je zemljišče podražalo^ in cena ¡mu je $16. toraj aker šest dolarjev več. Obdelana ¡gruda pa vrže od 25 do 50 dolarjev aker in še več. Iz tega je razvidno, da v zemljišču je denar. Za primer recimo, da ima rojak tisoč dolarjev in bi šel rad na kmetijo. Kako naj bi začel? Pred vsem se mora poizvedeti, kje se dobi dobra zemlja in po ceni ter v bližini železnice. Pisal naj bi raznim agentom in od koder dobi najpovoljnejši odgovor in kjer se ¡mu najbolj dopade, tam naj kupi. Pred vsem pa bi priporočili, da rojaki kupijo od rojakov, ker rdjak-agent ne bo pahnil svojega rojaka na led in ako se kateri -misli naseliti v Missouri mn priporočamo, da. se obrne na F. Grama,- Naylor, Mo., ki je zanesljiv in vam bo resnico povedal, potem na že kupite ali ne. Odločili ste se, da kupite zemljišče v Missouri in sicer 40 a-krov gozda po 16 dolarjev aker. Na kup ¡plačate recimo po $6 na aker,kar bi ¡znašalo $240 ostanek po $400 pa se zavežete plačati v štirih letih. Od vašega denarja vam ostane $700. Poleg tega pa prodate les in sičer dobije zanj ¡po $7 od abra, kar znaša $280/00, toraj imate vsega skupaj $1040 za zidanje poslopij in nabavo o-rodja Vsak začetek je težak in z ¡malega raste veliko. Pred vsem je treba stanovanje. Hišo s tremi sobami si zgradite za $100.00; hlev na 10 glav živine bi vas stal $240.00 in druga manjša, gospodarska poslopja okoli $100.00. — Nadalje si kupiti dve muli ali konja. recimo za $200 in štiri krave po 25.00. kar znaša $100.00; za druge živino in perutnino potrošite recimo $30.00; za orodje se- ^ Zakaj trpeti bolečine, 1to iste lahko takoj J * * * * ■ odženete s« “KAPSOL” čudovitim mazilom za vse bolečine kot revmatizem, nevral- * * * * * 4 4- * v. ‘•uuu.mm magnum vse uuicLiue Kot revmatizem, nevral- Z gijo, glavobol, trganje v križu. Isto tudi odstrani otekline T* in prežene otrplost. 4^ Navodilo: Pomažite malo Kapsola na prizadeti del ^ V dvakrat na dan. Cena 50c., po pošti 55c. Denar lahko 4* pošljete v znamkah. f J. C. HERMANEK f* LEKARNAR | 1800 So. Center Ave., Chicago, 111. * 4*4* 4*^4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4^4*4* 4* 4* 4*4*? V času dela in jela, spomni se na ne-delo in ne-jelo. Vsakdo, bi ima nagon ¡do kmetijstva, naj kupi kos zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi m tj prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, tr-pentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi, abo več ne moreš vsaj 40 akrov žemlje-in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu. ( Prevzel siem 40.000 akrov najfineje ravnike, za naselitev.. Vsa zemlja je moderno kanalizirana po državi. Tukaj ponavljala. se bode jStara pesem. 'Kar se danes nudi za $16 aker, preduo-mine 20 let se bode protdal-o za desetkratno ceno. Ako se oglasi dovolj 'Slovencev, rezerviram 10,000 akrov izključno za nje. Kar je obdelane^ enake zemlje plačala je leta 1909 od $50—100 v pridelku pavole, $30—50 v koruzi itd. Kar se seveda lahko dokaže Is številkami državne statistike. Kaj je kmet in kaj je najbolje plačan delavec v mestu? Prvi je prost gospod; kar snesti ne more, proda in to za drag denar. Drugi je sužen druzih. Zakaj toraj ne postati prost in neodvisen? Pomislite, vaši otroci ne bodo mogli zemlje kupovati, ker cene bodo previsoke in to naj si vsak zapomni. Vsa ženil j a je enaka, vsa cena je $16.00 aker, zraven železnice, postaje ali pa vstran. Kjer koli te bolj veseli, tam ti je na izbero. $6.00 na aker takoj in ostanek na 6% obresti poljubno. F. GRAM REALITY CO. NAYLOR, MO. Nkdaljevanjc na 7. strani. ,VAS S„Y°*Oô Gv*' co. 1518 West 20th St. Chicago, 111. OBVESTILO! Vsem društva ”, obrtnikom, trgovcerrirgostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi I društvena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista “Glas Svobode” \ dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111. toči FEPIXJ PIVO. PERU BEER COMPANY, Peru, III. Podpirajte krajevno obrt! rjemu pustiš od nevednih zobo-'“zdravnikov izdirati svc'6, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAQER | MAGNET j GRANAT | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoris gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. rt PROSTOVOLJNA -ZAHVALA JBERTTE DOKAZ RESNICE ! , Velecenjeni gospod zdravnik I Usojam se Vam naznaniti, da sem sedaj hvala Bogu popolnoma zdrav terne troiv več na ŽELO DO U IN TELESNE J SLABOSTI, od moje prejšnje težke bolezni nimam več niti najmanjšega znamenja. Moja gnljudueja Vam hvala )iu od Boga piaoa ker nisem -nikdar mislil, da bi zamogel v tako kratkem času popolnoma ozdravili, Istotako se moja žena in hčerka po uporabi Vaših zdravil popolnoma zdrave počutite. Moja dolžnost je, Vas vsakemu bolniku najtopleje priporočati. Vaš naj hvaležnejši Dr. E. C. COLLINS svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. V. jeziku na THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 West 34th Street^ ÎMew York, N. Y Er. S. E. Eyudmau, vrhovni ravnatelj. Pošljite še danes za 15 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Čiovek, njegovo življenje in ilravje' ’Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer. Slovensko Delavsko Podporno in iPenzijsko Društvom Ustanov. H, * M/ * * * * ****** »*»* 4<** 21. nov. 1909 DAKRAGiH, I»R»SYI A AA IA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison. Pa. Box 28. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. s, JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa. ni činiteljil zapazili in nemara premišljali o"tem. kaj bi bil Trst Slovencem, vsem južnim austr. Slovanom in potem Austriji, ki Š6/ noče zgubiti Trsta in adrijanskega motja, izročiti je Lahom v kralje vsi vu in kaj bi bili ti Jugoslovanom kot moderni delavci velikemu 'Trstu! — LURŠKI ČUDEŽI PRED SODIŠČEM. IZ STARE DOMOVINE. Piše Dr. Slane. (KONEC.) Kakor kaže razvoj Austrije, bode v kratkem času več železnic vodilo v Trst. Slovenske dežele bodo preprežene z železnicami, ki bodo vejale to veliko torišče ljudi, Trst in morje z drugim kopnem svetom. Joj, če ne vemo Slovenci izrabljati te priložnosti, da postanemo dobri delavci, kakor j ib zda jšni svet na kmetiji, v fa-briki, v rokodelstvu, v druzih tehničnih delih zahteva. Z slov. duhovnikom in juristom ne bodemo pregnali tujine, ki se bode v sedla za našo mizo. In v tem. o-ziriu bi mo: a o naše meščanstvo kaj storiti. Obrtniki, bi morali u--stopati v teni- oziru v javno delo, ne pa prepuščati vse advokatom. Ako bi sc ti obrtniki oglašali in prejemali, izvrševali poslanstva, bi Slovenci ne igledali v Ljubljano (kot v svojo Meko, ampak v Trst. Ne jedne šole za nauk v "'mehaničnih delih nimamo Slovenci, v kateri bi se mladiči vežbali za fa-brično delo bodi kake stroke. V Trstu je in 'bo vedno na tisoče delavstva, ki ler> denar zaslužijo. Kdo pravi, da slovenski človek ni za to. da bi postal kaj boljšega, spretnejšega delavca — ta-ko-zv a n kvalificiran delavec v fa-brikid Šole ni za to. Da bi se tržaški Slovenci poganjali za tako šolo in si izgajali take delavce, kakor jih potrebuje 'Trst za svoje fabritoe, za železniške delavnice za delavnice, v (katerih se delajo, popravljajo Indije, jim ne pride na misel; ubogo ljudsko šolo maltretirajo. Naj bi z večjimi zahtevami začeli, z univerzo, tehniko, šolo za mehanike in makari, da se v njih vsak dan tudi uči znanje italijanščine, — še bolje za nas. — Če hi v Jesenicah kakega Slovenca ne izgojili za monterja, bi morali' še za naše vodovode dobiti monterje iz tujine. Kmiet ne more v tem oziru pomagati meščanu na noge, ali meščan bi imel vsaj zaradi tega, da svoje sinove spravi v boljše plačano delo. skrbeti, da dobimo Slovenci šolo za mehanična dela. In kje bi' bil za isto. boljši prostor Ikakor v Trstu ali njega okolici! Tam so ladije, njih zdelova-nje združuje skoraj vsa mehanična dela. Joj. tako blizo k polni skledi pas je postavila Slovence usoda, pa nimamo žlic! — Prišlo bo, da 'bo Lah vse Sldvenstvo ob morju stran potisnil od boljših zaslužkov in z beračem pa poj glorijo svojem narodu! — Odpadali bodo tudj kmeti, ko bodo videli, da je slovenski človek v, večjih mestih te za fakina in ko pride čas. — in. ta bode prišel, — v katerem se ne bode dosti več vprašalo po narodnosti, arnna.k po tem, koliko človek velja kot delavec, bo uibogi Slovan stal pri karoli, sr brisal snoj iz čela in tožil nebu svojo usodo, ki ga je zaklela, da ne sme priti do boljšega prostora na solnem Sto tisoč in sto tisoč dobrin slov...moči je že, pohabila Amerika: — še' več jih ho. Dosti denarja ‘se je zaslužilo v - Ameriki po našincihi. ali slov. kmetija je dajala tudi dosti svojega mozga za to Ameriko. Denar, ki prihaja iz Ameriko domov, res pomaga doma ostalim, ali ako bi ljudje doma ostali, bi že davno iz kmetije pritisnili na austr. vlade, da uz-mogoei islov. mladini, da stopi v širši delokrog kot primorec, kateremu v prvi vrsti -gredo krušna mesta tudi ob morju. Amerika je ventili, nezadovoljneži gredo čez morje du tam morajo delati navadna trda dela; niso se naučili doma spretnosti, ki bi jih sposot bile, da postanejo v fabrikah kva-lifikovani delavci. Tudi. za te naše rojake ne skrbimo doma in ti nam pošiljajo toliko denarja iz Amerike, da zamore~še to slabotno meščanstvo živeti v slov. mestih. Več bi ti rojaki “ošiljali domu, ako bi jim dala domovina na pot dobro šolo iz mehaničnih strok dela. — Nič se ne gane v premembo navedenega 1 Cislaj-tanske vlade še te koristi ne iščejo, ki bi jih dobivljale iz jugoslovanskih kutliiev po parobrodni vožnji iz Trsta v. Ameriko; vse te koristi prepuščajo Nemcem v rajih«. Daj dobra usoda, da se kmetija na Slovevnskem poda v zadružno kmetovanje, potem'se zamore vsaj upati, da bo ta jedi-na hranilnica dobrih moči na Slovenskem, kmetija sledila razvojem novega gospodarstva in morebiti ta gledala v Trst. kjer bo m njene pridelke glavno trgovjšče in za njene fante odprte delavnice. Te dni so v Trstu izročili slovesno prometa novi podaljšan pristan. 'Pač, hvala bogu, jeden slov. poslanec je bil navzoč! Pa bi bil pri tej slovesnosti moral biti zastopan ves slov. narod po svojih' najboljših sinovih in ženskah, po kmetu in njegovih ženskah. po meščanu, da bi ta vsaj videl, koliko je zdaj torišča zanj in se spominjal, da ima on torišče po večjem svetu, kakor je ta majhen slovenski svet 1 In ves drugi slovanski jug bi imel poslati svoje zastopnike te dni v Trst in vse časopisje na slov. jugu bi moralo to dejstvo izkoriščati. da važnost Trsta za Slovenstvo predoenje ljudstvu! Morebiti bi takeoa tudi najvišji, zdaj v Austriji prevažni, odločilni vlad- . . . Monakovski zdravnik dr. j^iguer je objavil pred kratkim v retiji DXX. Jahrhundert” znanstven članek, v katerem je vse livrške čudeže zelo ostro obsojai, razlagal jih prirodnim potom in nastopil proti zdravniškemu konzorciju v Lurdu, češ, da ta daje ozdravljenim spričevala, v katerih priznava nadnaravne vplive zdravljenja in not Huj e ražne čudeže. ki se absolutno ne strinjajo z zdravniško vedo. Navedel je več primerov, ki pričajo naravnost. goljufijo luršlkih Zdravnikov, kakor na primer fotografija deklice, ozdravljene od raka na obrazu, pri'čemur je fotografirano njeno zdravo lice itd. itd. Kmalu po tem, ko je izšel članek dra. Aignerja, je poročala klerikalna “Lothrin^er Voliks-stimme” o novem čudežu iz Meta in redaktor omenjenega lista, Fiege, je pri tej priložnosti napadel dra. Aigneria. Ker pa ni mogel seveda znanstveno polemi-, žirati. je napadal dra. Aignerja~z osebnimi stvarmi, predbaeival mu laži in zanikanie čudežev, zmerjal ga je^pri tem na znani klerikalni način in ga denuneiral, da je govoril protidinastično pri .predavanju o Ferrerju. Dr. Aigner je tožil redaktorja Fiegeja zaradi razžal.jenja časti in obravnava se je vršila- pred deželnim sodiščem v Monakovem. Pri obravnavi sta obe stranki hoteli dokazovati, toda predsednik je proglasil, da ne pusti razlagat: verskih vprašanj, zakaj tu se gre samo zato, da se zagotovi, ali se vrši ozdravljenje naravnim ali nadnaravnim potom. V to svrho so bili zaslišani izvedenci. Dr. Rafael v. Westphalen je proglasil, da prepisuje gotovi uspeh zdravljenja sugeseiji. Poslal je sam neko pacijentinjo v Lurd. “Moram pa povedati, da takih čudežev, o/katerih’ govorijo, teologi, nisem nikdar videl. Kar se tiče onega zdravniškega bureaua za konstatiranje čudežev pri bolnikih. moram po lastni skušnji reči/samuj to: K šefu tega zavoda, dru. Boissariju pride človek in .pravi1: “Jaz sem ozdravljen!” Ako ima tak človek s seboj zdravniško spričevalo s popisom bolezni' pred prihodom v Lurd, pozove dr. Bo'ssarie navzoče zdravnike, da pregledajo dotičnega človeka.” “Kaki zdravniki' so to?” “To so navadno zdravniki, ki pridejo v Lurd bodisi z bolnikom jih trditvah obšipneje govoril, samim bodisi kot turisti. Ko spo 4—ul —------------11-- — - znajo, da se je stanje onega človeka res zboljšalo, se pripiše to ški burean pa nikdar ne proglasi tak slučaj naravnost za čudež; za to skrbe že teologi sami. Bureau samo konstatira stanje navzočega 'bolnika. Seveda se večkrat primeri, da pridejo tja ljudje, kr absolutno niso ozdravljeni, ki pa trdovratno trdijo, da se počutijo zdravi. In tu se po načelu: “nobenemu jemati prepričanja” zapiše v spričevalo, da bolnik prizna, da.se čuti zdravega ...” Izvedenec dr. Karol Christel navaja celo vrsto slučajev o-zdraHdjenja prirodnim potom. — “TÓ je prastaro zdravljenje z vodo in z mrzlimi kopelji. Dr. Aigner je izvršil svojo službo častno in znanstveno.” Nasproti temu navaja dr. Viljem Ernst, da je zdravil neko gospo Rouchelovo, ki je imela lupus. Ko ji njegovo zdravljenje ni pomagalo, jo je poslal v Lurd in res se je baje njeno stanje zboljšalo. Dr. Maks Müller pravi nasproti temu, da so ga .pozvali kot spe-cijalista za kožne bolezni k orne' njeni gospej Rouehelovi, ko je prišla nazaj iz Lurda in da je njeno stanje danes tako. da ne bo več dolgo živa, ker je njena bolezen čimdalje hujša. Ta priča poda tri fotografije obraza te žene in dokaže, kako goljufijo je napravil zdravniški konzorcij: fotografiran je bil takrat zdravi del obraza, negativ pa je bil o-brnjen in kopiran, tako da se je zdravo lice videlo na daljših posnetkih na oni strani, na kateri je bila obrnjena na prejšnjih fotografijah bolna stran. In ravno ta slučaj je bil proglašen za enega izmed poslednjih lahkih čudežev. s katerim se je paradiralo. Dr. Roissarie je o tem slučaju proglasil: “Ozdravljenje gospe Rouehelove je bil najVečji čudež, ki smo ga kedaj tu imeli!” Prof. dr. Gudden se popolnoma strinja s sodbo dra. Müllerja in Ghristela. “Drastični pripomoček mrzlih' k,o pel ji morda v kakem slučaju res zboljša .za nekaj časa stanje bolnikovo, posebno pa. ako sodeluje ,sugescija; toda o kakih čudežih ne more biti niti govora. Zdravniška priznanja v Lurdu so samo površna in za reklamo.” Dr. Marcuse že dolgo let študi ra Ilirske čudeže. Večina slučajev čudežev obstoji na nervoznosti in histeriji. Slučaji, o katerih poroča dr. Boissarie, nimajo nobene pravice do znanstvenih priznanj. “To. kar se v Lurdu dela z zdravniško vedo. je humbug íd nedostojna komedija. Zdravniški bureau za konstatiranje ozdravljenih paeijentov se lahko skrije pred vsakim medieincem, ki je v tretjem letu.” Zdravnik za živčne bolezni dr. Rebrn soglaša s prejšnjimi in pravi, da so domnevana ozdravljenja delo suigeseije. Ko je dr. Aiigner še sam o svo- je sklenila razsodba, po kateri je bil redaktor Fiege obsojen na 300 mark globe. Jasen dokaz o grdi na staro spričevalo. Ta zdravni- goljufiji' z turškimi čudeži AVSTRHMERIKANSKA-LINIJA, NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO **S PARNIKI PLUJE IO IZ NEW YORKA: M. Washington 6. April 1910 Alice..........20. April 1910 Laura...........27. April 1910 Oceania...........4. May 1910 Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri pjpofdne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 5 J te ceste v S juth Brookiynu. Naša pristanišča so: E3U Za Avstrijo-TRŠT, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. Yprk v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La, Lorraine.........22.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Touraine f........20.000 HP Chicago, nov parnik......9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Pristanišče 57 Nirtb Ri/er vziožji 15ti St., New York City. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAI RICE W. KDZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Irank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. *** 444444«t 444 444 444444 444 444 444 OTTO HORACEK Diamanti, ure, stenske ure in zlatnina 1843 Blue Islatii Avetiue, Chicago, 111. Dajemo posebdo pozornost pri popravljanju ur in * druge zlatnine. * i Izdelujoči zlatninar. £ OČI pregledamo zastonj. iAr v**- *** ***' M* «K ****** **********************444 Ka&parjeva Državna Banka, --------vogal Blue Islaud Ave. & 19. ul.- VLOGE $2,500,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 Prva 1« edina češka državna banka v Chisagi. Plačuje po 3% od vloženega denarju na obresti. Imamo tudi hranilne predale. PoSiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo hfkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. iviecnoai instituta in pi-sa tel j prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”. Na tisoee tak h in enakih Zahvalnih pis m se nahaja v Collins New York * Mxlical Institute K lor se poveri v zdravljenje tega zavoda sme biti siguren, da HI 1 na m slabotna žena, je sedaj ]K)poh)orua zdrava in mati čvrstih iu zdravih otrok. r Uit so nahaja v rokah izkušenega zdravnika, hiobra zdravila so najgotoveje sr dsivo /1 ozdravljenj v-tke r nli 11 ■■ jz«st>n"*'ln bolezni ker po njih vsak bolnik v iinjs.-ajseiu v t-.11 g Mir» ozua.i Pri lite ali pišite v materinem slovenskem DOPISI. Ce n j epi: — Witt, 111. Ker se že dolgo nisem nič oglasil s kakim naročilom, zato' vam :pa danes več skupaj pošljem in sicer 7/\ p iridie. Tu vam1 pošiljam ¡poleg sedem novih naročnikov za listu .podpore $2.10 in sicer so darovali: M. Jim tez 25e, zato ker se je pod nosom, obril ; Andy Po dihe vse k 50c, «ato ker ne zna brati ; Frank ■Skubic 35c, zato ker ne more dekleta dobiti; Janez Zupančič» 10c, zato ker ga farji puste na miru ; •Fr. Tomažič 5c, ker ni dobil spovednega listka : S. Bergar 25c, zato. ker zmiraj na levo vhaja; F. Korbar 10c, zato, ker se rojaki zavedajo in Anton Bovy 50 c. lS soc. pozdravom D. Senuškar, zastopnik. Indianapolis, Ind., - mar. 20. Cenjeno uredništvo! V '21 št. Clevelandske Amerike, “The second Slovenik Laundry — for white Negroes” in t'he U-nited States of America, pere neki A. M. g. Rev. Lavriča, z vso svojo filozofijo, ki jo je tam- od Bučke .prinesel, »radi Mohorjevih kr^ig. Katoliški mameluk iz Ilolmes ave., et tutti qanti najibrže ne morejo pozabiti veselih uric, ko so cele noči okrog reševali vero, ter žrli je niš in palenko kakor Xan-tipje na pačim slovenskih delavcev. In pa,vliharji okoli Amerike, na Saint Clirju so kar plesali divjega veselja, češ poglejte kakov .svinski list je G. IS., ki je tako predrzen da včasih tudi kakega maziljenca potiplje za njegov blagoslovljeni smrček, ki je morda v stari domovini pel z nežnim spolom “cántica eanticorum", tako izborno, da je moral pokazati domovini hrbet in potplate. Zato ni čuda da so videli iz “nebeških višav” v dveh črkah — kar 12 podpisov ...! 1 Toda k stvari: Dopisnik nadalje pripoveduje “resnico” o Mohorjevih knjigah, ter hoče naša javna vprašanja v Glas Naroda in Glas Svobode pokazati javnosti kot neopravičen napad na Rev. Lavriča, ter čveka o nekem umazanem) listu Toda možiček im njegovi pajdaši okoli Malerike so se pokazali pravcate “greem-horne”. INlajibrže ni bil še noben ud “družbe sv. Mohorja”? in tudi ne vedo. da družba pošlje knjige svojim članom v Ameriko in daljne kraje že meseca septembra vsako leto. Dalje jim tudi ne morajo biti anane poštne določbe Zjedinjenih držav, namreč da nimamo tukaj “pošte restante” ampak mora pošta kakor tudi express vrniti po-šiljatev pošiljatelju, ako ne dobi adresamta. kar se pa v tem slučaju ni zgodilo kar saipi priznavate. Fakt je, da drugje po Ameriki .so dclbili Mohorjeve knjige še oktobra 1. L, kar smo mi drugi čakali nanje zamara. Ko le ni bilo knjig simo se pismeno obrnili na g. Rev. Lavriča, ali tolsti mož se ni smatral kompetentnim odgovora, dasi pravi paragrah 5. društvenih pravil da mora vsak poverjenik skrbeti zato, da 'njegovi udje pošteno dobe vse knjige. Radi tega je umevno, da nam ni preostajalo druzega kakor javna vprašanja v listih, in le tem se imamo zahvaliti, da so koneč-no knjige vendar priromale k nam po 5. mescih. Vse drugo prepuščamo našim g. župnikom ... Juvenalis. Cumberland, Wyo. Vsem rojakom bivajočim v Cumber]andu in bližnjih naselbinah se naan an j a da se vršijo redne seje Društva Hrabri Špartan-ci št. 1'2 ¡S. S. P. Z., vsako tretjo nedeljo v mesecu. Prilika je dana ‘marsikateremu, da se zavaruje proti / ¿lučaju bolezni ali smrti. Zakaj nesreča ne počiva in ne pozna usmiljenj a, ampak vsako minuto je na svojem delu, in gorje je mnogim, ki so zadeti od nesreče. Za tega voljo imamo podporna društva v katera nosimo d'okrjle v čadu, (dokler nam je sreča mila, in' ti dolarji sp ki u-tolažijo in obrišejo marsikatero solzo trpiinu in njegovi družini, ako je nesreča v njih družbi. Dolbijo se pa še tudi naši rojaki. ki nasprotujejo iz zgolj ne-vošljivosti proti društvam in veliko veselje občutijo. ako se jiim posreči odgovoriti katerega od društva, če se pa pripeti nesreča tistemu;, ki se je pustil pregovo- riti mirna pomoči od društva še maju pa od prijatelja, ki ga je z vso zvijačo odklonil od društva. Zaradi tega, rojaki ne poslušajte tistih, ki vas hočejo pregovoriti tisti miso prijatelji, ampak Vaši škodoželjneži Nasprotnik podpornih društev doprinesejo sploh veliko zla med narodom, to nam je danes dokaz v ‘Oumberland. Ako pogledamo na ves nered in mig, vse prežalost-no početje, ki se dogaja med par osebami, koliko krvavo izasluže-nega denarja se potroši, koliko grdih besedi se raznese med svet in posledica vsega je žalost in jeza, katera ne bo pozabljena nikoli. Marsikateremu je znano koliko se je vpilo po hišah: društvo in Zveza ne bo napredovalo: celo darovalo se je časopisom, ki so pisali z geslom.: Proč s Špartanci! Vse je bilo za,manj. ^ Društvo Jtlrabri Špartanci S. S. P. Z. napreduje zmiraj. in upanje je, da se bode število članov v kratkem podvojilo, zato ker S. S. P. Z. je naša dobra mati, katera izplačuje točno $1.15 bol. podpore na dan,'tistim, ki so bolni im $500.00 usmrtnine. in to za $2.00 ustopnine in $1.00 pravega asesínenla. Bol. podpora, kakor tudi usimrtnina se izplačuje točno im ob določenem času. Zatorej rojaki nezamudite prilike in se pridružite v ta|bor, kjer bodete1 zagotovljeni pomoči. Ne poslušajte tistih ki nasprotujejo in se vam predstavljajo za svetovno izobražene, a vam mogoče doprinesejo škodo. J. K. Collinwood, O. Cenjeno uredništvo: — Prosim, da priobčite sledeče vrstice v naš cenjeni list “Glas Svobode”. Slovenski soeijalistični klub št. 2 v Collimvoodu, Ohio, je na svoji redni mesečni seji sklenil, da se seje vrše od ji. marca naprej vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldan v prostorih na 5806 Elsinor cesti. Novo izvoljeni odbor je sledeči: A-lojiz Škof, organizator; Karol Kotnik, tajnik; Valentin Plesec, blagajnik. Na, seji se je tudi sklenilo, da klub priredi veselico na koji bodo igrali tamburaši dne 9. aprila. Veselica bo v Bamanovi dvorani, na 117 Stop Shore line. Vstopnina je 25c; dame so proste. Vse somišljenike in prijatelje najvljudneje vabimo na, zabavni večer. SS soc. pozdravom Karol Kotnik, tajnik. PISMO GLAVNEGA POROTNIKA Slov. Svob. Podporne Zveze. Cenjeni brat im urednik glasila! Prepričan sem,, da te par vrstice uvrstite med dopise, ker so važne za našo organizacijo. V zadnji številki glasila sem čiital pismo Ibrata Matkota iz Claridge, Pa., s katerim se v vsem strinjam, ravno, tako tudi s pisavo bratai Gaisheka. ¡Omenil pa bi rad nekaj. Povprečni izkaz uradnega poročila kaže, da S. ,S. P. Zveza ima okoli 11200 članov in 48 priglašenih društev, kar bi povprečno prišlo na vsako društvo okoli 25 članov. To je primeroma za ta kratek čas obstoja naše vrlo napredujoče Zveze lep uspeh. Toda pomisliti pa moramo, da imamo v Zvezi par društev kot so n. pr. 4. 5. 6. 14, ki štejejo vsaka okoli 50 članov in št. 2 celo nad osemdeset članov. Ko bi vsako društvo imelo toliko članov kot n. pr. društvo št. 2 v Claridge,. Pa., bi S. S. P. Zveza štela danes nad 4000 članov. Seveda vsaka naselbina pa ni tabo velika kot je Claridge im zato tudi društvo ne more tako napredovati. Polagal bi pa na srce bratov vsih društev, da kar največ mogoče agitirajo med rojaki. da jih pripeljejo v naš bratski tabor, seveda .paziti je treba, da se zdražbarji ne vrinejo , v Zvezo, ker ti več škode povzroče kot pa koristijo. Moje mnenje je, da se člani premalo brigajo ter da ne agitirajo tako, kot ibi mogli. Dragi bratje, pomislite vendar, da je v korist cele Zveze ako pridobite nove moči, nove člane: ne bojte se agitirati! Kedo vam pa kaj more! Pravitea je na naši strani "n svobodno nam je. da agitiramo za dobro stvar. Danes bi že lahko vsakdo vedel na kaki podlagi stp-ji Zveza, koliko bolniške podpore plača in koliko usmrtniine proti vplačilu enega tolarja na mesec in vse kar je treba storiti je vprašati prijatelja, hočeš vstopiti k nam, ta in ta čas ima društvo svoje seje. In prepričan sem, da bo pri volji stopiti v Zvezo. Siliti ni treba nikogar, ker prisiljena stvar - ni bila še ¡nikdar dobra. Kdor hoče sam sebi dobro,, bo pristopil v društvo. Rojaki pomislite, da naša Zveza je mlada in je imela do sedaj velikanske ¡stroške ter da ji ni bilo .mogoče vzdrževati organizatorje, ki ¡bi bodili od naselbine do inasielbine, da bi organizirali društva in zato naj vsak posameznik, član Zveze, piše na svoje prijatelje v drugih naselbinah, kjer še nimamo društev, da ista tam ustanove. Glavni tajnik S. S. P. Z. pa bo takoj poslal pravila iin vse potrebne listine za ustanovitev društva kakor tudi tozadevna navodila. 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku. Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje, v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POŠLITE GA NAM. Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern BÎdg. ; 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, dami jo takoj pošlete. Ime... Pošta Država. •v Trinerjevo Ameriško zdravilno Grenko Vino Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čntnice, čisti kri, napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje. Istega sme rabiti vsak član družina, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o drugih zdravilih. Čistost in pristnost istega je jamčena p« U. S. Ser. št. 346-Tis De priporočil naiuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdra- Pišite REGISTERED v domačem jeziku vniški nasvet, pa pošti, zastonj! JOS. TRINER, 1333-1339 So- Ashland Ave., Chicago Čitatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in čizdelek Kdor tako stori pomaga Zvezi veliko, svojemu .prijatelju pa izkaže iskreno prijateljstvo, ter oh enem pokaže, da je dober agitator in vrl član Zveze. Do konvencije je samo še šest mesecev: čas 'je kratek! Zveza šteje sedaj 1200 članov, toraj nami jih mainjka okoli 800 do 2000. 'Na članih ¡S. S. P. Zveze je ležeče vnašanje: Ali bodenjo i-meli 2000 prihodnjo konvencijo? Upajmo! Bratski pozdrav vsim članom in članicam S. S. P. Zveze! Anton Duller, Chicago. 111. Glavni porotnik. SOCIJAL-DEMOKRATSKA STRANKA V MILWAUKEE. Vaš glas za. socijal-demokratič-no stranko je za dobro, čisto in pošteno administracijo ali vodstvo. — Znano je, da so napravili največ social- demokratski mestni zastopniki tukaj kakor tudi v okolici in v šolskem zastopstvu. T. Prizadevali so si z vso močjo, da napravijo in primorajo večje varstvo na .pouličnih železnicah, da se na istih zmirom nahaja rešilno orodje ob slučaj« nesreč. II. Da se določi pravi čais za odmor pri delu; kakor pri ognje gasilcih ter, da se dovoli vsakemu mestnemu delaven zaslišanje, predno se ga sme od dela izbaeniti in še neizmerno drugih koristnih stvari. Prvi bili so socijal-demokratje, kateri so pričeli boj ¡proti Mihv. L. Gas Go. Popred je stala, ena ulična sve-tilniea $81.00 do 99.00. ali boj je ibil zmagan po soeijal-demokra-tih in sedaj stane taisto samo $65.00 in stem se je mesti prihranilo $60.000. na leto to je pribljiž-no $100.000 do sedaj. Soeijal-demokratje so. kateri so pričeli veliko zahtevanje proti železnici na južnem delu mesta, da naj se .napravi nadulični tir, da sc stem izognejo velike nesreče katere se pripete pri križanju železnic. . Socijalni demokratje so bile tisti, ki so prihranili mestu $160.-OOO pri zgradbi mostu na 1st ave. Ce ibi socijal-deniokratje tako strogo ne' pazili na ljudska interest in ne delali tako naiporno bi se mesto 'Milwaukee dandanes nahajalo v blatu dolgov. Socijalni-demokrat-ski aklerniani so bili. ki so izpodbujali mestno zastopstvo, da naj se ozira na opravičene zahteve. Veliko drugih potrebnih stvari so pokazali socijal-demo-kratski zastopniki; katere niso tukaj omenjene. Ni čuda, da človek ne zaupa več na obljube katere so se pri dragih strankah še zmirom prelomile. Zatoraj edino kar te vprašamo voided premisli in preglej platform socijal-demokratične stranke in oziraj se tudi na delo katerega je storila in ako misliš, da je dobro in da te je zadovoljilo, pojdi k volitvi in voli v svojo korist, namreč voli celo Socialdemokratsko stranko. Prirejeno od kljuba “Edinost” Soc. dem. Stranke, Milwakee. Wisconsin. 1 VABILO K DRUŠTVENI VESELICI. Vse rojake, znance in prijatelje tem potom najvludneje vabimo na našo društveno PLESNO VESELICO, ki se vrši dne 1'0. aprila, ob 2. uri popoldne v Club Dvorani, v Franklin. (Kans. Vstopnina 2&c. Sedem vrčkov pive iza 25c. Za "odbor S. S. P. Društva št. 35: John Žagar, tajnik; Anton Sohrayt, blagajnik. i ITALIJA EGIPT in Adrijansko obrežje, potom Azorov in Madeiro. Stara zanesljiva CUNARD LINIJA Ustanovljena I. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik [Plavajoči hotelil ČARMANIAtna ,ri viiake) Največji parnik na morju in njena sestra CARONI A^dva vijaka) Oba merita 677 Čevljev, 20.000 ton in sta največja na svetu. CiVrUUIA i na dva viiake V OAAvžillA t 600 čevljev, 14.300 touovj Čarmani^ zapusti New York, 22. jan., : 5. marca. Saxonia, 5. Feb. in ig. marca. Caronia pa ig. febr. Ogrsko-Ameriška Linija New York v Reko čez Gibraltar, Genovo, Neapeji, in Trst. Novi moderni parniki na 2 vijaka CARPATHIA.13600 tonov PANNONIA..,10000 tonov ULTONIA...10400 tonov Za daljäe poizvedbe obrnite se na: CUNARD STEAMSHIP CO., Ltd. F.G. Whiting. Mgr. Western Dept. S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts., I CHICAGO, ILL. ali na lokalne agente vseposvod Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/10 So. Centie Ave., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. EDINA VINARNA trgovina s novodobnim obuvajmo, kito6; najboljia kalifornijska Vst&novfiena leta ,883 ;in imp°rtirana vina. Velika zaloga obuval najriovejše kako-! POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — vosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT brezplačno! 631 Bine Island Ave-, Chicago. Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, Druga vrata od Kasparjeve Banke |ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došli l trdi, da Ne pozabite ponoviti naročnine! Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja). Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave. TELEFON Canal 842 GLAS svobode pošiljaš denarje v staro domovino, «9» obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno postreže Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., NEW YORK, potuješ v staro domovino, kupi X parobrodni listek j* pri Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., NEW YORK. želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti v to deželo, kupi parobrodni in železniški listek Fri Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., NEW YORK. želiš svoje trdo prislužene novce sigurno in obrestonosno naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi, od dne vloge do dne dviga, obrni se na Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., NEW YORK. pa poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda Frank Sakser Co. “Zdravje se mi je tako zboljšalo, odkar sem začel uživati Severov Kri-čistilec, da tega zdravila ne morem dovolj priporočati.” V. Oervenak, Springfield, 111. f ************ A****» A— RAZNO IN DRUGO SEVEROV KRICISTILEC a &] a a a a a a a a a a a a a a m a I a a a NA PRODAJ V LEKARNAH POVSOD. PIŠITE PO NAŠO KNJIŽICO “KRVNE BOLEZNI” Najizdatnejše spomladansko zdravilo izmed vseh za popolno očistitev krvi, zboljsavo splošnega zdravila in in popolno obnovo celega ustroja. CENA $1.00. »o* 417 ATT CiltPTP TlflMil Tukaj vam ponujamo fcrl-A«1 MU CftiJMSl UU{U t tev za $2.oo, katera jc kos Rvojenm namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in vise. Ta ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev našeh britev na katerih se čita ime: Jos. K ral in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih, t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamčene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem eveut slučaju. Še celo brivci ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo. toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali v4č. CENA $2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino. Tel. Canal 728 ZALOGA POHIŠTVA. Ustanovljeno leta 1875. -419-421-423 W. 18th St., JOS. KRAL \ Chicago, 111. ^ DOPIS. South —, Colo. Dragi Glas Svobode: — Tukaj Vam pošljem naročnino za pet starih in sicer: M. Ohikraut. P. Tekaučič, J. Miklič. L. Cesnik, J. Deboy, in za 5 novih sicer: A. Kočevar. J. Gimpej, V. Maink, F. eBnedik, J. Udovič, upajoč, da nam vedno redno list pošiljate. Priložim $20 v pokritev naročnine in 50c listu podpore. Pozdrav! M. Ohkraut. (U,p. up. Hvala za odziv .na klic za pomoč! Upamo, da vas drugi rojaki posnemajo.) Veliko narodno tiskarno ustanove v Pragi. Načelovalo jej bo mnogo odličnih čeških politikov, med tem tudi dr. Kramar. Imenovala se bor» Narodni akeiova tiskarna. Koristna iznajdba. Na Dunaj jo dospel iz Dubrovnika profesor Kessler, ki je iznašel pripravo, potom katere se bo onemogočilo vsako trčenje vlakov. Poslanec Biankini je predstavil iznajditelja železniškemu ministru Wrbi, ki je obljubil, da Ibo dal preizkusiti iznajdbo na državne stroškp. Ti ibodo znašali 2000 K. Vojvoda Orleanski — bikobori-lec. V najkrajšem času prirede španski kavalrriji in magnati posebno bikoborbo v dobrodelne namene. Z biki se bo boril tudi vojvoda Orleanski, vojvoda Mont pensier, princ Reniero in princ Genare. Tako je prav! Volitve v Belgiji za poslansko žbornico se bodo vršile v kratkem. Socijalisti in liberalci so sklenili volilni kompromis, na podlagi katerega pojdeta obe stranki skupno v boj proti klerikalcem. V sedamji zbornici imajo ti poslednji 8 glasov večine. Potujoče močvirje. V provinci-ji; Connaught na Angleškem, se je začelo .po noči kar naenkrat neko močvirje pomikati navzdol, prebivalci iz neke vasi so komaj rešili sebe in svojo živino, ker kmalu potem je obdalo močvirje vse hiše. Škoda velika. Pri karnevalski slavnosti v Parizu dne 3. m. m. je nastopila krasna Čehinja. Roza I ozova kot češka kraljica. — To kraljico so kronali, godba je igrala češko himno, Francozi so bili nav dušeni. Brozova je 'bila oblečena v slovaško kmetsko nošo. sokoli so jo spremljali. Reforme na Kitajskem, Kitajska vlada je odobrila - .predlogo odseka za izdelovanje konstituei jonelnih. zakonov, glede odprave suženjstva. Prodaja in nakup lju-dij je sedaj pod strogo kaznijo prepovedano. Na smrt obsojen. Pred graško porotno sodnijo je bil obsojen 21 letni delavec južne železnice Anton Kmetec radi umora svoje 36-let.ne ljubice Marija Ranges na smrt. Svojo ljubico je namreč po noči ustrelil in jo položil na tir. kjer jo je brzovlak tudi v resnici povozil. Tzdal se je Kmetec sam s tem. da je pristavil na brzojavni drog listek -z naznanilom, da ni on umoril Marije Ranges, pač pa da, se je sama. Ta je zaslužil vislice. Človekoljuben čin. Pred kratkim na Dunaju umrli srbski podanik Randjel Stojanovič je zapustil vse svoje premoženje, 2,-‘VO.OOO frankov srbski vladi v -vibo, da sezida v Belemgradu veliko bolnišnico za delavce. Veliko poneverjenje. Izdajatel klerikalnega lista “Baversche Vate rl and” v Monako vem je po neveril iz .blagajne Reiffeisenov zadruge 120.000 mark in pobeg nil. — Francoz za češke umetnike. - Praškemu občinskemu svetu je sporočil dr. II. Siki, odvetnik v Plznji, da je njegov klient v Parizu. umrli Bernard Rie zapustil 25.000 K v svrho. da se obresti od tega kapitala vsako leto s posredovanjem. praiškega občinskega svete porabijo v podporo revnim češkim umetnikom, v prvi vrsti glasbenikom. Pravico do podpore imajo umetniki, ki so že izpolnili 60. leto. Prašiti občinski svet je sprejel volilo v svojo o-skrbo. Širjenje marjavitizma na Poljskem. Sekta marjavitov, ki so izstopili iz katoliške cerkve, se silno množi, y prvi vrsti pač za to, ker so marjaviti uvedli v bogoslužje poljski jezik. Sekta šteje že sedaj četrt milijona pripadnikov. Starokatoliki so jim posvetili enega izmed njihovih duhovnikov' Kovalskega za škofa. — Marjaviti so protivniki klerikalizma in pristaši znanstvene svobode. Rusov ne sovražijo. Zato jim katoliški duhovniki očitajo — narodno izdajstvo, čeprav so v bogoslužje uvedli- poljski jezik. Dobitek 20.000 K! V Ljubljanski kreditni banki je bila predložena ena dunajska komunalna srečka, katera je bila izžrebana- z glavnim dobitkom 20.000 K. ISrečna dobiteljica je gospa iz znane narodne rodbine. Pol milijona zadel. V Parizu je zadel uslužbenec Bombard tvrdke Bon Marche glavni dobitek loterije de Liquidation v znesku 500.000 frankov. Koj je odpovedal službo in se onesvestil. Roparica biserov. V M očakovem je prišla dama v prodajalni-, co draguljev, izbirala dragocenosti. si ijih pustila zaviti, .zahtevala račun in vrgla prodajalki žvepleno kislino v obraz. Prodajalka je izgubila obe očesi. Roparica je izginila. Duhovnik defravdant. Pred časom smo poročali, da je utekel duhovnik Oriiziztola iz Calavina na Južnem Tirolskem. Poneveril je pri tamošnji posojilnici- 40.000 K. Kakor je .pisal sedai svoji ljubici, se nahaja v Buenos Aires-u. kjer se mu -prav dobro godi. Ogromna dedščina. Sofijska “Uečernja Pošta” javlja: Pred desetletji se je iz vasi Popov izselil v Indijo reven bolgarski mladenič. Tekom let se mu je posrečilo pridobiti v svoji novi domovini ogromno premoženje. Ko jc pred več meseči v Kalkuti u-mrl. je zapustil 417 milijonov kron. Ker ni imel v Kalkuti nobenega sorodnika, se je angleška vlada obrnila na bolgarsko ministrstvo zunanjih del s prošnjo, da poišče dediče v Kalkuti umrlega bogataša,. Kakor poroča i-menovaui bolgarski list. so bogataševe dediče že našli v vasi Popov. To so siromašni daljini sorodniki pokojnikovi. Njihov odvetnik bivši min tier dr. Radoslavov je že storil vse potrebne ko-rake, da preskrbi dedičem ogromno zapuščino v znesku 417 milijonov ali kakor se z druge strani zatrjuje celo 800 milijonov kron. Fe ie vest resnična, bodo v kratkem revni bolgarski vašearije v Popovu najbogatejši ljudje na slovanskem jugu. Trapistovski pater Deimotte je. kakor se poroča iz Rima, no-begnil iz samostana Tre Fontane, kjer je opravljal kupeijske o-pravke. Samostan je zelo bogat, ima obširna posestva in redi prav mnogo živine. Radi nekih notranjih sporov so nekateri bratje povsod zasledovali Deimotte. tako da mu je postalo tako življenje nez-nosno, pa je s pomočjo nekega prijatelja ušel v avtomobilu. Lov na testamente. “Narodni Dnevnik” poroča v št. 57. sledeče: V St. Petru v Savinjski dolini je umrla pred kratkim samica Škorjance. Bratu in sestram je namenila svoje premoženje v vrednosti nad 10.000 K. Tri dni pred njeno smrtjo je šentpeter-ski župnik dr. Jančič govoril z njenim* bratom in ga vprašal, kako se sestri .godi. Dobi! je odgovor, da je že slaba, da nikogar več ne pozna. Koj nato je hitel dr. Jančič nesrečnico “tola,žit”. Rekel ji je. da^brat pripoveduje o njej. da se ji meša. da je znorela. Vsa užaljena se je dala smr-tnobolna žena premotiti ter ie takoj prodala, posestvo za TO.000 K. Denar je naložila v hranilnici, knjiž:eo pa izročila župniku dr. Jančiču. Bratu je zapisala samo dosmrtni užitek nekega vinograda. ki pripade po njegovi smrti cerkvi. Razume sc, da brat zdaj hudo preklinja. — Pred kratkim' je zvabi] dr. Jančič tudi nekemu možu na smrtni postelji knjižico čez 700 K, ki je bila namenjena ubožnkn sorodnikom. Aneksija Tibeta. Tibet je slednjič anektirala kitajska država. Že 1000 let plačuje Tibet kitajski državi davek. Tibet je trikrat tako velik kakor Avstro-Ogrska a ima samo 1,700.000 prebivalcev, na pol barbarskih Mongolov, ki žive od poljedelstva in živinoreje. Veroizpovedaujte je Lamaiz-mus. Papež jim je Dalai-Lama. podpapež Taši-Lama, tem asistira cela legija duhovnikov, menihov in nun in dasi je Tibet reven na plodonosnih poljih, vendar so samostani, cerkve in duhovniki vsi zelo premožni, saj jim neumno ljudstvo vse znosi ust kup. Samo v glavneip mestu Lassi, ki šteje 80.000 prebivalcev, je 18.000 menihov in nun. katere mora preživljati revno kmetijsko prebivalstvo. “Učlovečenje Buddhe”, kakor se nazivlje Dalai-Lama. je moral vbežati na indijsko zemljo. Novi Dalai-Lama bo privrženec Kitajcev ki kitajske politike, i-menovala ga bo mogoče sama kitajska vlada, ki je prepričana, da morajo imeti Tibetanci svojega cerkvenega poglavarja, ker drugače ne bi vedelo ljudstvo, kam s svojimi trdo prisluženimi pridelki in denarjem. Kaj se je zgodilo z nekdanjimi voditelji Burov? Prezident Pavel Kriiger leži na pokopališču v Pre-toriji, Jakob Steyn, zadnji predsednik Oranje — republike živi s svojo ženo na svojem posestvu blizu Bloemfonteina. Kristijan Dewet je postal poljedelski minister v sedanji koloniji Oranje in je zelo bogat. Govori se, da je v plenil neko an gleško vo jno blagajno, zakopal denar, katerega so' si razdelili takratni voditelji. Piet Cronje, slavni .junak, zmagovalec pri Magersfonteinu, se je pustil ,po končani vojni najeti od Ba,murna, s katerim je potoval po svetu in vprizarjai v njegovem, cirkusu boje med Angleži in Buri. Tako nizko ni padel noben med burskimi voditelji, niti navadnih Burov ni mogel za drag denar pridobiti Barnum. Louis Botha in Jan Smuts'pa sedite v , transvalskcm minister,stvu, prvi postane gotovo še ministerski predsednik, drugi ima pa tudi lepo bodočnost pred sabo. saj ima komaj 40 let. Visoke cene. Težko je razložiti in tolmačiti visoke cene živilom. Večji del ljudstva je mnenja, da vzrok temu je slaba ekonomija, ker kupujemo več kot rabimo in kar o-stane pa stran mečemo. Kuhamo več itnesa. kot ga moremo > snesti in pijemo več kot bi mogli. Če jc to mnenje pravo potem je rešitev ilahika. Bodlfe ekonomični. Najprej dajte malo počitka ubogemu želodčni in potem rabite dobro želodečno toniko, tako kot je Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino. Isto bo storilo, da bo želodec sprejemal vsako brano. Vaš apetit bo postal zdrav in vi bodete pa v stanu vživati hrano kot ste jo v mladih letih. Nič ne bo stran vrženega. To zdravilo je zelo dobro za bolezni v želodcu. črevih, nerviih im krvi. Z mirno in dobro vestjo isto lahiko priporočate vsakomur, ki ima slab tek, bledo ali rmenkasto polt. ali trpi na zgubi moči in teži, se’ne počuti dobro po jedi, za bluvanje n bolečine. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdeteva1-"' Jos. Triner. 1333 — 1339 So. Ashland A ve.. Chicago. 111. ('Nadaljevanje iz 4. strani.) mena in drugo pa $200.00 in na rokah vam ostane še $70.00 za hrano in druge potrebščine. Omeniti pa moramo, da se tudi s manj lahko začne ter da so gornje številke zelo pretirane. Prvo leto se bo pridelalo za življenje in potem vedno več, kolikor več zemlje se obdeluje. V par letih marljiv .kmet ima lahko vso zemljo, to je v.ših 40 akrov zemlje obdelane. Sedaj pa preračuni mo koliko farmar v Mitssouriju na 38 akrili izemlje pridela, to številko vzamemo, ker dovoljujemo dva a-kra za poslopja in dvorišče. Povprečen pridelek na a.kru je $40 in če to svoto pomnožimo s 38 a-•kri to je 40 x 38 = $1520. $1520 je toraj vrednost letnega pridelka. Nadalje farmer dobi za mleko od 4 krav okoli $100.00, za jajca od 100 kokoši in za pisance ter drugo perutnino na trgu prodano po malem računano $200. za prešiee in teleta $80.00. Toraj ves letni pridelek bi bil $1900 od katerega se odbije recimo $900 za življenje, popravo orodja in drugo. Cist letni dobiček, ki o-stane farm er ju je $1000. Ali zasluži toliko na leto kateri premogar? Ne! Premogar zasluži povprečno $534.00 na leto in od tega plača družbi $84.00 za najemnino, $16 za unijo, im na ta način mu ostane okoli $400 za življenje, hrano, obleko, zdravila in pijačo. , Primerjajte sedaj kateri je r>a boljšem ali kmet ali pa premogar? Kateremu več ostane za stare dneve, kmetu ali premogarji? Primerjajte kateri, je odvisen od drugih in kateri ni? Kateri lažje svoje otroke pošilja v šolo, kmet alj premogar? Iz .gornjega je razvidno, da kmetovati je dobičkanosnejŠe kot pa delati v rudniku. Dobijo se pa med našimi rojaki rokolel-ei. ki nimajo dosti poima o kmetijstvu in ki bi se zgovarjali, češ, da s kmetijo se ime upajo pričeti. Za te je vse kaj druzega. ker kdor ni vajen kmetiji, se ji težko privadi. Vendar pa tudi za te je pot do blagostanja, o čemur bodemo pisali prihodnjič. nrf .\<î wímnnF Cenik knjig, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE” Co. 1518 W. 20 Street, Chicago, 111. Cankarjevi spisi: Vinjete .......................$1.80 Jakob Ruda.......................— 60 Za narodov blagor..............$1.00 Knjiga za lahjromiseljne ljudi.. .$1.25 Kralj na Betajnovi.............$1.00 Hiša Marije Pomočnice..........$1.00 Gospa Judit.....................$1.00 Nina ......................... $1.00 Krpanova kobila ................$2.00 Hlapec Jernej...................—-75 Zgodbe .........................$1.00 Za križen......................$1.50 Ob zori .......................$1.50 Kersnikovi spisi: Cyklamen. X. snopič............$1.25 Agitator, II. snopič............$1.25 Na žerinjah, III. snopič........$1.25 Lutrski ljudje, IV. snopič------$1.25 Rošljin in Verjanko, V. snopič.. $1.25 Jara gospoda, VI. snopič........$1.25 Gospod Janez, VII. in VIII. snopič .........................$2.50 Berite novice, IX. snopič.......$1.75 Trdinatovi spi^i: Bahovi huzarji..................$1.50 Bajke in povesti, I. zvezek.....$1.00 „ II- ..............$1.00 „ III. „ .......$1.00 .. IV................—.80 „ v. „ .......$1.25 Jurčičevi spisi: zvezek ...................—.60 ..................—.60 ..................—.60 ............—.60 ..................—.60 ..................—.60 ..................—.60 ..................—.60 .,. j..............—.60 ...............v..— .60 ..................—.60 • I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. Sienkievviczovi spisi: Rodbina polaneških v 3 delih... .$5.00 Mali vitez v 3 delih.............$3.50 Potop I. in II. zvezek...........$3.20 Križarji v 4 delih...............$2.60 Za kruhom ........................—.15 Z ognjem in mečem, v 4 delih.. .$2.50 Brez dogme ......................$1.50 Stritarjevi spisi: Pod lipo ........................—.60 Jagode ..........................—-60 Lešniki .........................—.60 Zimski večeri ...................—.60 Knezova knjižica: I. zvezek .....................—.40 II. VII. IX. X. XI. XII. XV. I. II. III. IV. v. .—.40 .—.50 .—.40 .—.40 .—.40 .—.40 .—.75 Tavčarjeve povesti: zvezek ......................$1.35 ...........................$1.35 „ $1.35 „ $1.35 ...........................$1.35 Tolstojevi spisi: Rodbinska sreča ,...............—.40 Ana Karanina ........-..........$3.20 Kazaki .......................—.80 Venec slov. povesti: III. zvezek ...................—.60 IV. ....................... .—.60 V. VI. VII. VIII. IX. .—.60 .—.60 .—.60 .—.60 .—.60 Zabavna knjižnica: 13. zvbzek ..................... ( 14/ „ ................... 15.............................. 36. „ ................... 17. 20. „ .......................... Tajnosti Španske inkvizicije: .—.50 .—.30 .—.60 .—.75 .—.40 .—.75 I. zvezek —.05 II. „ —.05 III. ' „ —.05 IV. „ —.05 Knjižnica Nar. zal. v Celju: I. zvezek II. „ Razni drugi spisi In prevodi: Opatov praporščak ... .35 Momenti Spomini iz naših krajev Obsojenci Igračike . ... $1.00 Tilho in drugi Reformacija — 50 Spolne bolezni Dodbra gospodinja..... Primož Trubar Dobra kuharica Medvedji lov Kapitan Žar Na divjem zapadu .............—.60 Džungi .......................$1.00 Na rakovo nogo.................. 50c Srce .........................$1.00 Slovenski fantje v Bozni, 2 zvez. po ..........................—.75 Marica ........................ —.40 Spominski listi .................—.25 Burska vojska ..................—.30 Avstrijski junaki ..............—.75 Znamenje štirih ................—.30 Veliki trgovec ..................—.60 General Lavdon .................—.30 Črni bratje ....................—-25 Andrej Hofer ...................—.20 Princ Evgen Savojski............—.25 Viljem baron Tegetthoff.........—.30 V tujih službah ...............—.50 Na bojišču ..........t..........—.40 Marjetica . .. A.'..............—.50 V gorskem zakotju .............—.15 Ilijada ........................—.75 Krištof Kolumb .................—.25 Uporniki .......................—.60 Vojska na daljnem vzhodu........$2.40 Zadnja kmečka vojska............—.80 Odkritje Amerike ...............$1.00 Gozdovnik 2 zvez. skupaj........—.90 Materina Žrtev .................—.50 Repoštev .......................—.20 Babica .........................—.60 Robinzon .......................—.60 Pripovesti o Petru velikem......—.80 Pod turškim jarmom..............—.20 Štiri povesti ..................—.20 Izdajavec ......................—-60 Križem sveta ...................—.30 Zlatarjevo zlato ...............$1.00 Miklova Zala ...................—.40 Zmaj iz Bozne...................—.50 Pri stricu .....................—-40 V delu je rešitev..............—.30 Knez črni Jurij ................—.20 Nikolaj Zrinjski ...............—.20 Na krivih potih.................—-.40 Domači zdravnik ................—.60 Navodilo za spisovanje raznih pisem ...........................—.80 Postrežba bolnikom .............—.40 Praktični računar ..............—.40 Pravila dostojnosti ............—.20 Slovenski pravnik, vez..........$2.80 Občna zogodovina, skupaj 5 delov ..........................$7.50 Kitajci in Japonci..............—.60 Ročni slovensko-angleški in an- gleško-slovensiki slovar .....—.60 Avstralija in nje otoki.........—.75 Razporoka ......................$1.00 Ponižani in razžaljeni..........$1.50 Luči ...........................—-75 Ruska moderna ..................$2.00 Ben hur ........................$2.25 Iz knjige življenja II. zvez....$1.50 Vaška kronika ..................—.85 Stepni kralj Lear ..............—.60 Straža .........................$1.25 Islandski ribič ................—-60 Z viharja v zavetje ............$1.00 Reliefi ........................$1.00 Slučaji osode ..................—.75 Beračica .......................—-20 Mladost ........................—-.40 Božična noč ....................—.40 Kirdžali .......................—.80 Pot za razpotjem................$1.50 Novele in črtice................$1.80 Pod spovednim pegatom 2 knjigi $2.30 Pred nevihto....................—.30 Strahovalci dveh kron 2 zvez____$1.00 Barvaste črepinje ..............—.30 Mož Simone .A...................$1.00 Malo življenje..................—.50 Deteljica ......................—.30 Oče naš ........................—.75 Doktor Holmaji .................—.25 Tartariniz Taraskona..............60c Trije mušketirji ...............$2.50 in Dvajset let pozneje..........$3.00 O te ženske ....................$1.00 Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00 „ „ „ II. ............$2.00 Dama s kamelijami...............$1.00 Preko morja ....................—.40 Korotanske povesti .............—.60 Čez trnje do sreče..............—.60 V znamenju življenja............—.75 Bolgarija in Srbija.............—.75 Utrinki ........................$1.00 Dolina krvi.....................$2 10 Poljub .........................—.40 Prva ljubezen ..................—.50 Tolstoj in njegovo poslanstvo...—.30 Veliki punt ......................—.80 V naravi ......................—.60 Zadnji rodbine Benalje..........—.75 Iz nižin življenja..............—.50 Blagor na vrtu cvetočih.........—.75 Dve noveli .....................—.50 Rdeči smeh .....................—.75 Mali lord .............'........—.80 Kratka zgodovina..................50c Kako pišejo ženske..............$1.50 Navihanci.......................$1.25 Znanci..........................$1.00 Jari junaki ....................$1.25 Ljudska knjižnica 3.-zvez.......—.30 Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj $1.50 Naš dom 8 zvezkov po.............—.25 Zločin in kazen skupaj 3 knjige $5.25 Zarnik I. zvezek................—.50 Solnce in senca .................—.15 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, po|tni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. Dražaimi razredi v času francoske revolucije --------7---- . . SPISAL K. KAUTSKY.-POSLOVENIL A. H. S. Celoletna naročnina na “Glas Svobode’’ je $2.00 (dva tolarja). (Nadaljevanje.) in. Uradništvb v rokah plemstva. Zanimivo stališč?*- je zavzemalo uradništvo ohieih razredov to je višjih: in tretjega razreda. ,Seve-. da (pozabiti ne .smemo, da so se stari fevdalni plemenitaši še ve-Mno držali svojih, fevdalnih pravic, da so uradovali kot, v času fevdalizma, dasi je vlada oropala te uradnike za njih bistveno uradovanje, med tem ko dohodkov jim ni mogla prikrajšati ali pa morda zabraniti. Ker so pa bili ti uradi najboljša aristokra-tičn-a sredstva za izkoriščanje države v korist fevdalne aristokracije, .se ni ničesar storilo za zmanjšanje njih števila, k e dar se je opazilo, da jih je bilo ve.5 kot preveč : zgodilo se je ravno o-bratno. ker kakor smo videli so se .v osemnajstem stoletju ustanavljali najbolj dobiSkanosnejši in povsem nepotrebni uradi. Poleg teh nepotrebnih uradov sp se mogli ustanoviti še' drugi novi monarhiji bolj lagodni uradi kot na primer sodišča, davkarije in policijski uradi. Novi uradi' so rastli kot gobe po dežju in kralj edini je imel pravico imenovati uradnike za novo ustavljene urade. V začetku je kralj plačeval (le sik rom n o takove uradnike, največkrat pa niso imeli nobene plače in so bili odvisni za svoj zaslužek od postranskega zaslužka in davkov, katere je moralo ljudstvo plačati za delo oziroma službo takega urada. S povečanjem sfere njihove aktivnosti pomnožili' so se tudi dohodki. Obče pa je znano, da kralj sam je bil ne samo včasih, temveč vedno v denarnih zadregah ip naravno je, da mu je nekega dne palo v glavo, da takovih uradov zastonj več ne podelljuje, temveč da jih prodaja za dobro ceno. Ta navada se zasleduje v Francoski zgodovini, noter do petnajstega stoletja in kakor zgodovinarji trdijo, je bila trgovija uradov eno glavnih sredstev in virov za kraljeve dohodke. In zato se ni treba čuditi, če rečemo še enkrat, da u-radi so rastli kot gobe v črni prsti po dežju. Tako je prišlo, da so vodje guildov (družb ali društev) kakor tudi mojstri postali uradniki v državnih uradih, za katera mesta so morali mesečno ali letno rento .plačevati, to je a-ko ni bilo njihovo društvo dovolj močno, da bi se odkupilo. Mestom- so ukradi mestno upravo, da so napravili mesta za npve državne urade in tako je prišlo, da .so morali meščani sikrbeti za zaslužek' državnih uradnikov; če pa je slučajno katero mesto hotelo imeti svojo lastno mestno U-pravo se je moralo odkupiti za drag denar. Toda vsi ti dohodki še niso zadostovali nenasitosti kraljev. Šli so ;še dalje, celo 'čez meje. In tako se je večkrat pri netilo, da so se ustanovili najoh-surdnejši uradi, ki so se seveda prodajali za dobro'ceno, ljudstvo na je biBo prisiljeno plačevati davke za strošek in vzdržavanje takovih uradov. Tako na primer so se v zadnjih letih kraljevanja Louisa XIV. ustanovili sledeči Tiradi': Nadzorniki vlasulj (barok), pregledovalci iprešičev in pršute, cenilci sena. pregledniki lesa in kuriva (conseillers du roi con-trolleurs anx empilments des bois), pregledovalci sladkega masla in po-skušalei soli in masla. V letih od 1701 do 1715 je kralj prejel 542 miljouov lir iz skupa novih mest. Seveda pri prodaji se ni gledalo kaj in kdo je bil kupec, samo da je imel potreben denar za kupnino, pa je dobil koncesijo za urad m tako .se je pripetilo, da so celo ¡predstojniki izplačilnih uradov za armado kupili mesta od svojih nadzornikov in se na ta naičin osvobodili vsake kontrole. 'Nobena velika moderna država se ne more dolgo vladati s tako jato uradnikov. Nava vrsta uradov se je forniila pod visoko centralizirano birokraei jp, Jd sor bili absolutno odvisni od kralja in ki niso samo pomnožili števila fevdalnih upravnih uradov, temveč tudi število onih. katere se je prodajalo. Nla vsak način število prejšniih uradov s upeljajco novih uradov se ni Skrčilo in tudi izkoriščanje ljudstva se ni preprečilo, ali pa vsaj omejilo, temveč nas- protno, uradi, katere se je dalo kupiti, so bili vzrok, da se je (porodila nova aristokracija. Najbolj važnejši novi uradi, so bili ustanovljeni za oprostitev davkov in dovolitev drugih privilegijev s opazko, če je kateri plačal gotovo • svoto, da so postale te pravice dedne, a lastnik takovih pravic pa je bil povzdignjen v plemiški .stan. Lastniki takih u-radov so formirali takozvano plemstvo ogrinjala (noblesse de robe), kar je bilo ravno nasprotno s staro fevdalno nobilitetor katero se je klicalo plemstvo meča (noblesse de 1’ epee). Ta nova. ekonomično od kralja neodvisna, rcipanska. plemiška- svojat je sem-intja postala prav samooblastna. nemirna, neradna in včasih celo bolj vstaška kot staro plemstvo. Na čelu teh aristokratskih lastnikov uradov je stal parlament.* ' Dvigajoči se kapitalistični način proizvajanja je napravil razred juristov posebno važen, brez katerega se ne bi dalo prestajati, ker kolikor bolj je produkcija potrebščin postajala gospodujoča forma produkcije, toliko bolj številnejše in zapletene so postajale pogodbe med posameznimi lastni-ki 'blaga in toliko bolj prepirljiva so postajala povprečna razmerja. Fevdalne postave in fevdalno sodstvo, je stalo brez moči pred temi položaji. Nov zakon je bila občna zahteva jn zato so najprej skušali izcimiti novi zakon iz cerkvenega prava, toda kmalu se je .«'kazalo. da rimski zakon je bo j nnesten in pripraven. Premenjeni odnošaji so zahtevali osebe, ki bi posvetile vse svoje žive dni. nalogi poiskati pot v labirint novega zakona. Razred juristov sodnikov in odvetnikov je neznansko hitro rastel in v kratkem ea.su je zaslovel po vsej državi, ker brez tega razreda, brez pjegove aktivnosti bi vsa trgovija in vsa industrija mogla za-spati. vkljub' vsej sili. ki jih je na tako stopinjo povzdignila. Naravno je. da višja sodišča so bila v posebni časti, ki je rastla s politično močjo in pozicijo. V teh parlamentih, ki so dobivali svoje moči iz ljudstva tretjega razreda in izrekali sodbe na temelju zakona, lagodnega absolutizmu, to je na podlagi rimskega zakona, so videli francoski kralji izvrstno sredstvo za vničenje opozicije od strani fevdalnega plemstva. Ti parlamenti pa so tu di uvidevali svojo moč in zato so čimdalje bolj ipritiskali proti fevdalnim provincijam, katere so v teku M in 15 stoletja skoraj po polnoma podjarmili. Važnost par lamentov za vse družabno in politično življenje, je vedno rastla in njih člani ,pa so postajali tudi cim dalje bolj 'bogati in neodvisni. — , V šestnajstem stoletju so bili ti uradi prvič na prodaj in od tistega časa naprej do revolucije, so kralji skupili lep denar, pa tudi lastniki teh uradov so postajali vedno bolj ekonomično neodvisni. Ta ekonomična neodvisnost (parlamentov pa je povzročila, da ,so sodišča sprevidela, da so edino sredstvo in orodje absolutizma in k-onečno so porabila vsako priložnost, da ulove vse n,a čine in vsa pota za ohranitev svo je lastne neodvisnosti in predpravic pred opozicijo absolutne nio narhije. ter se povzdignejo na najvisje s tuli išče, katerega ne mo re omejiti noben absolutizem. — Prišlo je 'celo tako daleč, da b človek lahko rekpl, da parlamen ti so postalj vsemogočni, nadkri 1 ju j oči. Vseka ko. kar smo prej naved li. še nikakor ne popiše mogočno vlogo, ki> so jo igrali najvišji in najstarejši parlamenti, kot na primer Pariški parlament v času od šestnajstega do osemnajstega stoletja. ¡Niti' njegova starost, ni ti njegov dober ali slab glas še ne napravita, da bi si mogli mi šiiti kako vlogo je igral. Eden velik faktor je bil ta, da isti je bil pariški pqflament in za no ben drog kraj- kot Pariz, ki je celo v 'bitki ‘Huguenotov pokazal da noben kralj ne t sme prezirati tega parlamenta, ako noče, da je kaznovan. V moči javnega mne nja v Parizu je tičal največji del moči pariškega parlamenta. In to je ivodilo do zelo pomembnih posledic. Naravno je, da lastniki ura-dovt ki so od kralja ekonomično ne odvisni, so navadno neubogli-vi, neredni in vstaški, ker se zavedajo koliko se gre za lastno'kd-rist in koliko ne, kedar opravljajo svoja uraldma opravila. Prav nič ni na nje vplivalo,, ker se niso bali odstavljen ja ali odslovitve, pa tudi niso imeli nobene na-de za povišanje in zato se sme reči, da se. uiso skoro prav nič brigali, kako so s>roj posel zvrševa-samo da so prejeli svoj zaslužek. pa bog — Ti ljudje niso bi-nikoli' zadovoljni. Nikoli jim ni svet dovolj plačal in zato so postajali, čim1 vedno bolj tiranski in silovitejši: pohlep po denarju, vedno večjem premoženju, bogastvu jiht je tiral ido skrajnosti, rabeč pri tem- svojo uradno in politično moč. Davčni uradniki so goljufali fiskalne oblasti; .prejemali so podkupnine od bogatinov. da slednji1 niso rabili plačati toliiko davka kot bi v resnici mogli in deficit pa so s silo, če je bilo treba izprešati iz revežev. Sodstvo se je dalo podkupiti, ravno tako tudi policija. Kam naj se tedaj revež zateče? Zmešnjava. negotovost, korupcija, grabežljivost im podkupljivost je vladala v vseh pokrajinah državne uprave. Parlamenti so bili najvišji uradi, katere je lastovala aristokracija, in toraj je brez dvoma, da ravno tu je korupcija uajbolj cvetela. Podlosti, podkupljivosti in pohlepa je bilo tu v izobilju, ¡bili pa so tudi prava zalega aristokratske arogance in fanatičnega srd® proti vsaki reformi naperjeni proti njihovim privilegijem. Te označbe po so jim prinesle v osemnajstem stoletju sovraštvo naprednih in poštenih e-lementov. Zato so pa prejeli mar-slkafco moralno pokoro. Voltaire se je z vso svojo močjo boril pro- * Parlament v tem znači najvišje sodišče. pomenu ti “morilcem’’ ‘Calesa, Labarra in 'Lally-a in “Mernoirs”,* katere je izdajal^BeaumaBcliais, v letu 1774, so razkrinkali vso korupcijo sodišč onega časa. Sedaj je bilo treba nekaj storiti. Parlamenti so uvideli, da tako ne more več naiprej iti, in ako hočejo še nadalje uganjati s svojo korupcijo, si morejo dati krinke na obraz. Pariški parlament, kateri je bil takorekoč vodja drugih. je bil prvi, ki je nataknil krinko poštenosti, pod katero pa je vladala prava ‘korupcija in zato je sklenil, da od tega č^sa dela na to, idia si pridobi naklonjenost Parižanov. In tako vidimo, da so se člani pariškega parlamenta v letu 1648 pridružili pariškemu ljudstvu, ki je rev.oltiralo proti delu aristokracije, ter da so z ljudstvom vred plezali na barikade. Delujoč v slolgi s Parižani je iparižki parlament nasprotoval ‘ ‘ despotizmu ’ ’ ministrov kralja Louisa XVI. in, se potegoval za “pravico samovlade” in “svobodo naroldla”, medtem ko se je i-stodobno sam označil za ordinira-no skupščino, ki zastopa ljudstvo. Iz med več znamenitih pojavov pre-revoluciijonarne Francije, parlamenti niso nič kaj preveč znameniti, ker isti so branili ljudske pravice le v toliko, da so tem 'lažje hranili svoje privilegije. ki so jim jamčili nekršeno izkoriščanje ljudstva. * Časopis. Pijte naše pivo! The Komad SckieiCo, MALTSTERS Najboljši “MALT” Sheboygan Wise. V si do enejva se vabite Zabavno veselico s plesom na o o o o o o katero priredi S. S. P. Družtvo št. 1 v sobato večer, dne 9. aprila v Stastney-evi dvorani, na Blue Island Ave. In 20« ulici. Odbor. Slavnemu občinstvu b agoho no nazcanjamo, da je nala nova pomladanska razstava oblek za odrasle, mladino in dečke, klobukov, spodnjega perila sedaj popolnoma založena. Pridite pripravljeni in ( glejte si najnovejše in najlepše vrste blaga, ki smo jih kedaj imeli Možke pomladanske obleke $10 dO $25 Obleke >a mladeniče.. ....$5 do $15 Obleke za dečke...$2.50 dO $10 ^Blue Island Ave. Sc 18. sesta. Jelinek & Mayer lastnika. Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu. <61 € A . > r potrebujete obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj 4l pridite k nam. Nai večja zaloga moške obleke, srajc klo-4« bukov in spodnega perila na zapadm strani. «S m «s 1 J. J. DVORAK & Co. Jj : — 4$ 1853-55 Blue Island Ave. 4H Telefon Canal 1198.