? . . - - . ..S ■ „•,,,• . •• - -----.f ▼fWHT JP. i»jM«J! UOTtSlflld v Zdroindh driavah. Telja sa eato Wto...... Km pol leta............T^.fS.00 b Hew York oelo leto.....|7jOO l> inozemstvo celo leto____$7.06 GLAS NARODA List sloYensldh delavcev v Ameriki. tte ltrgsit Slovenian Daily In the United States. Issued every day except SunAaji and legal Holidays. IT 75,000 Readers. "Mi TELEFON: 287« OOETLANDT. Entered as Second Class M Latter, September ti. 190^ at the Pest Office at Hew Tot*, H. T, udar the Act of Congress of Ma rek a, 187V. TELEFON: 4687 OORTLANDTa NO. 112. — 8TEV. 112. NEW YORK, FRIDAY, MAY 13, 1921. — PETEK, 13. MAJA, 1921. \ VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. POD PRSTEJIM GLEJTE! GLAVNI ODBORNIKI S. D. P. Z. HOČEJO BREZ DOVOLJENJA ČLANSTVA IZBOČITI VES ZVEZIN DENAR ČIKAŠKI ORGANIZACIJI. — KONVENCIJA JE BILA ZATO PREKLICANA, KER SO SE GLAVNI URADNIKI ZBALI ZA SVOJE STOLČKE. — ČLANI, NA DELO IN REŠITE, KAR JE MOGOČE REŠITI! Izza polemike, ki jc bila jako nesrečna za vodilne'' kroge JSlo-\rn>ke Delavuke Podporne Zveze, se '*Glas Naroda" ni hotel več vmešavati v smrdljivo gospodarstvo te organizacije. Ker je naloga Naroda"' po možnosti skrbeti, da se Slo- v< nreni v Združenih državah ne godi krivica, je prisiljen izgovoriti par besed. Načelo "Glas Naroda" je ščititi slovenske rojake pred izkoriščevalci, pa najsibodo ti izkoriščevalci židovskega pokolenja ali pa nevredni sinovi slovenske matere, katerih cilj je barantati z imetjem drugega t*r živeti na tuje stroške. P ml kratkim bi se imela vršiti konvencija S, D. P. Z. Članstvo je to konvencijo nestrpno pričakovalo, v namenu, da enkrat za vesele j pomete s pijavkami ter postavi na odboraiška mesta možo, katerim je glavni cilj napredek društva in jednote, ne pa pro-it raznih -»ocijaftstičnib klubov in socijalističcih glasil. Vs.. je nestrpno pričakovalo konvencije, samo glavni odbor je trepetal pred njo. Vedel je namreč, da bo po zavrženem glasovanju konec njegovega paševanja. Odbor oziroma glavni predsednik se je poslužil skrajnega lum-j arskega sredstva. Konvencijo je enostavno preklical, češ, tako da ne bo prišel glas čianstva do nobene veljave. To je napravil tako absolutistično kot je napravil takrat, ko je kl-jub protestom sedemdesetih društev poveril g'&silo Zveze "Prole-tsren'' ter mu tako pomagal na noge. V svojem zavitem sporočilu laže, da mu je volja članstva znana, da je članstvu ustregel, ko je konvencijo preklical ter da se vesoljno članstvo strinja z njegovimi odloki. Da je res lagal, se bo prepričal iz nadaljnih protestov, ki morajo priti te dni v njegov urad. In protestirati mora vsak član, ki gleda na to, da bodo njegovi otroci preskrbljeni. T»* dni se je vršila v Johnstownu zaupna feja "veljakov'' S. D. P. Z. Na tej seji so sklenili, da 19. maja natibem premufajo vse premoženje S. D. P. Z- v Čikago. (*e bodo dati to premoženje "Proletareu" ali kakemu drugemu hOcijal i stičnemu društvu, ni znano, znano je le toliko, da po 19. maju nc bo več blagajne v Johnstownu, seveda, če članstvo v zadnjem trenutku z vso silo ne nastopi, ter če ni drugače, uvede proti glavnemu odboru kazensko postopanje zaradi sleparije. Kakorhitro bo enkrat denar v Cikagi. ga ne bo mogoče tako zlepa dobiti nazaj. Hešite, dokler je čas, protestirajte, kajti zadnja ura bije! Kot smo takrat pisuli, pišemo tudi danes: Pod prste jim glejte! Malo časa je do 19. maja, toda če boste odločno nastopili, ga bo dovolj! STRAŠNE POSLEDICE PREMOGARSKE STAVKE VEDNO BOLJ IN BOLJ JE ČUTITI POSLEDICE VELIKE STAVKE PREMOGARJEV. — SPLOŠNA NEZADOVOLJNOST. — AGITATORJI POVZROČAJO NEMIRE MED VOJAŠKIMI REZERVISTI. — DEPUTACLJA PRI LLOYD GEORGEU. London, Anglija, 12. maja. Narodna stavka promogarjev traja t.edaj žo 42 dni in daiK's se je i-enilo število popolnoma ali deloma iM-zaposlmih delavcev v Angliji na skoro pet milijonov inož. Polo->.eputacija poslanske zborniee se je ogLasila danes pri Lloyd George-u ter mu predložila resolucijo, v katerih se zahteva drastične odredbe proti inozemskim agitatorjem. Važno za potnike. Kdor ieti v blifcji bodočnosti potovati v stari kraj, naj se obrne na nas, da mu po&jemo vsa navodila, kako je mogoč« dobiti potni list. Kdor že ima jugoslovanski sli ameriiki potni list lahko potuje kadar hoče. Kdor pa spada v assertsno ozemlje, in želi potovati v staro domovino, mu ie vedno lahko pre-akrbimo potni list, kadar prida ▼ Now York. V vsakem odra se obrnit« na ITALIJA TREPEGE PRED SPLOŠNIM! VOLITVAMI Slika nam kaže angleški parnik "Huntset", ki je na brzojavno povelje privedel par tisoč angleških vojakov z otoka Malte. Vojake bodo najbrž zaposlili y premogovnikih, če stavka premogar- jev še ne bo kmalo končana. ZMAGA ARGENTINSKIH PRISTAN. DELAVCEV Argentinski pristaniški delavci so zmagali, kajti privolilo se je v vse njih zahteve. VAŽNO ZA ONE FRANCOZI BODO KI MISLIJO ODITI j OSTALI OB RENU V STARO DOMOVINO Potni list je zopet mogoče dobiti pri konzulatih brez potrdila zunanjega ministrstva. Buenos Aires, Argentina, 12. maja. — V dejanski vse zahteve, katere so stavil; pristaniški dela v- Pml par nifseci je jugoslovan-ci v tu kaj snem pristanišču se je ska vlada ob|avila, dr. njeni kon-jprivolilo na temelju dogovora, ki zulati v Ara,.riki nimajo več pra-je bil sjklenjen včeraj med poslaništvom Združenih držav ter argentinskimi oblastmi v namenu, da se reši te-^koče, ki so bile povzročene vsled bojkotiranja par-j Sedaj ie pa ta nika "Martha Washington'" Mun-!,,jena" Jugoslovansko poslaništvo nam poroča naslednje iz AVashingtona: Najmanjša nop okornost od strani Nemčije bo do vedla do invazije. Poroča Hiram K. Moderwell. vice na Sj^'ojo roko izdajati potnih listov, ampak da se mora napraviti za potni list posebno prošnjo v B '-erad. odredba "uki- s,»n črte, ki je moral ostati v tem 1 ristanižeu izza 29. marca. Dogovor, katerega je sprejela unija pristaniških delavcev, dolo- Vsi jugoslovanski potniki Združenih državah naj ca, da bo pet čilenskih kurjačev, vijo oziroma obnove potni list, ne k; se nahajajo na krovu parnika, oziraje st na to, če imajo namen GENERALNA STAVKA V MEHIKI? Mexico City Mehika, 12. maja. Fretnje, tiki.joče se splošne stavke v tem mestu je bilo čuti v zvezi s Rtavko skoro vseh uslužbencev Erirson telefonske družbe v preteklem tednu. Glasi se, da razmišljajo številne delavska zastopstva o simpa-tijski stavki, ee ne bo telefonska družba dc petka opoldne pgodila zahtevam svojih uslužbencev. Telefonska služba je resno pohabljena ter se glasi, da so stavkarji prekinili številne črte, ki vodijo v predmestja. odpuščenih, in da bo štirinajst nadaljnih kurčajfcv, o katerih se je trdilo, da so bolni, odpuščenih, ko se bo predložilo certifikate njih zdravnikov argentinski vladi ter gneralnemu konzulu druženili držav. Njih plače bo do 29. marca plačala Munson črta. Ostali kurjači, ki Štejejo nekako dvajset mož. bodo ostali na de-1"' na parniku z jam.stvi. da jiu Munson parobodna družba ali ka-pitan parnika ne bosta preganjala. Izplačani bodo od zastopnika luiied States Shipping sveta v New Yorku, soglasno z določbami ameriške postave. V slučaju, da bi se kateri izmed dvajsetih ne vrnil na krov parnika, nanenjenega v Xew York, je obljubila argentinska vlada, da ne bo naložila ladji kazni soglasno z določbami imigra-eijske postave, ki se glase, da mora ladja, koje člani posadke de-zertirajo v tej deželi plačati globo tisoč dolarjev. Čeprav io nI vsebovano v ofieijelnem obvesti lu, se vendar glasi, da bo argentinska vladg plačala uniji pristaniških delavcev odškodnino za nastavljen je in prehrano kurjačev na kopnem tekom stavke. Vlada bo nadalje najbrž tudi plačala vozne stroške ČHlencev, ki se hočejo vrnitj*d«mov. ZAVEZNIKI "VLEČEJO1 . m o. AME- ■ Pafriz, Francija. 11. maja. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo. da nameravajo plačati zavetniki svoj dolg Ameriki v nemških zadolžnicah. Zadolžnice imsjo sicer precejšnjo nominalno vrednost, v resnici pa niso dosti vredne. potovati v staro domovino ali ne. Vsledtega naj vsak čimprej zaprosi pri bližnjem konzulatu za potni list. Soglasno z najnovejšimi odredbami zunanjega ministrstva bodo vbodoče konzulati izdajali, obnavljali in vizirali potne liste, ne da bi imel prosilec od zunanjega ministrstva posebno dovoljenje. Generalni konzulat v New Yorku, 443 West, 22. Street izdaja potne liste za one, ki žive v drža-\, Bosselli, Or-kndo in Nitti. Zadnjeinienovani je živel v neprestanem strahu pred socijalisti ter se uklonil njih zahtevam glede vs«ke stvari. To stanje i.adev je dospelo do takega viška, da je bila de>.ela v stanju neprestanih stavk. Številni, ki so bili povsem voljni in pripravljeni dt-Lili niso mogli, ker jim je to preprečila manjšina. Narod je v-^tal ter zahteval Giolittija kot edinega moža. ki bo mogel rešiti deželo, kot moža, ki je tri leta po 1900 vladal poslanski zbornici z železno roko. — To je bil mož, katerega se je potrebovalo, da se ohrani radikalcc v redu in da se požene nevoljni narod na delo. Fp-mje. katero je stavil narod vanj. ni bilo zastonj in socijalisti so ki tatu spoznali, da so našli moža. ki jim je kos^ Tekom metalurgiene stavke v preteklem sppl« mhru je občinstvo kričalo, da vlada ničesar ne stori, da pušča pv h j deželo v roke delavnih mas. Ko so Giolittija napadli v zbornici, -e je smejal ter iz-pregovoril le par besed hi zopet čakal. Dal je soe-jalistom dosti vrvi. da se lahko obesijo. Po celi deželi je l>ilo nato opaziti splošen val reakcije proti socijalistom, tiiko dp se sedaj boje za svoja življenja. Giolitti je spravil skozi predlogo glede kruha, s katero so je povijalo ceno kruha, torej isto predlogo, vsled te je ministrstvo Nittija padlo. Ta mož. star 78 let. a še vedno čvrst in poln eneržijo. je imel pogum proglasiti splošne volitve ter dovesti kralja do teir.i. da je razpustil parlament. Kot pona vadi je premagal vse ovire, kajti spoznal je. da bo par polomljenih glav pred volilnim dnevom, da pa bo to mogoče dobro za deželo. Washington, D. C., 11. maja. —Vladna sporočila, ki so danes dospela iz Rima. kažeio. da ImkIo najbrž konservativci dosegli veliko zmago n?d radikale! pri volitvah v parlament, ki 1a jo treba novo politiko prilagoditi novim razmeram. Po njegovem mnenju je stopit italijanski narod v novo fazo svojega razvoja izza ttai'.?alsRimirenja starega italijanskega ozemlja". (Kako znnjo samim sebi lagati !> l»o njegovem mnenju je treba dati prebivalcem n >vo anektiranili ozemelj pri splošnih volitvah enake prilike kot drucrim voTilccm. V slučaju, da se bo vzdržal na površju v-le l izida novih volitev namerava sprejeti Giolitti tako praktično politiko v administraciji, da se ho na najboljši način služilo narodu ter skušalo rešiti socijaina in delavska vprašanja. BOLJSEVIKI 80 NAROČILI ČEVLJE V AMERIKI. London, Anglija, 12. maja. — Tukajšnji 'Times" je dobil iz Helsinjrforsa poročilo, da je naročila so v jet na vlada razen premoga v Ameriki tudi šeststo tisoč iparov čevljev. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se potom naše banke izvršujejo po nizki črni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bile nase cene sledeče: JUGOSLAVIJA: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Kr. postni čekovni urad** in "Jadranska banka" v Ljubljani. 300 Scrcn____$2.40 1,000 kron ____ $ 7.75 400 kron ____$3.20 5,000 kron ____ $38.50 800 kron----ii.00 10,000 kron .... $76.00 IMENOVANJE AMERIŠKEGA ŠKOFA. Rim, Italija, 12. maja. — Papež Benedikt je imenoval Monsignorja Jožefa Schrembs, ki je bil dose-daj škof v Tcledo, O., škofom t Clevelandu. lin Ajdlfliiflttfi litS (HMOVjIV ako nameravat« naročiti vozni listek iz stare domovine za V«io družino, sorodnika aH prijatelja. Piti te za cene in druga potnima navodila na najstarejia in no slovensko bančno podjetja: ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Jadranska ▼ Trstu. banka" 00 lir 100 lir 900 lir $ 3.00 $ 5.70 $16.50 500 lir 1000 lir $27.50 $54.00 NEMŠKA AVSTRIJA: fitspošilja na zadnje poete in izplačuje 4'Adriatische Bank" na Dunsjn. 1,000 nemško-avstrij skih kron $ 2.85 5,000 nemško-a vstri j skih kron $ 13.00 10,000 nemško-a vstri j skih kron S 26.00 50,000 nemako-avstrijskih kron S 120.00 Vrednost denarja sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe 7 roke. Kot generalni zastopniki "Jadranske Banks" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno n godne pogoje, ki bodo velike koristi za one, ki se že ali se bodo posluževali naše banke. Denar nam ja poslati najbolj po Domestic Money Order, ali pa VflEk Bank Draft. { - 82 Comaait Stmt, In York fiwttbff SMi Itak GLAfi NARODA, 13. MAJA 1921 "GLAS NARODA" CSCWBMIAN DA IL VI ■LOVXHIO PUBUBHZZra COMF K« P NAN K IAKIEPL LOUIS BENE OIK. Ti Mm« of m Cortiandt CwMratlM an« Ašt M Manhattan. mm aff Abova Otflclerai New Yarfc City. N. V. "Glee NaroKe" ■edell In arasnlkav. In Canada Ca eol i«ta Ca ia^ lata 1 tf M VJI LAt NARODA (Vala* a« the Peoole) tfay axocpt Sunday« ana •abacrtptlan 7«nrty ti ti a* na prlobtejejo. Oanar naj aa blaaorod »o-ibl krm J*, naročnikov prosimo, da aa ihi m. da hitreje najdemo naslovnika« • LAtNAROOA Bormuflh af Manhattan. Naw York. M. V. Tatapteona: Cartlaadt 1171 Volitve v Italiji. lit ve tia.ro Jikoi lih kot V članku iz Kitna, katerepa priobčit jeni o na dragem mestu, fti- govori o ministrskim predsedniku Giolittiju, ki se je moral leta rjl.l nitiakniti s possoriSča, ker je bil za to, da ostane Italija še nadalje nevtralna ali vsaj počaka toliko časa, da bo v resnici pripravljena liu vojno. Dnlžilo so je Giolittija, da je pristaš eeutralnili zaveznikov in moral n<* je dejanski umakniti vspričo umetnega. vojnega navduše-i.ja, k( se j** polastilo italijanskega naroda vsled lažnjive propagan-«!•', ki J«* ^k»isala nevednim Italijanom vtepsti v frlavo, da je polovi-i a |>r« jAnj»' Avstrije italijanske in da je treba "rešiti" iz neznosnega sii/i njstva brate, ki se milo ozirajo proti "materi" Italiji in jo I rosi jo pomoči, S t« m seveda še nikakor ni rečeno, da ge bil Giolitti proti impe-i ali-Ti.niin načrtom in nakanom mož, ki so mu sledili v uradu. — Cilj italijanskih imperijalistov je le hotel doseči na drugr način in na '. način ni prijel narodu kot takemu, ki si je hotel nabrati lavorik na Itojnih poljih. Giolitti je rekel svojim rojakom, da zavezniki ne bodo držali be-da bodo potisnili Italijo na stran, ko bo prišlo do velike razde-]>lena, nairrabljcnejra v imenu demokracijo in svobode malih ! '\ in v tem po«rledu je imel možakar popolnoma prav, vsaj ko-ti«'-f» nemških kolonij in raznih "sfer" upliva ter končno raz-'.mdatov", katere so v Parizu delili med jrlavne zaveznike ženil je pri peku. i li. -' InJ? v Parizu vedno potisnjena na str?kt "•» naroda malo bolj delavni ter se briirali bolj za naše — 1'rimorje kot pa z Albanijo. I'm s, ni jasno je, da je bila občutljiva italijanska duša razžajle-na vspričo t epa onial >v;: že v an j a od strani zaveznikov, in mož, o ka-t.'icin njepovi nasprotniki domnevali, da leži že pokopan v hlad-nem grobu političnega pokopališča, je zopet vstal ter se polastil vrhovne sile. Njepovi plavni nasprotniki pa riso bili meščanski imperijalisti in drupi vročekrvneži. ki %o mislili, da bo dobila Italija za svojo po-moč v svetovni vojni kar pol sveta, temveč soeiiulisti. komunisti in radikalei dmpih barv. Položaj dežele v finunčnem, industrijalnem in trgovskem oziru je bil obupen in liidra boljševizma je pričela dvigati svojo glavo. Apilaeija radika!«*ov je postajala vedno močnejša in nezadovoljstva* mod širšimi sloji naroda je neprestano raslo. Svet je bil de-ležen čmlnepa prizora, da so se delavci enostavno poslastili tvoruie. vrpli prejšnje pospodaije ven ter pričeli s seveda ponesrečenim poskusom. da sami obratujejo naprave. Vlada ni storila ničesar, ni nastopila proti tej nepostavnofiti in vsakdo je domneval, da je Giolitti 1 re-lab, da bi nastopil proti socijalistom ter vrnil kapitalistom to, kar je bilo jihovega. Giolitti pa je star lisjak in znal se je izmotati iz zadrege in zagate. Treba jo bilo najti sredstvo, kako obrniti razsodnost naroda »•d splošne razoranosti in negotovosti in našel pa je. Pod pokroviteljstvom in najbrž s polno vednostjo in odobren-jem njegove vlade se je organiziralo po celi Italiji takozvane "faši-stovske" orpanizaeijo. obstoječe iz skrajnih naeijonallstov, nezrelih šiudentov, bivših vojakov, ki so hoteli nadaljevati s svojim vojnim rokodelstvom ter zločincev po poklicu, ki so takoj videli, kje je voda najbolj kalna iu kje bi se dalo najbolj ribariti. Te orpanizaeijo fašistov so pričele s pravo prozovlado, napadale delavske stane, požigale hišo soeijalistov, metale bombe, streljale ljudi iz zasede ter uganjale druge svinjarije kot so mogoče le v deželi Danteja in 1'etrarke. Sfx*ijalisti in radikalei seveda niso mirno pledali tepa početja, temveč se branili, a njih boj je postal brezupen, kajti fašisti so znali pridobiti na svojo stran tudi kmete in tako so bili socijalisti v _ brezupni manjšini. S pomočjo tepa terorja, ki se odeva v plaš.; nacijonalizina ter pravičnosti, skuša dobiti Giolitti v novetu parlamentu delavno veči-r.o ter skrčiti število soeijalističnih članov parlamenta! V resnici, — prizor za bopove! Dopisi Gowanda, N. Y. I ločil potovati sem v Ameriko in Delavske razmere v tem mestu j za vozni listek ter vse potrebno v) še dosti po voljne, kajti dela se ^ sta mu preskrbela tu stanujoča „š«» dosed a j >talno vsak dan, le brata Alois in Jolm Buščaj. Sem aj plačo so nam kar za 2CKJ znižali, da s i je bila ista s primero draginje vedno veliko prenizka. Ker pa prihajajo dan za dnem delavci različnih narodnosti sem za delom, kar ni bilo £e poprej nikoli opaziti, je to znamenje, da se drugod 'e malo ali celo nič ne dela. izročilo žalujočima bratoma v malo pomoč. Konečno bodi izrečena srčna hvala vsem, kateri ste ga obiskali v bolezni in na mrtvaškem odru ter ga v tako obilnem številu spremili na mirodvor. Posebna zahvala pa darovalcem in človek pošteno preživel; drugi pa obratujejo po 2 do 3 dni v tednu, nekateri pa čisto počivajo. Zatorej ne svetujem rojakom, da bi hodili sem za delom, ker ga sploh ni mogoče dobiti. Kadar se razmere kaj izboljšajo, bom že po- darovalkam. Tebi, dragi rojak, oz.jročal. Draginja je še vedno veli-brat, bodi lahka ameriška gruda'ka. in tako smo dočakali nebesa, katera so nam med vojno obetali. Vreme imamo precej prijazno. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike. Louis Kuhar. m naj ti sveti večna luč. Karol Strniša. Cardale, Pa. Ker še nisem videl dopisa iz te majhne naselbine, zatorej hočem jaz nekoliko poročati; ker pa sko- Roundup, Mont, raj vsak dopisnik poroča o delav- Delavske razmere so tukaj zelo skih razmerah, naj tudi ja-z ome- slabe, zatorej sedaj ne svetujem nim, kakšne razmere so tukaj. nobenemu, da bi prišel semkaj za V nekaterih tukajšnjih rovih se delom. Ko se položaj izboljša, bom dela vsak dan, ali žalibog, da se'že pravočasno sporočil, ne more toliko zaslužiti, da bi sel G. Zobec. Iz Slovenije. Rodbinska tragedija. Franc Ogrinc iz St. Jurja sodi-te; samo od sebe sem jih pahnila." Stari Ogrine je bil obsojen na 100 kron glohe. Micka bo pa prišla prihodnjič na vrsto. Belokranjske novice. kongresa. Ce bi vse ljudi po zaslugah pre- sojali, bi bilo premalo jetnišnic redi dne 14 maja ]921'v na svetu. * petek trinajstega desno ramo. Samokres so našli potem doma v Strnak o vem žepu, in pripoveduje se. da je bil samokres poprej tudi v drugih rokah. Strnak je seveda obležal na mestu Danes nezavesten. Odpeljali so ga nato maja. okoli 11. ure ponoči na njegov J Najbolj praznoverni ljudje na dom. Prestrašena žena s štirimi.svetu so mornarji. Tko naprimer nedorastlimi otroci jo hotela ta-j no bo danes odplula iz New Yorka kaj po zdravnika, toda mož jo v nobena ladja. Kapitani so prepri-Iz Dragatuša. Iz Amerike je istem trenotku za vedno izdihnil, čani. da bi kaj takega pomenilo prišel pred nekaj meseci 73 let Kajhenburska žandaunerija s'nesrečo stari Franc Belavič s svojo 90 let'strazmojstrom Košarjem je prišla j pa£ sanio cna ^o odplula__ staro ženo. Žena mu je čez par te- takoj na liee mesta. Šo prodno sta ona ki vozi miač|e zakonee _ . Glavni ftdbarnlkl: Predalnik: RUDOLF PERPAN. 933 E. 185th St, Cleveland O Podpredsednik: LOUI8 BA^ANT, Boi 106, Pearl Avenue, Lormbi, O Tajnik: JOSEPH PISHLExt, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZI7H, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnln: JO&M MOVERN, «24 N. 2nd At®., W. Duluth, Mian. _ Vrfcand cdrava'V: Dr. JOS. f. GRAHEK, 843 K. Ohio St., W. 8L. Piftabur«^ Pa. NtdionJ Mfrar: MAX KERŽIŠNIK, Box 872, Rock Snrtnga, Wm MOHCR MLADIC, 2003 So. Lawndala Are^ Chicago, IU. FRANK SkraBEC. 4822 Washington St.. D«arer. Colo. Porainl LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. Minn. QBEGOR J. POREKTA, Box 176, Black Diamond, Wub. PRANK ZORICH. GUI': St. Clsir A ve„ Cleveland, O. Zdrnieratnl odbor: VALENTIN PIRG 819 Meadow Ave.. Roeadal«. JoUet. 111. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, IU. JOSIP STEELE, 404 E. Mem Avenue. Pneblo, Colo. ANTON CELARC. 70« Market Street. Wauiregaii. DL i—-- Jednotlno aradno glasdo: /GLAS NABODA". r~? r rr i Vse ftvarl, tikajoče se nnidnih «ade? kakor tnd! denarn® poiilja- tro naj se roSIljajo na glavnega tajnika. Vse prit-fbe naj se poSilja na predsednika porotnega odbora. Profinje za sprejem nov^.flanoT la bolnlfika sprlCerala naj se poSilJi na vrnovnegt wlrtrnlkt. Jnsosiovanska Katoliška Jednota *e priporoča vsem Jugoslovanom n obilen pristop. Kdor želi postati član te organlzaelje, naj se sglasl tajnikn blji^iega dmAtva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite na jrl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl ■ fl. dani ali članicami. zdravniškem izvidu izjavil, da jej IŠČE SE KUHARICA, bila poškodba sicer lahkesra zna- ki je vajena splošnega deia, kar oaja, toda izgubo zob je smatrati;^ tiče v boardm«housu. ki jo rz-z oz.rom na njih funkcijo kot jYeu mesta in v jaJvO lei)em kraju, težko telesno p<^kodbo. Drenrpe-: lMača po do-ovoru. Nudi se lepa tie se bo moral za svoj čin zai;«> vrrjati ]>red sodiščem. dnov umrla, najbrž vsled utruje liosti vsled daljnega ipatovanja, pa seveda visoke starosti. Stari z dolarji precej obloženi Belavič se je seveda zopet oženil, da bo imel vsaj komu zapustiti svoje novce. Pravi, da je prehodil kot trgovec celo Ameriko. Pa najbrže ne bo tako hudo res! Ker pripovedujem ravno od. starih • ljudi, naj omenim še dva stara, skoro večini starejših Belo-kranjcev znana gospoda, namreč prosta Dovigana v Metliki ter le-skovškega dekana Švajgarja v Črnomlju. Prošt Dovgan, že nad DO let star, leži že nekaj let gluh iu popolnoma onemogel v ipostelji, a dekan Svajgar, bivši župnik na Raidovici in bivši deželni poslanec, pa je skoro še večji revež. Mrtvo-uden leži v postelji že več let, ne more si sam čisto nič pomagati, pa tudi govoriti ne more. Res pravi mučenik! Svoj čas so v tovarni v Grada- se PeČnika doma spat spravila, je Bermudo. morala žena mlajšega z malim otročičem vsled prepira pobegniti k sosedu. No. Pečnika sta bila nato ob eni uri ponoči aretirana. Ker sta bila pokojnega bližnja ^ soseda, morala sta si med potjo še njega ogledati. na No. zakon je že samposebi do-volj velika nesreča. Smrtna kosa. Iz Trbovelj poročajo, da je tamkaj umrl v 6:i. letu svoje starosti Ivan Kramer, trgovec in posestnik. oče ministra na razpoloženju dr. Alberta Kramerja. Po kojnik je bil steber slovenstva v Trbovljah v najhujših časih, ko so Nemei, podpirani od Trboveljske premogokopne družbe, z vsemi sredstvi delovali na to. da to veliko slovensko občino spravijo v nemškutarske roke. V Mariboru je umrl (profesor na vojaški realki, nadkurant Štefan Peter. Zadnje mesece se mu je omračil duh in v tem stanju je cu rabili premog iz Kanižarice prijsam položil roko na svojo življe- Buseaj. je prišel na videz zdrav, toda ko je pričel delati v tovarni za lep. je komaj zdelal dva dni. nakar ga je bolezen vodenica položila v posteljo, iz katere ni več vstal ter' je dne 5. maja, previden s sveto-tajstvi, mimo v Gospodu zaspal. Pogreb se je vršil dne 7. maja s zato r. ramo biti tudi s tem zado-.peto sv. mašo zadušnico na tukaj-voljni. jsnjo pokopališče sv. Križa. Po- X< kako pi d onim lotom so jele kojni se je rodil dne 29. novem- prihajati tudi k nam slovenske cvetke iz starega kraja in dostxlaj je dohitela zakonska sreča štiri, l>ra 1894 v vasi Kumpolje, fara Dolrrepolje na Dolenjskem, kjer zapušča dva brata in eaio sestro dasi jih je še okrog pol ducata na iter dva brata tu v Gowandi in enega v Goldtield. Colo. Denarnih sredstev sam ni imel, vsled česar sta bila tu »tanujoča brata hudo prizadeta. Zato smo potrkali na usmiljena srca tukajšnjih rojakov razpolago. Ker je pa tudi fantov več kot dovolj, je upati, da bodo tudi te k malo utrgane. Dne 18. aprila t. 1. je prišel sem rojak Matevž Buacaj, kateri se je boril skozi ves čas svetovne vojne I in rojakinj, kateri so se radevolje v avstrijski armadi na različnih odzval L Nabralo se je vse-ga sku-irontah, ne da In bil ramen ali pa j $119.75. Od te svote «e je dalo Črnomlju. Leta 1882. so tovarno podrli, za premog se ni nihče zmenil. ker je bil kraj le predaleč od železnice. Zdaj so se razmere iz-premenile in premog so že zaceli kopati, domačinom se obeta dovolj zaslužka. Da imajo tu prvo besedo tujci, se razume samo ob sebi, ker mi Iielokranjci smo premalo podjetni. Tudi v Gradacu so se naselili neki Francozi, ki kupujejo les in ga pošiljajo bogve kam. Ker zna samo eden nemško, jim je zdaj za tolmača brihtni Kranjčev Tone. a jet. Po končani vojni se je i i "j * od-1 *12. Uboj na Štajerskem. Iz Rajhenburga poročajo: Dne 19. aprila sta oče Jožef Pečnik. star 64 let, in njega sin Alojzij, mala kmetiča v občini Arneško. zasledovala rudarja Antona Str-liaka. uslužbenega v tukajšnjem konsumu. Napravila «ta to iz maščevanja zaradi hrastovega drevesa, ki bi ga bila rada Pečinika dobila, pa je bil Strn&ku pripo-znan. Po povpraševanju sta Pečnika izvedela, da se je Strimk odpeljal v Zagre*> m da se na večer vrne domov. In res. Kakor navadno se je Strnak na povratku domov zglasil še pri botru svojih 00 za venec, oartaio pa se jeotrok izven trga v gostilni Franc nje. Umrl je v javni bolnišnici. Belgrajski učitelji in učiteljice so se pod vodstvom nekega profesorja začeli učiti vsi slovenski jezik. Grozen nmor. V nedeljo 3. aprila okoli treh popoldne se je odigral pred Kriško vasjo pri Višnji gori tragičen prizor. Občine Kriška vas gerent. posestnik Janez Zupančič iz Zavr-tač je z lovsko puško ustrelil 25-letnega posestnika Janeza Zajca iz Kriške vasi. Zaje. zadet narav- č'o nočeš, da bi se ti danes kaj slabega pripetilo, bobnaj zvečer v kinematografu po svojih lastnih kolenih, ne pa po kolenih svoje sosede. Downtownska »romanca. Zajčka se jc preobjela spanja, kuhanja in dela, spokala je zadnji čas, šla je h kajfežu v vas. Kajfež je deklina v hlačah. Znjo živi ob bornih plačah, kolea se ji po korenju, po korenju, po življenju. Mož ni zajec, mož je Peter — ona great ie, on je greater, če se bo na/.aj mudilo, naj ji to bo v svarilo: Košek naj prinesi manjši, ker koren sedaj je tanjši. Spokori naj se, trpi, naj bo srečna, kar dobi. VABILO. Društvo sv. Jožefa, št. 53 J. S. K. J. v Little Falls, N. T., pri- j" svoji prilika za bodočnost. Prednost ima le snažno dekle, tudi mlada vdova brez otrok ni izvzeta. Za pojasnila pišit«- na: Anton Jelar-čič. 1 »ox 22, Kel let h vilic, Pa. dvorani na 3o Danube Street igro in veselico, na katero vljudno vabimo vse cenjene rojake in rojakinjo, ki sto prijatelji slovenskih predstav, da nas izvolite poseliti ra imenovani dan. Predstavljeni bosta dve igri: I. Ne kličite A raga. (V enem dejanju.) Bistvo te igre tvori ne--srečni prepir, ki se dogaja med zakonskimi povečini v vrstah kmečkega stanu. Za tem bo igrana igra " Trije Ptički" (v dveh dejanjih). V tej igri se nam nudi vpogled uboge popotne delavce, katerim jo kruta usoda naklonila mnogo neprijetnega življenja. Obe igri vsebujeta mnogo šaljivih prizorov, kar bo nudilo občinstvu dovolj prijetne zabave in prepričani smo. da boste odnesli vsi dober spomin, ki se boste vdo-ležili te prireditve. — Začetek igre točno ob pol sedmi zvečer. Po igri prosta zabava in ples. — Toraj Se enkrat, nasvidenje pri zabavi dne 14. maja zvečer. Vabi Odbor. Iščem svojega brata FRANKA STIlilL. rodoiu. iz I'stj.i pri Ajdovščini na Primorskem. Pred Ki. leti se je nahajal v Bandolf, .Miss»uri. Najlepše prosim brate .Jugoslovane, če je komu kaj znanega o njem. ali jo živ ali mrtev, naj mi blagovoli naznaniti. .In groba mu bom hvaležna ; če pa sam čita ta oglas, naj se mi javi. ker imam zanj mnogo novic iz domovine. — Miss Christine Stilni, c o John Sku-rich. l>ox 562. Watsonville, Cal. (13-14—5) SLOVENKA DOBI SLUŽBO pri slovenski družini, mož. žena in dva otroka od 10 do 15 let stara. Dober dom. Vprašajte pri: V. J. Kubelka, 350 \V. 145. St.. New York City. (13-14—5) Grand Hotel Triglav 3 minute od južnega kolodvora v j Ljubljani, moderno preurejen, s ga svarilo pred streljanjem. Zu-jkavarno' restavracijo, 80 tujski-pančič je v jezi nameril puško in ^ sobami' velikim vrtom in ve-zadel Zajca. Po groznem činu je rando' blevom, konji, kočijo in vo-Zupančič.zbežal v gozd in od tam zovi Proda za 90.000 dolarjev naravnost k sodišču v Višnjo goro, kjer se je sam javil. Požar na Barju. Pri posestniku Jos. Ponikvarju na Ižanski cesti je 2. apr. začelo goreti v svinjskem hlevu, kjer so „r . + , . J i>b,le kokrwi. Zgoreli so 3 svinjaki nost ^ srce, se je takoj zgrudil hlevi> 9vinjska ^ ^^ar- mrtev na tla. Tragični slučaj ima več ali manj ozadje v občinsko-polrtičuih razmerah. Zupančič je bil zelo častihlepen. Občinski zaupniki so iuieli te dni zborovanje glede sestave kandidatne liste. Ker Zupančiča niso p<»«tavili na listo., ga je to zelo peklo. V nedeljo popoldne je doma vzel puško in se kratkomalo poslovil od žene in očeta: "Nekaj bom naredil, potem pa grem v zapor.svojim sosedom je odšel proti Kriški vasi. Tu je zm'el streljati ter je ustrelil eno kokoš, ki je bila naj sko orodje, 2 prašiča in 10 kokoši. Ponikvar ima škode 25.000 kron. Pravijo, da je to jutro prišel v hlev neki kokosu ji tat'in da je vsled nepazljivosti zažgal. Težka telesna poškodba. Če kdo izb i je komu zobe, je to po značaju lahka telesna poškodba. toda zdravniki jo smatrajo za težko. V Spodnji Šiški v Kavško-vi ulici je sedlar topniškega ar-zenala Stevo Drempetič podrl s kolesom na tla učenca II. razreda ljudske šole Ivana Smrckarja. Pri njegovi njivi. Sedem kmetov iz tem mu je kzbil 4 zobe. Sodni Kriške vasi je .prišlo do njega in zdravnik dr. L osja k je v svojem Ponudbe pod "Velik promet" na Anončni zavod. DRAGO BESELJAK .Ljubljana, Jugoslavia Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Peso Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Kolar )• naj-•turejftl alovenakl ■<1 ravnik ipecjs,-Ust T nttaburghu. ki Ima 24-Jetno prakso ▼ sdravlja-nju tmI aoikib boiaioL Eaatrupljenj* krvi adravl m ila-»vitem (0«. ki sa ]• Izume) dr. prot Rrllch. Č« Imate moanij« all m oh ur-čk9 to toleau, ▼ rrlu, Izpadanje Ua, ooleCine v kosteh, prldlt« In UCIntU vam bora kri Ne Čakajte, ker ta bo- naleze. V m moike bolesnl tdiavlm po o- to»J*»nl nwtodl. Kakor hitro opa*lt* Ja vara prene'iuje zSravJe. ne eahaj. te. temveč pridite (n Ju vam *a bom •opet povrnil. Hyroaolo all vodno kilo oadravlm r tC. urah In Eic*r bres operacije. Boieznl mehurja, ki povzročajo bolečine v kri Ju In hrbtu la v£aalh tudi pri puščanja vode. ordravtm t |«Co- voatjo Hevmatlzem. trranje, boleClne o-teklin* srbečice, AkroHe In dru^e ko-f..e bolezni, ki nastanejo valed nod-ate xrvl. ozdravim v kratkem Caau fn nI potrehno lef.a'1. Nekateri drnfl zdt_vnlkl rabijo tol- maCe. da eaa razumejo. Jaa znam •e Iz ■ ta reja kraja, zato vaa I at Je •dravim. ker vaa razumen alovenakl. Uradne ure: ob delavnlklb od I. do i. OH FMl.lvOl (V* a lin • EOJAKL NAROČAJTE SE HA GLAfi NARODA NAJVEČJI SLOVENSKI DNKVHTK V SDK. ♦ MIUMMMtMtm »♦♦♦♦»♦■»^■»♦♦■»♦♦♦♦ee ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ NOVE COLUMBIA PLOŠČE p» 85c Slovenska. K4C*8) Mili zvonček, petja ) Naprej zastava slave. B'A(t9) Xa tujih Ueh. petje. ) Ko bi moj ljubi vedal. EM84S) Še enkrat Te objamem. ) Nedoltno oko. peti« E4M6) Hauamajstcrca v tejatru. > Spf^ia pernko JedU. Šaljiva. E4991) Spela In Micka iz »omial E423Ž) Drummer« parade mart. | >\lilier JauKhter of the rorest. • E«S«) Radeckl mart. vojaSka. ) Oeaterreich mllltaer mar*. • E7PeO> 93 Rerlment. marl. ) Grenadier marS. vojalka. C1C54) Holzhackerbaum mar*. > Hoeh vara Dachatein miri ' E2117) Ftelerlieder mari. vojafika. > Hop. hop. Schnel polka ) Zaljubil ne Je vraJier. Šaljiva. E4992) r>ru*l(»nke a!:idkonti v Clevelanda E4096) Beautiful Girl, polka-) Od kod Je .Špela doma. Šaljiva. ! > sky Rocket G^Jlop. Klltl) Roseacer marS. vojaSka. K22S0) Na zdravi pohod. mart. ) Aua dem Hoclurebirr. vaUer ' ) Jeste se povldam. mar S. Po dolgpro fti^i smo dcb'JJ pravo nemške ploWe, vojaška jrnriha prve verste, krami vojaSkl mar^i in valovrjl. Ilobili rao Jih par tfaot Pravi plahni Columbia pramofonl od S.'IO.OO do $375.00. Cenik * Joxikih Vam pošljemo brezplačno. Ko naročite h'ago. nam dajte tofni expresanl naslov, da lila ko prej dobite. XaroTho in denar (money order > po»Ujite na: IVAN PAJK, 24 Main Sl, Conemaugh, Pa. 0LA3 NABODA, 13. MAJA 1921 r a bel a. Roman. Sjpisala Pavlina Pajkova. (Nadaljevanje) J«11 doktorju Waldeku »tiristo- Kuharica se je ravno vstavila, dvajset forintov na leto obresti «]« baranta s kmetico za par pi- za posojilo. Ako pa je moj stanov-- cet. ko se ji Žid približa. Ta se ji nik. onih dvajset forintov mi 1110-poklanja, kakor da bi bila ona ra popustiti. Kupčija bi ne bila Waldekova gospa sama, in začne slaba." z dobrikujočim glasom: "Res le-J Zadovoljen vtakne ruto v žep, l>a p iščeta so, Julija, iii dofcro re- zapne zopet suknjo in položivši j-na. da jih takoj lahko zako-( križema roke na hrbet, izgubi se lj<"a. "A, go*»pod Karpeles !'* oglawi ?»e />Iaj kuharica jcdva ga pogle-j pa ''a'Jr . | Kake črt* »re «1 sredine me- Karpeles se nekolrkokrat pla»- ^^ j med množico. no ozre. ali ga ne opazuj*- kakov je prijazno predmestje, ki se pa mot-uo Julija te ta . ravna česat a je obrobljena z fro- odgovori kuharica po- sthu drevoredoin iz vis()klh r in razlikuje od drugih /nanee; ko pa v hm, aa se Kuharica ■ ., . . ._ . predmestij. lu m videti Mtarm- zanj me ne zmeni, rece nevohen ^i-ik ...-i i-- < • i , . * _ , . . .>*ih, umazanih his; tu niso kra- i »ogleda vsi na uro: Podvizaj se. ,„.,„:; - - •• , . . V ... - . . \marji m zganjarji doma; po ulici , i , ne tekajo bo«, raztrgani otroci, odo zmerjali ako predolgo iz- :„ zast rfwlaui|l o|)razov ^ . , , 'pri hišnih vratih. Lepa. široka jinene, kako gospod zame .krb i jo" ogljivo, -Tam doli pa gospod kostanjev. Za~ tem" dreVo ^dom pa. >amuet na v» čakajo, temu se nap<>1 skH|a ^ razteJ?llje dol£ra audit*-z menoj. ! j ,fpih v], VHak() vidijo Rek^, pori tie pipeta v.loina v skazi umetno že]eaio ograjo evet-erbas, da zaeivkajo. dene si p\e%-.Uc.nt. Kredicf, kolibiee in razne a.vrk na roko v drugi pa nosi napi,1Vt. Za vilami pa se ^ rožnik na kupljenega okusnega jejo Inajhni zara^eui s adja in se brzjh korakov odda- temnimi gozdiči. ,UJe' I Todi živč same premožne rod- Debelu^m Karpeles pa hiti za bine večinoma trgovske, in to jo, >koro orez sape venomer go-|poleti in nekt>iiko tudi pozi„u. PG- " Juhka. drugo nadstropje seniki takih vil imajo tudi svojo kočijo na razi>olago. in tedaj jim Aktualnosti italijanske politike. i ! j največ izgleda na zmago. Soeijali-stična stranka je v tem ozlru sklenila ostre odredbe proti onim izida volitev časopisje ne proro-ki: je. timpak se previdno obrača do onih krogov, v katerih imajo VOJA&KA ZVEZA MED FRANCIJO IN JUGOSLAVIJO. SKRIV-'svoiim kandidatom, ki bi izbirali posamni listi vpliv. NOSTNA KONFERENCA NASLEDSTVENIH DRŽAV. VPRAŠA- liste v svojo osebno korist. Glede' ("Slov. Narod.") NJE KONFERENCE V PORTOROSE. LUCKY STRIKE CIGARETTE TTATJAWSKA JAVNOST IN FRANCOSKI IMPERIJALIZEM. VOLITVE V PARLAMENT. TRGOVSKA POGAJANJA Z JUGOSLAVIJO. Rimsko časopisje priobčuje z nenavadno točnostjo vse vesti o Jugoslaviji in pridno registrira vse dogodke ki so v zvezi z italjan-fikojugosdovanskim "prijateljstvom''. Ker smatrajo Italjani Francijo za svojo tajno nasprotnico, ki skuša po njihovem mnenju obkrožiti Indijo z javnimi in tajnimi zvezami, je naravno, da je vest rimskega časopisja o vojaški zvezi med Francijo in Jugoslavijo silno vznemirila politič-no javnost. *"11 (iiurnale «lei Lavori Pnbblici'', znan po svojih večkrat zelo toT-nih informacijah, piše med ostalim : Merodajtii krogi zasledujejo z velikim interesom vesti o posvetovanjih med Pašičem in fraino-.skim delegatom Simonom, katerega ime je razpršilo bojazen onih. ki 'so verovali v nevarnost zveze v Nemčijo in kraijestvom Srbov. Hrvatov in Slovencev. Vsebina te nove pogodbe še n: znana. Merodajni ■ l.rogi. ki so v stiku s poslaništvom v palači Famese in z JugosTovan- __>-ko delegacijo, hranijo to zadevo'v absolutnem molku. Vkljub te ,mu pa smo izvedeli, da poprodba ne temelji same na trgovski podla notkiT. ko se ie bi!a oglasila. j"'* amPak bo naJbri podobna pogodbi med Francijo in Poljsko, o Na majhnem dvorišču zadaj za(kateri se je govorilo v kabinetih vseh evropskih držav. Z druge Karpelesovo vilo se oglasi neko(s'rain Pa Javlja, da se sestane Simon z rimskim in jugoslovanskim vpitje. David, ICarpelesov mlajw',^inistr«"»- Sestanek se bo vršil najbrž v Benetkah, sin. kateremu je iz črnikavegaj o tej pogodbi, ki je spričo neugodnega razpoloženja ve- obraza in temnih «>či gledala lin- ] čine jugoslovanske javnosti napram egoističnim francoskim načr-dobija, drži z eno roko majhnega tem le nek;:k informativen dogovor med frankofilskimi vladnimi petletnega vrtnarjevega fantička, krogi v Belgradu in za-stopnikom oficijelne francoske |>olitike z drugo pa udarja po njem. "Roš dal žogo. pes krseanski!'? je vpil in od jeze so se mu napenjale žile na čelu. v meji vili jc zopet prazno. Kaj, ko bi gospod doktor in milostlji-va gospa hotela zopet biti naša stanovnika V* 44Kaj Še, da bi nas zopet odposlali iz hiše kakor pred dvema letoma, kadar bi boljših f*anovni-Jljarn že znanefra žida Karpelesa. kov dobil 11 posmehuje se kuiia- Karpelesova rodbina je bila ena J najstarejših v mestu. Že od ne- "Ne, J u lik a, takrat je bila P"|kdaj sta se dve imenitni tamošnji,1" mota. Kesala sva se potem, bridko .tovarni, ena s suknom, tudi ne dela sitnobc majhna otl-daljenost od mestnega osredja. Zatox]ja ne poznajo zaduhlosti ter uživajo sveži zrak. Kna takih vil je bila lastnina so imeli vsi italjanski listi z različnimi komentarji, ki se pa strinjajo v tem da napadajo zavezniško Francijo zaradi njene, večjidel v Ita-l*ji izmišljene lieodkritosrčnosti napram apeninskemu sosedu. Sicer pa se od poučene strani povdarja, da Francija tli nikdar mLslila na "Potem mi je več ne .povrnete", j kako neposredno vojaško konvencijo z Jugoslavijo, pač pa posred-je bil jokajočega fantička odgo- ro potom ofenzivne in defenzivne zveze z malo entento. kar je pa v<>r- za sedaj vsled raznih političnih mnenj med komponenti male entente "In če je ne dam, kaj potem!*' precej problematično, odgovori David in trese ubogega Drugo, kar zanima rimsko jav-otroka. 44Saj je žoga kupljena lc nost je takozvana konferenea na-z našim denarjem, da veš. vi ste siedstvenih dri^av, o kateri pišejo berači; hrano m stanovanje vam lkti da se je obdaLl z neT)rodir. le mi dajemo. Kje ima tvoja mati« denar, da ga potrati za take eei druga Te mi niso kupili mati, am kesala, jaz in moja ženka. moja'siatikorjeui imenovali z isto firmo.'Pak prinesel mi jo je sv liebeka. Veš. oni sodnik je imel Tud; veC. je ijuelo istega eo.;ker sem priden in lepo osem m 1 * -|----j- glave v CM, t ki je drli ta blizu sto " m nim skrivnostnim plaščem. Delo-yanje te konference je v najboljšem slučaju tajno pogovarjanje 1 Tr-V i "'Tidelegatov, o katerih se zdi, da sa-sv. Miklavž,! - ' . . ' „ . .. ,, mi ne vedo, zakaj so v Rimu. Naj molim 1 J ■ — '■ » »v* j V- UU V.AV/ I » * * 4 rok, škode delali. Bog izraelski! štiridesetimi leti še ' očeta "sta* krčevito stiska žogieo ,v .pest. ... m krasni steber za cvetlice. n.pa Karpel^a. Zdaj je bilo dru- "Bebee^, smeje se kufdolmo!^^ »ovmarje m politike, ne stal s rt hI i stopnic, so ga po-|ga-.e Ker ^ j^, Karpelesovo pre- avkl in ga vlači za. ušesi. "Iioš ikoj tretji dan. Mene je stal možcnje razdelio med več otrok,'dal cigan? Sv. Miklavž, praviš. fcit prodala se je ena tovarna. Gospo- ti j" žogo prinesel? - Veš kaj? davno poroca.i, da je velik- poli dar ostale tovarne. Samuelov oče, 1 v°ja mati nam je z vrta ukradia go^K>d Karpeles ', pa Hl je ------- ' Ali zadružnika. Prejšnja firma npo-Ue je glasila odslej na dvojno ime. lem žogo." Nekaj let po&iieje i]ia je začel 4*Ni re^, ni res. a(Karpeles tudi svoje mestne hiše se jokaje devek. "Da laženi? Jaz lažerii? — Ti bolj uvaževani dnevniki, ki so poslali v bližino palače Chigi u- morejo izvedeti nič pozitivnega o tej konferenci, o kateri so še ne- oldinarjev, ker je pozlač 44 Že vem pretrga mu kuharica besedo, meni se mudi, ne zamerite. 1] iočam se!" "Verjamem, verjamem, zlata Julija! veta ur na z v« iii i k i ofluiueiuv oce, * ■ ..vr- iska I. ko je tovarno pre-kvetiice. skrivoma jih prodala in^more vrjeti, rožnika. Prejšnja firma 2 »nim denarjem kupila ti je po- ravnavala s* lažete!" brani a ni tako pozno. De-(prodajati. Kdina vila, kjer je zdaj stanoval. Ljudje so z začetka de-lriti tične važnosti. Časopisje kar ne da bi konferenca ob-samo tehnične, upravne ir. gospodarske zadeve. Na vprašanje nekega uglednega socialističnega novinarja, zakaj se izdajajo prazni službeni komunikeji o ni Jota ; le poglej tatu z mdbino stanoval, je bila še nje-(^apin se upaš tako z menoj govo-|sejah konference, je odgovoril de gova. vpije srdito David, vrže legat ene In preproge, ki bile |Kjtegnjen veži, prave perzijanske pr^roge. lliar8ikaj pripovedoval. Ali ker je!/-azene z vso silo kvišku, da pade Juli P«» stopnicah m belo gledali te izpremembe ter si | otroka na tla polasti se žoge in jo j komunikeji se pri po vedo v Karpelesova rodbina zastopanih držav: Ti objavljajo tudi v brezobzirno naše interese in nima nobenega spoštovanja do Italije, kateri se mora zahvaliti za svojo rešitev in zmagoslaven konec vojne. Italiji grozi obroč francosko-nemške obkolitve, katere se moramo bolj bati, kakor pa predvojne nemške industrijske obkolitve. Dejstvo je, da je Italija vsled francoske imperialistične politike izgubila v Nemčiji svojo moralno ir. politično pozicijo. Nato našteva list vse francoske pregrehe \ Nemčiji in pravi da hoče postati Francija s pomočjo nemškega vojnega materijala naslednica, impe-rijalistične Nemčije. Tudi ostalo nacijonalistično časopisje obtožuje Francijo in izraža pritajeno bojazen pred - eventuelnim francoskim obračunom z Italijo. Poleg tega spada med aktualnosti italjanskega časopisja tudi razmerje sedanje rimske vlade ^MBiaiaiiiBiaigiaBiaM ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI sr.OVFNSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA ANTON ZBAŠNIK Mba 102 Bakewell Bids., Pittsburgh, P* vogal Dlasond and Grant Sta. (nasproti Courta). Ixdeluje raznovrstne notarske dokumente, kot d«, pr. pooblastila. kupne pogodbe, pobotnice, saprisežcLe izjave ln proSnje za dobavo svojcev iz starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico zetnl^lšC te in v starem kraju, posreduje v tožbenib zadevah ined strankami tu in v domovini, Izdeluje prevode Iz slovensčioe na angleški jezik. aH obratno, tolmaCi na. sodniji ali pri kompez&cijskih razpravah ln dije vsakovrstne Informacije zastonj- Oane nizke, del« točno ln pravilno. ■■ " ■ " 1 '■■ ■-— ■ ■ '-« » Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. . Jugoslavija: Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovift, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Italija: - Trst, Opatija, Zadar. f J Nemška Avstrija: Dunaj. r Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski hanki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške vozne listke na «e'sliičajno skozi okno na hi«io ipod-strešje. "Tako", reče potem gr<^hotaje. 4rej, so " Ali. jrwpod. ne zadržujte me S1 tolmačili stvar drugače. Menili hudujr se Julija; "danes imuiiio sn tla je zvijaeiii Žid našel dobre- gosile. "Veni, vem'*, beieduje dalje žid. "V' enem mesecu, pravim, ta-ko rcimično, kiikur je res, tla zdaj s tel»oj govorim, v enem mesecu so bile te preproge same cunje." "Verjamem, obžalujem, spod reče ".Itdika" glasom, ko kuharica zopet podvi kupca in le zato hiše prodal. V resnici pa je bil v denarnih zadregah iz že navedenih vzrokov. Karpeles je imel dva sina, Samuela. katerega že poznamo, in Davida, dvanajstletnega, malo-j pridnega dečka. Imel pa je v hiši raztreseno kuharica. jtudr rejetiko, Arabelo, hčer svoje nadaljuje s prosečim rajnk(, polsestre, katere preteklost pa je bila občna skrivnost. ivoje korake, "novo svileno I zrn ruto liobiš txl mene, iu moja gospa ^e bo proti tebi velikodušno izkazala. ako prigovarjaš svoji milost-ljivi gospe, naj bi zoprt v na»i vili Ntan<»vali. — Na vrtu sem dal staviti kl<»pi iz španskega, trstja in pesek po stezicah liauKlti. Tvoja milostljiva je lahko celi dan ua njen«, uživa mir in dober zrak ter si obenem prihrani obilo denarja za toaleto. Tam je ne bo nihče videl, in sprehaja se lahko v domači obleki, kakor moja Reboka. —- Pa se nekaj, Julika", dostavi hitro iu jo prime za obleko, ko vidu da ona hoče v mesnico. "Go«pa rada redi kuretino, kaj ne T — Dobro, ona sme kuretino rediti, kolikor j»* hoče. Na dvorišču poleg studenca, saj ves, kjer smo vedno drva imeli, zdaj je tam prazesn prodor. Tam si naj milostljiva da napariviti kurnik. In za to, Julija, ne bodo giispod doktor niti nov-eiča več plačevali, kakor poprej. Vse te utrnili osi i zastonj, iz prijateljstva, iz same u<*trežljivosti, iz spoštovanja, iz —" 44Vse bom povedala jrospč. jjo-sjM>d Karpeles; ničesar ne bom pozabila. A zdaj moram v mesui-eo, priporočam se." — In ona mu pokima v jHnzAo forisi tov na leto mi x»ese iiajeninina za stanovanje v drugem nadstropju; jaz pa plaču- \rabela ni ničesa v<^lela o svojih roditeljih. Ko je bila še mlajša. poprosila je večkrat teto, Karpelesovo ženo, naj ji kaj pove o njenih roditeljih. A vselej je dobivala le dvoumen odgovor. Po-zneje, ko je postala starejša, se je kazen. Visoke rasti, suhljasta. prosto »bleeeua. z vedno resnim obrazom, malobesedna, je delala utis -bolj starikavc, nego pa dvaindvajsetletne gospodične. Oči je navadno imela v tla obrnjeaie, tako da ni nikdo prav vedel, kakršne so barve. Smehljaja pa še ni obnašala, kakor da bi .io čisto ničjnihče zapazil na njenih vedno stis-več ne mikalo poznati svoj rod..njenih ustnih. Ljubila je samoto Xa samem pa je čestokrat žalo-Jin se izogibala kolikor mogoče vala nad to skrivnostjo. Naposled j ljudi Njeni nagibi m mišljenja političnega mišljenja ! Ae bolj misteriozno pa je vpra-š::nje konference v Portorose. Časopisje se čudi temu dejstvu in vprašuje ali ne obstoji med rimsko konferenco in sestankom v Portorose intimna zveza, kakor so to izjavili razni italjanski. češkoslovaški i:i avstrijski državniki. Smo že v drugi polovici aprila, pa še ni določen noben delegat in tudi o času sestanka nI več govora. Iz misterioznosti rimske konference se sklep*-* na gotovost sestanka v Portorose oziroma na dvomljivost njenih rezultatov. Kako rečeno, se italjanska politična javnost zelo zanima za francosko zunanjo politiko. Vsak glas o francoskem imperijalizmu in nacijonalizmn povzroči v časo- ^ , i , - ____ . pisju dolge razprave. Tako pi§e pa za<-ne iz posamozn.h odf?ovo- so bil, uganjka njem bližini;lra primer tlj spoštuje od drugih. To-1 Otrok se pomiri vsled Arabeli-da njena že vkoreninjena nezaup- nega ljubkovanja in ji |M>ve, kako n«»st k vsemu človeštvu je zadu-'grdo je David ravnal ž njim. šila v njej to misel že takoj v tre- Arabela je bila gin jena. "Tako iroperijalizeni. Naša vlada naj bi malo bolj pazila na francosko početje v Nemiiji. Francija gazi žalostna bi bila tudi moja usoda v tej hiši, ako bi bila revna, kakor si,ti", mislila si je pri sebi in je otroku lase s čela pogladila. A kmalu se premaga in nekako osor-no pristavi: "Jaz pojdem na podstrešje in ti po iščem žogo. Ce je pa ne najdem, postavi nocoj svoje čevlje na okno, in sv. Miklavž ti prinese še večjo žogo od prejšnje.-" Lojzeku se ob tej obljubi lice razvedri, in on gleda pol v zadregi, pol hvaležno na šibko Araibe-lino. Toda Arabelino lice postane resnobno, in kakor da bi - njega več tam ne bilo, odkle z dvorišča, ne da bi ga pogledala. (Dalje prihodnjič.) vse kraje in ra vse črte. Izstavlja tudi čeke plačljive v -efektivnem zlafu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleoiiih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nain pri Jadranski banki izvanio-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke, Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno naprošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške in Črnogorc. za FRANK SAKSER STATE BANK FRANK SAKSER, predsednik. "1 Starokopitne metode kuhanja so potratne. v Stedite z uporabp Mazole. Vsaka gospodinja ve, da povzroči največjo škodo pri kuhanju odmetavanje maščobe, ki so se navzele duha in okusa ribe, čebule ali druge hrane, pečene v nji. Samo' ta škoda pomenja izgubo tisočerih in tisočerih dolarjev. Vsako gospodinjstvo v deželi, kjer so še vedno v veljavi starokopitne metode kuhanja, prispeva k tej veliki izgubi. Mast in kuhalna maščoba se navza-me duha in okusa jedi, kuhane v nji (kar i o napravlja nesposobnim za nadaljno kuhijnsko uporabo), kajti ni je mogoče tako zelo segreti, da bi preprečila vsesavanje. Prej se zažge. ✓ Gospodinje, ki kuhajo na moderni način, z Mazolo, pa ne prispevajo k tej škodi. Hrana je hitro skuhana ter takoj pokrita s skorjo. To prepre-ča, da bi se hrana napojila z oljem ter-prepreča, da bi se olje navzelo od hrane duha. Ko pečete z Mazolo, vam ni treba potrošiti niti kap- ^ ljice. Isto olje, po peki precejeno, je mogoče uporabiti zopet in zopet do zadnje kapljice. To napravlja Mazolo za najbolj ekonomsko kuhalno olje. Vse vodilne grocerije in deli-katese prodajajo Mazolo v kanah po pintu, kvartn, pol galone in galone. Garancija: če niste popolnoma zadovoljni 8 kakovostjo in ceno Mazole, vam bo vaš grocer vrnil denar. CORN PRODUCTS REFINING COMPANY 17 Battery Plač«, Naur York. i ŽENSKA! yOJNA. 4U DlBII) p» "CHm Iaiodft,J fldndO «. ». 108 (Nadaljevanje.) — Halo, — je reke! jetnik ter se oprostil objema. — Zopet en l oree. Res, nahajati se moram v norišnici. Vsled kretnje, katero je storil, da se oprosti, pa je zletel klobuk neznanca na tla in krasni lasje gospe de C&mbes so se vsuli po njenih ramenih. — Vi tukaj? — je vzkliknil Canolles. ter pohitel proti njej. — Vi! Oprostite, da vas nisem takoj spoznal ali vsaj slutil. — Tiho, — je rekla Claire, pobrala klobuk ter ga hitro zopet nutknila na glavo. — Tihi, kajti ee bi vedeli. ds» sem jaz tukaj, bi me mogoče odtrgali moji sreči. Konečno mi je torej dovoljeno videti vas še enkrat. Moj Bog, moj Bog, kako »rečna sem! Čutila je, kako *o se ji razširile prsi in pričela je ihteti. — — je rekel Cauolles. — l>ovoljeuo vam je videti me še enkrat, pravite,' Torej bi me ne smeli več videti? — je nadaljeval smeje. — All, ne smejajte se, prijatelj moj, — je rekla Claire, — kajti \aša veselost mi dela bolečine. Ce bi vedeli, koliko napora me je sta-13, da sem prišla do vas.. . Ni dosti manjkalo in ne bila bi prišla .. . Brez Lencta, tega izvrstnega moža ... Govoriva o vas, dragi prijatelj! Vi tukaj. Zopet vas smem videti ter pritisniti na srce. — Da, jaz sem, — je odvrnil Canolles smehljaje. — Ah, pustite to nikarte se delati veselega Meni je vse zuano. Niso vedeli, da vas ljubim ter niso vsled tega ničesar skrivali pred menoj. — In kaj veste! — je vprašal Canolles. — Kaj ne, — je nadaljevala vikomtesa, — kaj ne, vi ste me pričakovali* Vi niste bili zadovoljni radi mojega molka? Karali ste me ze na tihem, kaj ne. dragi prijatelj? — .Jaz nezadovoljen! Seveda, a karal vas nisem raditega. Domneval sem, da vas je zadrževala od mene okoliščina, ki je bila močnejša kot ste vi. Največja nesreča pa je, da je najina poroka preložen za osem ali eelo za štirinajst dni. Claire se je ozrla v Canollesa z istim začudenjem, katero je preje pokazal častnik. — Kaj? — je vprašala. — Ali govorite resno, ali pa se v resnici več ne bojite? — Česa naj bi se balAli sem bil mogoče izpostavljen kaki nepoznani nevarnosti? — je vprašal smeje. — O jaz nesrečniea! — je vzkliknila Claire. — Ničesar ni vedel. Nato pa se je brez dvoma bala razkriti celo skrivnost brez priprave ter za drževala besede, ki so ji silile na ustnice. — Ne, jaz ne vem ničesar, — je rekel Canolles resno. — Kaj ne, \i mi boste povedala to. »Jaz sem mož. Govorite, Claire, govorite. — Ali veste, da je Richon mrtev f — Da, znano mi je. — In veste tudi, kako je umrl? — N<*. a domnevani. Kaj ne, ubit je bil na svojem mestu, v trdnjavi Vavres? — je rekel Canolles. Claire je molčala za trenutek. Nato pa je odvrnila resno kot bron, kadar oznanja smrt: — Bil je obešen pred mestno hišo v Libourre. Canolles je napravil korak nazaj ter vzkliknil: — Obešen! Richon, vojak, obešen! Nato pa je naenkrat prebledel, segel z roko preko čela ter dostavil : — Ah, sedaj razumem vse. Sedaj razumem mojo aretacijo. Se-daj razumem zaslišanje, besede častnika in molk vojakov. Razumem vaš korak in vaše solze, ko ste e videli veselega. Razumem konečno pretnje drhali na cesti Richon je bil umorjen in na meni se bodo o-hvetili za njegovo smrt njegovo sramotno smrt .. — N>, ne moj ljubljeni. Ne ne, ubogi prijatelj mojega srca! — j«' vzkliknila Claire, prijela Canollesa za roke ter pogreznila svoje < ei v one Canollesa. — Ne bodo te žrtvovali, dragi moj jetnik. Ne, motiš se, bil si zaznamovan; bil si obsojen. Videl si smrt od blizu, moj lepi ženin. Sedaj pa bodi brez skrbi. Lahko se smeješ ter govoriš o bodočnosti. Ona, ki ti bo posvetila celo svoje življenje, te je reši la. Veseli se, a čisto tiho, da ne zbudiš svojega nesrečnega tovariša, na katerega bo padel vihar, onega, ki bo moral umreti mesto tebe. — O, tiho, tiho. draga prijateljica. — je odvrnil Canolles, ki je bil kljub ljubezenskim zatrdilom Claire še vedno kot pobit od resnice, katero je izvedel. — Jaz, ki sem bil tako miren, tako zaupen, sem bil izpostavljen smrtni nevarnosti! In kedaj? V trenutku, ko naj bi postal vas mož. Moj Bog, to bi bil dvojen umor! — To imenujejo represalije, — je rekla Claire. — Da. prav imajo — In sedaj ste temni in zamišljeni... — Ah, — je vzkliknil Cnolles. — Jaz se ne bojim smrti, a smrt bi me ločila od vas. — Če bi umrli vi, moj nad vse ljubljeni, bi umrla tudi jaz. Mesto da ste tako žalostni, se veselite z menoj. V tej noči, mogoče v tej uri, boste zapustili jetnišnico. Prišla boai sama po vas ali pa čakala na vas pri izhodu. Nato pa bova bežala, ne da bi izgubila minuto. Da, na mestu. Jaz nočem čakati. To prokleto mesto me polni s stra-kom. Danes >e mi je še posrečilo rešiti vas, a jutri bo mogoče nepričakovana nesreča zopet stopila med naju. — Draga Claire, preveč sreče ste mi naklonda naenkrat. Preveč »reče, kajti lahko umrl bi od nje... — Potem se prepustite zopet svoji brezskrbnosti, svojemu veselju ... — In tudi vi se boste zopet smejala? — Saj vidite, da »e smejem. — In ti vzdihi? < — Ti vzdihi veljajo nesrečniku, ki bo plačal najino srečo s svojim življenjem. — Da, prav imate. Ah zakaj me ne morete odvesti takoj t Moj dobri angeij, razprostrite peniti in odnesite me. — Le mirno, mirno, moj dragi mož... Jutri te odnesem v paradiž najine ljubezni. Canoile« jo je prijel ter pritisnil na svoje prsi. Oprijela se je z obema rokama njegovega vrat uter počivala na tem srcu, ki je komaj ie bilo razburkano od različnih čustev. Naenkrat pa je zopet pričela ihteti in zopet so solze pomočile obraz Canollesa. — No, — je rekel Canolles, — ali je to va«a veselost, moj ubogi angeljt — To ^f-wn^T '"""- x V istem trenutku so se odprla vrata in častnik ki je bil že preje pri Canollesa, je naznanil, da je potekel dovoljeni čas. — Z Bogom, — je zašepetal Canolles, — ali me pa skrij v gubo svojega plašča ter me odnesi. — Ubogi prijatelj, — je odvrnila Claire s pritajenim glasom, — molči vendar, da mi ne poči srce od žalosti. Ali ne vidiš, da umiram] od želje odvesti te proč? Potrpi. V par urah bova zopet združena in potem ne bo nobene ločitve več za naju. — Hočem potrpeti. — je odvrnil Sanolles, ki je bil popolnoma pomirjen vsled te obljube. — Kljub temu pa se morava ločiti. Z Bogom, Claire. — Z Bogom, — je rekla ter se skušala smehljati. — Z Bo Ni mogla do kouea izreči poslovilne besede. Tretjič ji je ihtenje zadušilo besede v grlu. — £ Bogom — j'.' rekel Canolles, vzel Claire zopet v objem ter pričel poljubljati njeno čelo. — Z Bogom! (Dalje prihodnič.) Bodite pripravljeni. Kupite električno vetemico in najbolj vroč poletni dan vam ue l>o neugo«l« na tvrtfka. PRANK SkKSER STATS BAN". U Cortlandt St.. New York Direktna vožnja iz NEW Y0RKA in BOSTONA ¥ NAPOLJ in GENOVO, fcfkarte do Palenna in Messine. . Velika paznika na dva vijaka: POCAHONTAS" c4plaje 21. maja — 30. Junija — 13. avgusta •"PRINCESS MATOIKA" odpluje 4. jim. — 16. julija — 27. avg. • Na poti proti vzhodu Be ne vstav' v Bostonu. Izvanrcdna udobnosti. — Izborr.a alužba. ©eno NapolJ In Genovo: za kabine od »150. naorej. Za 3. razred i95- In $5.00 volneaa davka. Potniški oddelek: 45 Broadway, New York. Telefon: Whitehall 1200. »a tovore: 1Ž0 Broadway. New York. Telefon: Rector fWiH). VABILO iW NA VELIKO VESELICO katero prirede tri društva v IM PERfALU, Pa., v pondeljek dne 30. maja 1921 povodom slavnostne otvoritve novega poslopja za družne prodajalne. Pričetek ob 1 uri popoldne v siovenskem jjar Domu a sledečim vsporedom: — 1. Godiba zaigra amerikansko na rodno himno; 2. nastop najMjših slovenskih govornikov; 3. godiba zaigra "Hej Slovani"; 4. petje; T*, ples in prosta zabava. Vstopnina 75^ za moške; dame proste vstopnine. Svežega okrepeila ne bo manjka. Rojaki in rojakinje iz bližnjih naselbin so vljudno vabljeni na ta slavnostni dain, kateri bo nam ostal v vednem spominu. Obenem so vsa društva v bližnji okolici prošena, da bi ne prirejala veselic na isti dan. Za odbor: Alojzij Tolar. (3x 12,13,21—5) Rada bi izvedela za svojega bra-j t ranča FRANKA LESKOV ET, podonuiee Kulise, doma iz llič-nega vrha, pošta GodoviČ. Prosim cenjene rojake in rojakinje, ako kateri ve za lijmgov naslov, da mi blagovoli naznaniti, za kar bom jako hvaležna, ali ako sam eita ta oglas, naj se mi javi. — Mrs. Catharine Per (roj. Pislar). Box 13, Roseboom. N. J. 51-53 Cherry St.. New York. N. Y IMPORTIRANE BRINJEVE JAGODE Vreča 130 funtov $12. Pri večjem nakupu vprašajte za posebno ceno. K naročilu priložite Money Order MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. ZAHVALA. Dolžnost me veže, da se iskreno zahvalim vsem mojim prijateljem, znancem in sorodnikom ob priliki moje prevelike izgube, moje ljub ljene soproge ELIZABETE VELKOVRH. Najtoplejšo zahvalo izrekam od moje pokojne žene bratoma Joe Kaueniku iz Greenwood, Wis., in Jacob Kaueniku za krasne vence, za ves trud in tolažilne besede, njenemu bratrancu, družini An drew Lenaršič, ženskemu društvu Možka Jednakropravnost štev. 119 SNPJ., katerega članica je bila pokojna, Slovenski Narodni Čitalnici za krasen venec in izborno petje na domu ter društvu Sloga št. 14 SNPJ. za obilno vdeležbo pri pogrebu in za venec. Nimam sploh iizraza, kako bi se zahvalil mojim prijateljem iz Milwaukee, Wis., za vso požrtvovalnost, za venee in za prelepo petge na grobu. Najiskrenejša zahvala vsem darovalcem vencev in rož, -kakor družini Prank Svete, Samostojne mu Izobraževalnemu Klubu, Vin ku Pink- Johnu W. Homac, družini John Artač, ' družini Paul liar tel, Miss Mary Hrvat in in J. W. Barnes. Zahvaljujem se tudi vsem ostalim rojakom - Malo Črno grško grozdje, zelo :: tov....................$io.— . Pošljite $3. na račun vsake bokse * * ki naročite in poslali bomo takoj. X BALKAN IMPORTING CO. + t R. M. S. P. v Evropo Z "O" pamlkl vsaKh 14 dni. HEW YORK - HAMBURG VSTAVI SE V CHERBOURG - SOUTHAMPTON ORBITA - 21. MAJA - 2. JULIJA OROPESA 4. JUNIJA - 16. JULIJA ORDUNA 18. JUNIJA - 30. JULUA Za pajsažirje 1.. 2. in 3. razreda. Izborne udobnosti za pasažirje S razreda. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. SANDERSON & SON, AGENTI 26 BROADWAY NEW YORK Ali pri kateremkoli parobrod. ncentu CTiiiiiuiiiimiiiiwiiiiiii BRZOPARNIK Calabria Canard- Anchor črte odpluje 17. maja v TRST Cena za m. razred $120.00 Cena za II razred $180.00 vštevši vojni davek. Za vsa pojasnila se obrnite na tvrdko RAME SAK8F.R STATI riaka gruda! North Chicago, 111., dne 8. maja 1921. . VeHumlif P8EDN0 SE ODLOČITE Cosulich črta Direktno potovanj« t Dabrrvnfk (Graves*) in Trat. ARGENTINA ...... 24. maja PRES. WILSON .... 28. maja BELVEDERE ...... 11. junija Patam llatluv, bnulk aa ne knit v JUBMlavlJl In Bral JI. RnkaiM aaatfnaaAI arv*ae. MiK! aa In Mkaa reerea«. Mtalfel MtJMa riMtfi Mhrate bmplain« vMt*. PHELPS BROTHERS ^ 09. FiMimr »mimiMi 4 West Street New Yevk ............................................ Li,-", .,!•„■ podati denar t domovin«, da ri potnik lam kopi, pilite najpr ▼o at tooadevna pojasnila na zna ■i Iti Hijwljl^ trrtkd jnUlIS 8AKSES STATE BAIfX 9* OotClandt St., K«w York French Line C0WA6NIE GENERALE TRANSATLMTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE 3AVOIE ............................................21. mala CHICAGO ........................................21. mala LORRAINE ....................................28. mala LAFAYETTE ................................4. lunlla TOURAINE .....................................7. Juniia Dlraktna lelmllka zveza Iz Pariza f vsa glavne točka Jugoslavije. Hitri parnlkl • iti rim I In d vam a vi lakoma. Poseben zastopnik Jugoslovanska vlad« bo prICakal potnike ob prihodu na-I Hi parni kov v Havru ter Jih točno od« prem 11 kamer so namenjeni* Parallel Francoske črte so transportlratt tsko«n_voina na tisoče fiehoslevašklh vo-Jaov brez vse neprlllke. Za llfkarte In cene epraiajte « 0RU2BUU PISARNI, 19 Stati St. M. Y. C; aH oa prt lekaluM