6Iauna uozna čirka u Ljubljani One 5. in 8. septembra 1920.
Dirkalni klub jc končal svoje prireditve z glavno vozno1 dirko 5. in 8. septembra t. 1.
če se. pregleda delovanje kluba v tem letu, je v športnem oziru gotovo zadovoljivo. Klub je začel delovati v Ljubljani, kjer se ta konjski sport še sploh gojil ni, delal je z največjo požrtvovalnostjo svojih članov. S
viji, priredil je najrazličnejše tekme, žrtvoval je mnogo, - samo za glavno dirko približno 80.000 K. Klubu ni bilo na tem, da se občinstvo zabava, marveč hotel je delovati pred vsem v prid konjereje, konjskega prometa in razumevanja ne le za dirke, marveč tudi pravilnosti jahanja in vožnje.
Ulavne prireditve cele sezone so bile concours hippigue in pa glavne vozne dirke. Obe prireditvi sta bili na višku in sta v športnem oziru vsacega športnika popolnoma zadovoljili.
Plavalna tekma v Ljubljani: start juniorjev.
priznanjem in zahvalo je treba omeniti vsestransko podporo, ki sta jo klubu v pravilnem umevanju gospodarske in vojaške važnosti konjskega sporta klubu izkazovala poveljstvo dravske divizije in poverjeništvo za kmetijstvo pri deželni vladi za Slovenijo.
Klub se je v vsakem oziru kar je le moči potrudil, da bi dvignil zanimanje za lepi konjski šport; uredil je dirkališče, ki je danes gotovo najlepše v celi Jugosla-
Že v konkurzu so prišli tekmovalci iz cele Jugoslavije, voznih dirk pa so se udeležili ne le športniki, marveč tudi številni kmetje z doma spodrejenimi konji. Ljutomerčani so pokazali, da goje konje, ki jih ne rabijo samo za poljska dela, marveč se tudi lahko »pobahajo« ž njimi kot prvovrstnimi dirkači.
Naša konjereja bo s takimi prireditvami zaslovela kmalu tudi daleč izven naših mej.
Da se prireditve niso vršile brez pomanjkljajev in težkoč, je samo ob sebi umevno; ne le občinstvo, marveč tudi tekmovalce je treba šele navaditi na takt in disciplino'. — Pač je obžalovati, da se en del občinstva, ki bi lahko gojil ta sport, sploh ne interesira za te prireditve, ker je v enem oziru preindolentno, da bi se zanimalo za kateri si bodi sport, v drugem oziru mu je pa ljubša -gostilna.
Rezultate pri glavni dirki kaže priložena tabela.
I. Prvi dan.
Ime tekmovalca in ime konja	distanca	čas	na km	darilo
I. Ljutomerska dirka	: 2000	m.		častno in
1. Sršen Jože, „Elina”	2040	3.39	1 :47	3.000
2. Vavpotič Jakob, „Valsa”	2080	3.49	1 :50	1.500
3.	„	„ „Zlatar”	1940	3.50	1 : 58.5	800
Slavič Marko, „Danko”	1940	3.52-5		
„ Alojz, „Nigra”	2000	3.54		
Golunder Franjo, „Elvira”	2100	3.52		po 500
Novak Lovro, „Bora”	2000			
Makovec Marko, „Lokavci”, „Lina”	1940			
II. Heatvožnja : 1600 m.				
				častno in
1. Filipič, Maribor, „Kurneval”	1620	2.44	1 :41	10.000
2.	„	„	.Egga”	1560	2.45	1:43	2.000
3. Pl. Vangas, Zagreb, „Monte Christo”	1760	3.	1 ;42	1005
III. Mariborska dirka	: 2400	m.		
1. Slavič Marko, „Danko” j	2340			častno in
„ Alojz, „Nigra” )				3.000
2.	Golunder Franjo, „Elvira"! Vavpotič Jožko, „Vaba" 1 3.	Makovec Marko, „Lina" \	2500			1.500
	2340			500
Novak Lovro, „Bora" J				
IV. Dirka - Turniš :	2850 m.			
1. Sršen Jože, „Elina" Filipič)	2770	5: 24		čahno in
Zangl Fran, „Egga" „	|				3.000
2. Slavič Marko, „Danko") „ Alojz, „Nigra" J	2590	5:31		2.00
3. Golunder Franjo, „Elvira" )	■ Vavpotič Jožko, „Velsa" j	2740	5:41		1.000
V. Vožnja z zaprekami:				
1. Kodela Franc, „Danica" - „Tinda"				častno
2. Krapeš Franc,v„Cila“ - „Bistra"			T..	>>
3. Turk Josip, „Žigon" - „Nero"				
II. Drugi dan.				
VI. „Slovenska dirka"	: 2000	m.		
			častno in	
1. Sršen Jože, Veržej, „Elina"	1960	320	1 :42.5 5.000	
2. Vavpotič Jožko, Lokavci, „Valsa"	1980	3.38	1 :50.2	2.000
3. Zangl Fran, Gor. Radgona. „Egga"	1940	3.39	1:49.5	1.000
4. Slavič Alojz, Banovci, „Nigra"	1920	3.43	1 :56.2	500
Vil. Jugoslovanska (Heatvožnja) vožnja : 1600 m.
častno in
1.	Filipič Fran, Maribor, „Kurneval"	1620	2 41	1 39.2 10.000
2.	Zangl Fran, Gor. Radgona, „Egga“	1600	2.43	1 :42	2.000
3.	Peter pl. Vangas, Zagreb,
„Monte Christo“	1760	2.'51	1:37.5 1.000
Vlil. Št. Jernejska dirka : 2850 m.
1.	Sršen Jože, Veržej, „Elina"	1 0i,n„	-
Zangl Fran, Gor. Radgona, „Egga" )
2.	Filipič Fr., Maribor, „Gyapa“ - „Diana" 2980 5.18
3.	Slavič Marko, Ključarovci, „Danko" 1 0.Qri co>
„ Alojz, Banovci, „Nigra" j
1:53	3.000
1: 46.7 2.000 2:09	1.000
IX. Ljubljanska dirka : 1600 m.
1.	Škrjanc, „Maks"	1500 3.21
2.	Codella Fran, „Cezar"	1500 3.22
3.	Sturm Franc, „Minka"	1500 3.45
čsstno in
2.000
1.000
800
Ocenjevanje:
Enovprežni voz za dirkače:
1.	Franjo Golunder, „Elvira"	častno
2.	Filipič, „Kurneval"
3.	Marko Slavič, „Danko"	”
4.	Zangl, Gor. Radgona, „Egga"
5.	Vavpotič Jožko, „Zlatar"
Enovprežne kočije:
1.	Dr. Derč, „Bojarka"	častno
2.	Krapeš, „Liska"	„
Dvovprežne kočije, vozi posestnik:
1.	Turk Josip, „Žigon" - „Nero"	častno
2.	Filipič, „Kurneval" - „Gyapa“	„
3.	Mulaček Josip, „Hella" - „Maks"	„
4.	Marko Slavič, „Žlatar" - „Danko"	„
Dvovprežna kočija, vozi kočijaž:
1. Krapeš Franc, „Roza" - „Žargo"	1.000
Vozilo se je v splošnem zelo korektno, in kar je posebno hvalevredno, starti se to pot niso zavlačevali ampak vršili redno.
Nekaj popolnoma novega za Ljubljano je bila vožnja z zaprekami in ocenjevanje vpreženih voz. V prvi so pokazali gospodje, da imamo dobre vozače, pri drugi smo videli veliko res lepih in prvovrstnih vpreženih voz.
S temi zadnjimi prireditvami je klub pokazal občinstvu vse konjske tekme, ki so običajne razven preizkušnje jahalnega konja, katero bode pa priredil klub v okviru športnega tedna, dne 25. in 26. septembra 1920.
Plaualna tekma Športne zueze.
Plavalna tekma »Športne zveze«.
Plavalna sekcija »Športne zveze« je priredila dne 12. septembra t. 1. na Ljubljanici v prostorih »Ljubljanskega športnega kluba« prvi sIovcuski prvenstveni plavalni meeting, ki je uspel nad vse pričakovanje. Tisoči gledalcev, veliko zanimanje občinstva za potek tekem, napeti boji, vse to je bila najboljša propaganda za športno idejo, ki je napravila s to prireditvijo v Ljubljani velik korak naprej. Plavaški materijal, zlasti naraščaj, obeta za prihodnje leto najboljše, tako da je pri sistematičnemu treningu zagotovljeno . našemu plavalnemu športu dostojno mesto pri prihodnjem jugoslovanskem prvenstvu.
Plavalna proga na Ljubljanici od izliva Malega grabna do odcepa Gruberjevega kanala je za te prireditve kakor ustvarjena; z malimi adaptacijami obeta postati vzorna proga za največje prvenstvene tekme!
Startna lista je obsegala 65 prijav, in sicer: od ljubljanskih klubov: S. K. Ilirija 28, Ljubljanski Športni Klub 23, S. K. Svoboda, S. K. Jadran in Ljubljanski akademski športni klub po 3, S. K. Sparta, S. K. Primorje in S. K. Rapid — Maribor po 1 ter 2 prijavi izven klubov. Izvzemši treh so nastopili vsi prijavljeni konkurenti. Točno ob pol 15. uri se je pričela tekma ter bila pri vseskozi dobrem vodstvu in gladkem poteku končana ob 17. uri. Službo sodnikov na cilju so opravljali gg. Betetto, Pelan in dr. Zupanc, pri skokih gg. Gostič, Jenčič in Kovačič; start sta vodila gg. ing. Bloudek in dr. Žižek. Nadzorstvo proge je bilo poverjeno g. Jenčiču, ki je tudi celo progo vzorno priredil.
Rezultati tekme so sledeči:
50 m deklice do 15 let. Edina tekmovalka Špelca Bretl (L. S. K-) 63 sek.
50 m dečki do 15 let, 7 konkurentov. L Miron Blei-weis (L. S. K.) 545/io sek. 2. Joško Medved (L. S. K.) 54r7io sek. 3. Zvonko Fink (L. S. K.) 563/io sek.
50 m novinci pod 18 leti, 5 tekmovalcev, i. Lado Kandare (S. K. Jadran) 50 sek. 2. Boris Lunder (S. K. Sparta) 503/s. 3. Fedor Švigelj (L. S. K.) 512/s sek. Oster boj za prva mesta.
50 m junior prosti stil, 6 konkurentov. 1. Anton Martelanc (S. K. Ilirija) 488/in sek. 2. Boris Kandare (S. K. Jadran) 493/ic sek. 3. Oskar Pečak (Lj. akad. S. K.) 502/io sek.
50 m senior prosti stil, 8 tekmovalcev. L Vinko Kramaršič (L. S. K-) 42 sek. 2. Anton Martelanc (S. K. Ilirija) 428/s sek. 3. Mirko Vovk (S. K. Ilirija) 4b8/« sek.
100 m dame prosti stil, 2 tekmovalki. 1. Mimi Medved (L. S. K.) 2 min. 9,'io sek. 2. Božena Kokalj (L. S. K.) 2 min. 9s/io sek.
100 m senior prosto, 4 konkurenti. 1. Vinko Kramaršič (L. S. K.) 1 min. 38Vio sek. 2. Josip Zupan (S. K. Ilirija) i min. 58 sek. 3. Dalibor Trnkoczy (L. S. K.) 2 min. 1 sek.
100 m na boku, 7 konkurentov. 1. Ivan Vrtačnik (L. S. K.) 1 min. 464/t<> sek. 2. Šandor Hronek (S. K. Ilirija) 1 min. 47/2io sek. 3. Vlado Kramaršič (S. K. Ilirija). Prvi na cilj dospeli Obereigner vsled nepravilnega plavanja diskvalificiran.
100 m vznak. 1. Miljutin Debelak (S. K. Ilirija) v lepem stilu 1 min. 455/to sek; drugi med tekmo izstopil.
300 m dame prsa, 9 tekmovalk. 1. Slavka Koritzky (S. K. Ilirija) 6 min. 23 sek. 2. Ida Marčan (S. K. Ilirija) 6 min. 32 sek. 3. Jožica Prekuh (S. K. Ilirija) 6 min. 356/io sek.
Skoki so bili najpopularnejša točka programa. Seniori so imeli 5 predpisanih in 2 poljubna skoka, juniori
pid.) Pri glavnem ovinku (500 m) prehiti Lukan v ostrem boju Jakila, ki skuša z vsem naporom pridobiti izgubljeni naskok. Od tod do 50 m pred ciljem ves čas napeta borba med Lukanom in Jakilom, katero odloči Lukan v lepem končnem boju sigurno v svoj prid. Občinstvo in klubovi kolegi pozdravljajo z burnimi ovacijami zmago 171etnega Lukana, ki je preplaval celo progo v prsnem stilu v lepem času 19 min. 482/5 sek. Drugi je došel na cilj Fedor Švigelj (L. S. K.) v 20 min. 304/s sek.; tretji Ivan Medved (S. K. Ilirija) v 21 min. 571/« sek. Izven konkurence Jakil (S. K. Olimpija) v času 20 min. P/s sek.
Nedeljska plavalna tekma je pokazala osobito v Ljubljani mnogo dobrega naraščaja, ki sicer še ne obvladuje tehnično stran, vendar pa ima vse predpogoje za dober materijal, kateremu manjka edinole dobrega učitelja. Dame v prsnem stilu zadovoljive, v sprintu komaj v početku.
Veliki interes občinstva, ki je na tisoče napolnilo vsa obrežja okolu plavalne proge, pa je lahko »Športni zvezi« najlepše zadoščenje za njeno delo in lep uvod k uspehu »Športnega tedna«.
Plavalna tekma: Lep skok g. Kavška.
2 predpisana in 1 poljuben skok. Napredek od zadnje blejske tekme je očividcu, zlasti pri Vodišku, ki je v ostrem boju premagal svojega klubovega tovariša jugo-slov. prvaka Kavška. Juniori, predvsem Kordelič, "bodo brez dvoma prihodnje leto resni konkurenti seniorjem.
Juniorji: L Srečko Kordelič 27‘25 točk. 2. Bogomir Grilc (L. S. K.) 26'75 točk. 3. Hubert Golob (L. S. K) 2L30 točk.
Seniorji:	L Gabrijel Vodišek (S. K. Ilirija) 693
točk. 2. Ivo Kavšek (ilirija) 68-6 točk. 3. Emil Navinšck (L. S. K.) 6L8 točk. 4. Bogomir Grilc (L. S. K. 60‘8 točk.
1000 m. Ta tekma je tvorila višek napetosti in interesa občinstva in udeleženih klubov. Na startu je bilo 12 plavačev, poleg teh še izven konkurence Joža Jakil (S. K. Olimpija — Karlovac). Takoj od starta prevzame vodstvo Jakil, v kratki distanci mu sledita Lukan in Švigelj oba člana L. S. K., 10 m zadaj Medved (S. K. Ilirija) in grof Auersperg (S. K. Ilirija). Vrstni red ostane do 500 m neizpremenjen. Prva skupina plava v gorenji razvrstitvi, dočim tvorijo ostali plavači drugo' polje, ki že od 300 m dalje ne prihaja v poštev za mesto. V prvi polovici izstopijo: oba Zupana in Klefl (S. V. Ka-
J. G.:
Hutomobilni promet v Rmeriki.
Mr. W. F. Bradley, znani strokovno-sportni žurna-list, slika v londonskem listu »Autocar« utise, ki jih dobi »Evropejec« od današnjega automobiliziranega prometa Amerike. Naše čitatelje bo gotovo zanimal tale izvleček:
Dobro je znano, da ima Amerika (kot Amerika so vedno mišljene Združene države) sedem milijonov auto-mobilov, tako, da odpade na vsakih trinajst, v državi Detroit pa celo na vsakih šest oseb en auto, kar bi skoro pomenilo, da ima vsaka družina že automobil. Ali vsa ta množina ni v stanu opisati utiša, ki ga napravijo faktično vsi ti automobili na tujca, ko jih vidi. Njih promet je tolik, da je neobhodno potrebna popolnoma nova organizacija cest in prometa, da bo sploh mogoče dopuščati nadaljuj razvoj automobilizmu. Amerika sama smatra ta problem kot enega najvažnejših, kako napraviti prostor na cestah sedanjim automobilom in onim, ki bodo v prihodnjih letih prišli v promet.
A ne samo po glavnih mestih, tudi po vsej pokrajini je ta promet kolosalen. Newyorčan, ki stanuje izven
centra mesta, izven takozvane City, ne pride navadno s svojim autom v City. On pelje s svojim vozom do predmestne postaje in njegova soproga, hči ali njegov sin, le redko šofer, se peljejo z autom domov, a zvečerr pridejo ponj na isto postajo, kamor se pripelje on s predmestno železnico. V manjših mestih Unije je pa navada, da se vozijo prav do svojega biroja ali trgovine, in tu nastane vprašanje, kam z autom. Zaprte garaže ne pridejo v poštev, kajti komaj bi bilo mogoče, shraniti vse automobile, ki pridejo čez dan v mesto. Amerikanci si odpo-morejo na ta način, da jih postavijo na prostem na kakem prostoru, kjer jih čuva kak človek pred tatvino. Seveda ti prostori običajno ne zadostujejo, in počeli so jih postavljati po cestah s hladilnikom proti trotoarju, a tako tesno drug poleg drugega, da je direktna umetnost izstopati in vstopati v tak auto. Mestne uprave se skušajo braniti proti temu, a so brez moči. Komaj ubranijo najvažnejša mesta, predvsem pred ognjegasnimi hy-dranti. pred gledališči, hoteli in velikimi trgovskimi hišami. Te »nevtralne cone« zaznamujejo običajno s širokimi belimi pasovi na trotoarju.
lastnik takoj spozna. V Ameriki pa je vsak Ford ali Packard podoben drugemu kot jajce jajcu. Amerikance : c ne briga dosti za svojo številko, zato zaznamuje svoj voz ali z monogramom ali pa s kakim trakom na vži-galnem vzvodu.
Zaeno z automobili je potrebno urediti tudi promet pešcev. Živahnih ulic sploh ni mogoče prebroditi, tolik je promet. Newyorška »peta Avenue« znana velika cesta, ima postavljene visoke železne stolpe s signali in lučjo, kjer regulira policist promet. V rednih presledkih se pokaže na stolpu rdeča luč in beseda »Stop« in ves promet na kakih 800 m obstane, da morejo^ pasantje čez cesto. Sicer prebroditi ulico bi pomenilo direkten samomor. Nekatere ulice imajo samo visoke droge z besedicama »Stop« (stoj) in »Go« (voziti), katere istotako regulira policija. Publika je teh odredb tako vajena, da ni promet vsled tega niti najmanje oviran.
Važna je tudi naredba, da se ne sme prehiteti cestne železnice in da se ne sme peljati mimo onih postajališč, na kojih stoji tramvaj. Nekatera mesta imajo celo od trotoarju do postajališča tramvaja zaznamovan
Automobilni promet v Londonu.
V centrih velikih mest sc dobe prostori, kjer se ne sme pustiti automobila čez gotov čas brez nadzorstva. Ta čas variira od pol ure do 2 ur. Ako je dalje, napiše policist vabilo in ga položi na voz h volantu, da se ima lastnik zglasiti na policijskem uradu in položiti kazen. Na nekaterih mestih in ob gotovih urah je direktno umetnost najti prostor za auto in treba je biti zelo verziran in uren za to. Domačin smukne takoj, ako je v bližini njegovega urada kak prostor izpraznjen, na dotično mesto, medtem ko išče tujec običajno dolgo časa, kam bo postavil auto, a ko končno najde prostor, se mu lahko pripeti, da spada ta prostor med one, kjer sme le pol ure stati auto in da mora on do svoje trgovine dobro pot nazaj in pošteno hiteti, da je v pol ure še s poslom gotov, drugače je takoj kaznovan.
Pa to še ni vsa težkoča. Ko si enkrat s poslom gotov, je pač največja težkoča, najti pravi auto. Angležem je to lahko. Njihovi Fordi so sicer enaki, ali vsak ima kako malo posebnost: Ali ima posebno figuro na hladilniku, ali posebno preprogo v autu, ali morda kak majhen znak ali kar si že bodi, nekaj gotovo, po čemer ga
IV-nn širok pas, katerega ne sme noben voznik prepeljati. Vse to v varnost občinstva.
Na ovinkih in cestnih križiščih so često v cestnem tlaku leže udelani železni drogi, ki so običajno še s stoječimi drogi zaznamovani, ki imajo nalogo preprečiti, da ni mogoče rezati kurv.
V	Ameriki vozi vsakdo auto, ali le malo jih zna dobro voziti. Plačanih šoferjev je sorazmerno jako malo. Ali, četudi zna vsakdo tamkaj voziti, je kolosalna razlika med temi Amerikanci in med tem, kar razumemo v Evropi pod automobilnim športnikom. V Ameriki ve vsakdo v družini, od gospodarja do hišne, kako se pritisne pognalni pedal, kako se pretika hitrosti, in kako treba peljati brez pretikanja z največjo hitrostjo in z vpoštevanjem obstoječih policijskih predpisov skozi mesto. Skratka, auto se uporablja tamkaj slično, kakor pri nas telefon ali v večjih mestih lift, uporablja se enako pogosto, in razume se ravno toliko o konstrukciji automobila kot telefona ali lifta.
V	Evropi se smatra auto kot znak premožnosti, blagostanja, direktno neko gotovo socijalno stališče se
doseže ž njim. V Ameriki je auto povsem nekaj dni-jjega. Tam ima vsak kmet svojega Forda v hlevu ali v šupi, snažilec oken napravi svojo dnevno turo z autom, inštalater se pripelje z vajencem in orodjem v autu in skoro gotovo ima celo snažilec čevljev svoj auto za nedeljske izlete. Če se postavi človek za kratek čas na križišču kake važne mestne prometne žile, opazuje lahko toliko različnih automobilistov, kot jih gotovo nikjer na svetu ne najde skupaj.
Kaka »barvna Lady«, ki po svoji zunanjosti izgloda, da je perica, vozi svoj ceneni auto, zadaj pa ima svoje prijateljice — tudi perice. Za njo krepak možak s kratkimi rokavi, nedvomno mesar, ob volantu svojega krasnega dvanajstcilindrskega automobila; prihodnja pripelje elegantna dama, ki vozi sama, in ima poleg sebe mal sveženj: pobližje opaženo komaj par mesecev staro speče dete v povojčku; nato dva, niti 121etna otroka, ki vozita izredno močan auto; za njima vozi Chevrolet celo družino 10 oseb, — kako so prišli v auto, je čudež, kako se bodo spravili ven, še večji; velik turni voz je prenapolnjen s paketi in stopalne deske založene z zaboji in balami. Tudi dveh turistov ne manjka na potovalnem autu, ki sta na potu iz New Yorka v San Francisco in ki sta prisegla, da ne dasta hotelirjem nikakega zaslužka in da bosta kampirala celo vožnjo v autu.
oduren in tvori vse skupaj grozno maso. Mrzenje do vsakega, ne neobhodno potrebnega dela pri autu je tolikšno, da se naravnost redko vidi auto, ki ima nazaj zloženo streho. Na vprašanje se dobi odgovor, da je prenerodno, vedno zlagati streho.
Ceste so v jako dobrem stanju. Automobiliste se opazi, da vozijo vedno le po eni strani ceste navzgor, a po drugi navzdol v dveh nepretrganih vrstah. Nikdar ne pade kakemu automobilistu v glavo, hitreje voziti kot. vozijo drugi. Sreda ceste je vedno prazna.
Vendar pa manjka Amerikancu ono, kar ima auto-rnobilizem v Evropi. Krasne pokrajine, ki bi se menjavale s toliko romantiko kot pri nas, prosta, neovirana vožnja zunaj na prostem, vsega tega Amerika nima.
Razvoj automobilizma pa ni samo amerikanski. Ako je danes v Ameriki na taki stopnji, gre v prvi vrsti hvala tamošnji industriji, ki ni čakala na zahteve kon-zumentov, ampak je iskala sama sredstev, proizvajati svoje produkte v čim večji meri in jih z nadprodukcijo in serijskim proizvajanjem poceniti in s tem napraviti dostopne najširšim slojem. Neovrgljivo je dejstvo, da je auto danes na tem, da postane eno najvažnejših prometnih sredstev in Evropa bo prej ko slej morala stopiti za Ameriko.
Automobilni promet v New-Yorku.
V Fordovih tvornicah je stalo na širokem prostoru pred tvornico na tisoče autov, last delavcev, ki se vozijo na delo. V neki manjši tovarni se je ravnatelj opravičil, da ne more peljati gostov h glavni fronti, ker je zastavljena z automobili nastavljencev, in moral je sprejemati skozi stranska vrata.
Amerikance posveča svojemu automobilu kar le mogoče malo časa in brige. Če je lastnik na poslu, se njegov auto na prostoru samo suho obriše. Pnevmatiko je mogoče napolniti z zrakom na posebnih postajah ob cesti, kjer se jih tudi lahko izmenja, kjer sc dobi bencin in olje, kjer se napolni baterijo in lastniku ni treba drugega kot plačati. Pa še to se napravi največkrat mesečno. Ako ima auto defekt, sc ga izroči taki postaji nekako tako kot pri nas pokvarjeno uro urarju.
Amerikanci so rešili problem, z najmanjšo vporabo dela napraviti največ autovoženj. Njih automobili nimajo nič individuelnega, nič reprensentivnega, kot automobili evropskih športnikov. Še celo, če je auto na zunaj čedno ohranjen, je gotovo pod motornim pokrovom toliko olja, masti, prahu in vode, da je pogled naravnost
Nogomet.
Ilirija : Varaždinski Š. K. 6 : 0 (4 : 0). Tekma se je igrala v ostreni tempu, včasih tudi unfair. Vrline V. š. K. so gibčnost in vstrajnost, slabe strani pomanjkanje skupne igre in discipline. Ilirija ni bila v najboljši sestavi, skupna igra ji je bila zelo negotova. Posebne športne vrednosti se tej tekmi ne da pripisovati. Sestava Ilirije: Pelan - Pogačar, Pretnar I. - Vrančič, Zupančič II., Beltram - Držaj, Pretnar II., Loos, Oman, Vidmajer. Beltram je bil v prvi polovici slab, v drugi boljši, Držaj je kot Half boljši, isto se mora v še večji meri po-vdariti pri Loosu. Obramba je bila skrajno nesigurna. — Sodnik g. Černovic se je zdel premalo energičen.
POROČILO IZ MARIBORA.
11.	1). Rapiid : Innsbrucker S. V. 5 : 1.
12.	9. Rapid : Innsbrucker S. V. 2 : 1.
Rapid : Hertha 2 : 2.
Hertha : Varaždinski S. K. 1 : 7 (1 : 2).
Igrano 5. 9. v Varaždinu. Hertha je otvorila s lo iekino svojo jesensko sezono; spremljalo jo je v prvi tekmi precej nesreče. — V rezultatu razmerje moči ni pravilno izraženo; sodnik je diktiral proti H. 5 »enajst-
nicf.ro v k«, iz katerih je dosegel V. Š. K. 4 gole. K temu pride še lasten gol po backu Stauberju. V drugi polovici je morala igrati H. le z 9 možmi. Pohvalno omeniti se mora v H goalmana Dolinška in Kurzmanna II., ki sta zabranila še večji poraz. Tudi Kurzmann I. je bil v drugi polovici kot centerhalf dober. Napadalna vrsta je bila slabo sestavljena. Pri Varaždincih jako dober notranji trio. — Sodniku bi se dala očitati pristranost.
POROČILO IZ CELJA.
10. 9. Atletiki : Innsbrucker S. V. 0 : 1 (0 : 1).
I.	S. V. je napravil utis utrujenega moštva, oči-vidno se od tekem z Ilirijo ni še oddahnil. Moštvi sta si bili precej enaki; na obeh straneh raztresena igra brez mnogo kombinacije in večjidel po zraku. Napadalni vrsti slabi, brez energije, obramba mnogo boljša. Igralo se je fair in ne v prenaglem tempu. Pri Atletikih sta zelo ugajal centerhalf in desni napadalec; srednji napadalec je bil slab. Nekako v 30 minutah pade po naključju edini gol za I. S. V. Celjani se trudijo izravnati, so proti koncu nekoliko v premoči, vendar pa rezultata ne morejo »opraviti. Koti 3:3. — Sodnik g. Vodišek.
12. 9. Atletiki : Maribor 3 : 2 (2 : 1). Maribor v novi sestavi in z 2 rezervama.
Celje : Maribor 2 : 3. Svoječasno smo javili napačen rezultat 3 : 2.
Ptuj: 8. 9. Rapid rez., Maribor : S. K. Ptuj 9:1.
12. 9. Hertha, Maribor : S. K. Ptuj 9:1. Domače moštvo ima še slabo skupno igro. Igra posameznikov bi bila zadovoljiva.
Zagreb:	Prvenstvene tekme Sparta : Viktorija
2:1, Sl a vi ja : Ilirija 0:1.
Split - Hajduk : Sturm, Graz, 4 : 5.
Službene objave L. N. P.
Iz seje upravnega odbora dne 12. septembra: Seji so prisostvovali zastopniki vseli klubov Slovenije. — Zahteva nekaterih klubov po' sklicanju izrednega občnega zbora se je odklonila, ker ni bila podana po pravilih. Predlog g. Betetta, da se kljub temu skliče izredni c-bčni zbor v svrho volitve novega odbora, se je po daljši debati odklonil s 3 glasovi proti 1; gg. Betetto, Vrančič, Pretnar in Bregar so se pri tem glasovanja vzdržali. Konstatiralo se je pri tej priliki, da je delno nezadovoljstvo z upravnim odborom neutemeljeno in le posledica hujskanja. — Prvenstvene tekme za. jesensko sezono se prično 19. septembra. Določili so se sporazumno sledeči termini: 19. septembra v Celju, prostor ASK. : Svoboda : Slavija; v Mariboru, Rapidov prostor : Herta : Rapid; v Ptuju : S. K. : Vesna, Maribor. Dne 26. septembra v Celju: prostor ASK : Vojnik : Slavija; v Mariboru, prostor Maribora: Maribor : Rote Elf. Nadaljne termine določi poslovni odbor. Vse prvenstvene tekme se bodo vršile po sistemu na točke na sledeči način: Podsavez se deli za prvenstvene tekme v 3 okrožja: Ljubljana s Kranjem, Maribor s Ptujem, Celje z Vojnikom. Vsako okrožje igra prvenstvene tekme najprej zase, prvaki okrožij potem med seboj za prvenstvo podsaveza. Klubi so se klasificirali v I. in
II.	razred sledeče: Ljubljana: Ilirija in Slovan I. razr., Svoboda, Sparta, Hermes, Primorje, Akademiki S. K., Jadran, Kranj II. razr. Prvak II. razr. se uvrsti v I. razr. Maribor: Rapid. Herta, Rote Elf, Maribor I. razr., Vesna, SSK. Ptuj II. razr. Zadnji I. razr. se uvrsti v II. razr. Celje: Atletiki I. razr., Celje, Svoboda, Slavija, Vojnik II. razr. Prvak II. razr. se uvrsti v 1.
Dirka z motocikli.
Zunanji rezultati.
Dunaj:	Prvenstvene:	WAF. : Amateure 1 : 0!
Kupid : Wacker 3 : 3! Amateure : Sportklub 5:2; v drugi polovici centerhalf Baar po sodniku izključen. Simmering : WAC 1 : 0, WAF : Vienna 1 : 0, Rapid : Hertha 2 :2! WAC : Floridsdorf 1 : 1, Rudolfshiigel : Haikoah 3 : 1, Admira : Wacker 4 : 3. Prijateljske: Slovan : Hertha 2 : K Sportklub : Grazer A. C. 8 : 0, Amateure : Holandski team 3 : 0.
Genf: Rapid, Wien : Servette 0 : 5! V zadnjih letih najtežji poraz Rapida.
Lausanne: Rapid, Wien : F. C. Šport 3 : 1 in 7 : 2. Basel: Wacker, Wicn : Nordstern 0 : 0, Wacker : Old l>oys 3 : 0.
Wicn: Wr. Sportklub : Wr. Neustadt 5 : 2.
Fiirth: Fiirth : Niirnberg 3 : 1.
*\s\s\s\s\s\s\s\s\s\s\s\s\s\s\s\s\s\s\s\
Hgitirajte pousod za nas ilustrouani „5(?0RT“, ki izhaja usako nedeljo.
\s \s \s	x/ xy xa xa \s v/ xr xy xs x/ xs xs v/ xx
razr. V bodočih prvenstvenih tekmah se ima v vsakem okrožju med zadnjim I. razr. in prvim II. razr. igrati klasifikacijska tekma; zmagovalec se uvrsti v I., premaganec v II. razr. — Financijelno vprašanje se uredi sledeče: Blagajno pri vseh prvenstvenih tekmah ima podsavez. Čisti dobiček se deli pri vsaki tekmi sproti sledeče: 10% podsavez, 10% lastnik prostora, po 40% udeležena kluba. — Termini v okrožju Ljubljana se bodo določili z žrebom na skupnem sestanku, istotako v podrobnem financijelno vprašanje. — Verificirajo se: za ASK., Celje s 1. julijem Diirrschmidt, za Rapid, Maribor Gerlitsch s 30. julijem in Milosits s 30. avg., za Ilirijo, Ljubljana Loos s 30. avgustem, za Maribor Ferk II., Skrabar I., Skrabar II., — Igralci A. Bregar, E. Jeras, N. Juvan, M. Kotnik, F. Hann naznanjajo izstop iz S.K. Slovan, Ljubljana. Vsled velikih nerednosti v klubu, ki so jih primorale k izstopu in ki jih v verodostojni obliki navajajo, prosijo, da se jih takoj prizna za druge klube. Upravni odbor je sklenil, da bo prošnji ugodil, a ko Slovan vzrokov, iz katerih imenovani igralci izstopajo, ne more ovreči. Izvršitev sklepa se naroči
poslovnemu odboru. ■— Zadeva Ferk IT. se je izročila kazenskemu, zadeva Fink poslovnemu odboru.
Iz poslovnega odbora: Citajo se: za Primorje: P. Birsa, Mozetič, Bano, Zuchiatti, Cernovič; za Ilirijo: A. Bregar, Marčan, Soklič, Fišer. Klubi se obveščajo, da se 'bodo številne prijave raznih klubov mogle objaviti vsled tehničnih težkoč šele v prihodnjih številkah Sporta. — Bo ureditve s Slovanom se dovoli igralcu Bregarju začasno igrati za Ilirijo, isto tako se bo dovolilo začasno igranje drugim prizadetim igralcem. (Glej sklep upravnega odbora.) — Vsi dopisi na podsavez se imajo nasloviti samo na Gosposvetsko cesto 8.
Iz sekcije sodnikov: Za 19. t. m. so določeni sodniki: Ljubljana: Cernovič, Loos; Celje: Hrast; Maribor: Friedan;'Ptuj: Vodišek.	Tajnik.
Hazena.
Damska sekcija S. K. Ilirije je pričela s treningom. Članice obiskujejo trening že v precejšnem številu. Vežba se v ponedeljkih, torkih, četrtkih in sobotah.
Vukovar : Osijek 8 : 0. Prva javna ženska tekma v Jugoslaviji. Igrano 5. septembra v Vukovaru. Tekmi je prisos^valo za Vukovar rekordno število publike.
cikli s stranskim sedežem do 1000 cm3 Borgarello (Har-ley - Davidson) v 20:102/r,. Automobili do 1500 cm3 Dillanto na Restelliju v 29:49V5, od 1500 do 3000 cm3 Clenici na Bugattiju v 25:28, nad 3000 cm3 Beville na Peugeotu v 19:51. Dosedanji rekord, ki je znašal 19:184/5 za automobile in 20:9 za motocikle, ni bil dosežen.
Prvenstvo Berlina na 274 km se je vozilo na krožni progi Mariendorf - Mittenvalde - Mariendorf, 54.8 km. Progo pa se je moralo petkrat prevoziti. Odprta je bila dirka le za profesioniste. Startalo je 51 dirkačev. Vozili so ob najhujšem dežju, viharju in blatu, tako da že po prvem krogu ni bilo možno nikogar spoznati. Prvenstvo jn odnesel Aberger v 9:36:02, kar bi odgovarjalo 28 km povprečnega tempa. Drugi je bil Nagel v 9:36:04.
Dirka z motornimi čolni se je vršila na otoku Wight čez 53.097 km. Mednarodni pokal je dobil motorni čoln »Miss America« pred »Miss Detroit V.« proti angleškim čolnom Dymyals I.„ Maple Leaf II. in V. Prvi dan je dosegla »Miss America« 37 min. 343/5 sek., drugi dan 37:091/5.
Dirka za gorsko prvenstvo.
Kolesarstvo.
Italijanska gorska dirka z motocikli na progi Biella-Oropa (11 km dolžine in 769 m napetosti) se je vršila ob jako močni udeležbi. V skupini do 600 cm3 cilinderske prostornine je došel prvi z motociklom Della Ferrera v 12 : JP/a, v drugi skupini pa, s 600 in do 1200 cm3 prostornine, je došel prvi Nazzaro na Indiami v 11 : 57.
Belgijska gorslka dirka z motocikli na La Sarthe. Povprečno 14% napetost te ceste je zmagal Renier na Harley-Davidsonu s 96 km povprečne hitrosti.
Bordeaux-Paris-Bordeaux, 1208 km brez odmora! Pariški »I/ Echo de Sports« je razpisal veliko cestno dirko Bordeaux-Paris-Bordeaux, katero naj bi se vozilo brez odmora. Startalo je 13. avgusta ob 9. uri dopoldne 38 dirkačev. Imeli so krasno vreme. Med dirko jih je izstopilo 6, ostali so prevozili celo progo. Prvi je dospel na cilj znani Belgijec Mottiat, ki je prevozil 1208 km v 56 : 45 : 31, tedaj s povprečnim tempom 21 V« km na uro. Drugi je dospel Leonard v 58 : 27 : 19, tretji Barthele V 60 : 11 : 03.
Klasična gorska dirka z motocikli in malimi automobili Suša - Mont Ceniš, 22.3 km, se je vršila 1. t. m. Višinska razlika med startom in ciljem je 1375 m. V razredu motociklov do 350 cm3 prostornine je zmagal Soglia na Douglasu v 33:52 2/5, v razredu motociklov do 500 cm3 Della Ferrera na Della Ferrera v 21:45, v razredu do 1000 cm3 Bordino na Harley - Davidsonu v 21:47. Moto-
Automobilizem.
Londonski Brooklandski autodrom. Velike auto-mobilne dirke, ki bi se imele vršiti hi, je oviral silen naliv, tako, da se je od 12 dirk na programu vozilo le 9. Največjo hitrost dneva je dosegel major Lagraze v dvo-milskem handieapu na Opel-aulu s 144:005 km
Automobilna dirka na Gurnigel, 4.4 km, višinska diferenca 305 m z napetostmi od 8—15%. Cesta zahteva mojstrskega vozača za svoje ostre m strme ovinke. Rezultati: automobili do 6 HP: I. Segessemann na Fiatu 7 min. 52 sek., II. Schneiter na Fiatu 8:174/5. Automobili od 6 do 11 HP:	I. T6ndury na Fischer-Progressu v
7:074/5, II. Miinch na Diattoju v 7:384/5. Automobili od 11 do 16 HP: I. Wagli na Martinyju v l-.SS1/*, II. Tschau na Pic-Picu v 7:521/5, II. Girod na Martinyju v 8:084/3. Automobili od 16 do 26 HP: I. Schmidt na Cole v 5:572/b, II. Schotterbeck na Cadillacu v 6:1 P/s; Ramseier na Pic-Picu je imel defekt s pnevmatiko in je startal vnovič izven konkurence, nakar je dosegel rekord za to cesto v 5:2P/5. Vsi vozovi so imeli predpisano obtežitev. Znano darilo Coupe Brčvo je dobil za najboljši čas v konkurenci Schmidt.
Boulognski meeting je priredil automobil-klub du Nord. Vozilo se je 3 kilom, dirko z letečim startom s stoječim startom in gorsko dirko na 500 m s stoječim startom. Udeležili so se motocikli, motocikli s priklopnim sedežem, automobili, navadni in dirkalni, vsi razdeljeni v razrede in kategorije po cilinderski prostornini, časi,
a
katere je dosegel vsak motocikel ali auto v enem teli treh tekmovanj, so bili merodajni za. končno klasifikacijo, ki je izpadla sledeče: motocikli do 250 cm3: I. Cot-tin na Motosolu v 5:152/5, motocikli do 500 cm3: I. Bar-thelemy na Nortonu v 3:321/.-,; motocikli s priklopnim sedežem do 500 cm3:	1. Morel na Reading-Standardu v
4:33. Turni automobili pod 1.4 1: L Repusseau na Citroenu v 4:36, isti od 1.4 do 1.8 1: I. Charavel na Bugattiju v 2:57; isti od 1.8 do 2.2 1: I. Penand na Gregoireju v 3:414/5; isti od 2.7 do 3 1: Quaray na Pierronu v 3:43/3; isti od 3 do 3.4 1: I. Glaczmann na Chenard-Walckerju v	isti od 3.8 do 4.4 1: Artault na Voisinu v 2.42;
od 4.4 do 5 1: I. Butez na Renaultu v	nad 5 1:
I.	Crosnier na Mercedesu v 4:174/o. Dirkalni automobili od 2.5 1 do 4 1: I. De Courcelles na Bignan-Sportu v 3.4, nad 4 1:1. Reville na Peugeotu v 2:241/5.
Zdraviliščne dirke Karlove vari — Marijine vari — Karlove vari razpisuje Cesko-slovensky klub auto-mobilistu. Pravico udeležbe imajo samo običajni turni avtomobili, voziti smejo le športniki in je vsakdo za vse eventualije odgovoren. Vozili bodo v treh kategorijah. O uspehu bomo poročali.
Preti dirkam. Angleška Society of Motor Manu-faeturers and Trader (Zveza industrijcev in trgovcev) poživlja svoje člane, da se ne smejo niti udeleževati dirk z avtomobili, niti jih kako podpirati. Celo od kupcev zahteva ta zveza, da se morajo proti globi obvezati, da ne bodo dirkali. Tovarnarjem in trgovcem bi v protivnem slučaju zabranila razstavo na londonski 01ympia-Shaw.
Vodni sport.
Plavalna tejkma za jugoslovansko prvenstvo
Dne 8. tm. se je vršila v Karlovcu ob povoljni udeležbi plavalna tekma za jugoslovansko prvenstvo. Tekme so se udeležili sledeči klubi: Hašk, Marathon, Derby (Zagreb), Olimpija, Karlovac, Viktorija, Sušak, Ilirija, Ljubljana in Beograd. Doseženi so bili sledeči rezultati: .1000 m prosti stil: 1. Reš (Vikt.) 17 : 57.6, 2. Bogovič (Hašk) 18 : 24.8, 3. Jovanovič (Beogd.). — 50 m jun.:
1.	Derda (Olimp.) 45.4, 2. Ranitovič (Olimp.) 45.8, 3. Her-janič (Hašk). — 100 m dame: 1. Oreščanin (izv. konk.) 2 : 0.4, 2. Kirin (Hašk). — Skoki: 1. Kavšek (Ilir.) 58 točk, 2. Kovačec (Hašk) 49.8 točk, 3. Vodišek (Ilir.) 49 točk. — 50 m polj. stil: 1. Kriškovič (Vikt.) 36.1,
2.	Lasič (Olimp.) 37.4, 3. Matič (Marat.). — 100 m prosti
stil:	1. Kriškovič (Vikt ) 1 : 28.4, 2. Esapovič (Hašk)
1 : 29.8, 3. Pajalič (Olimp.). — 100 m prsni stil: 1. Jakil (Olimp.) 1 : 42.4, 2. Šole (01.) 1 :45, 3. Matič (Marat.) — Olimpijska štafeta 100 + 200 -f- 300 + 400 m: 1. Viktorija, Sušak 18 : 35.4, 2. Hašk, Zagreb 18 : 51. Olimpija diskvalificirana. — Potapljanje: 1. Gamišek (Vikt.),
2.	Reš (Vikt.).
Veslarsko regato za prvenstvo t: v rop e je priredila letos mednarodna veslarska zveza po šestletnem odmoru, v Maconu v Franciji na reki Marne. Dolžina proge 2000 in Rezultati:
I.	Štirica s krmarjem: 1. Grasolioper Club Zii-rich 6 min. 50 sek. 2. Belgitiue. 3. Club Nautique de Rouen (Francija).
II.	Skifi (e noj ka):	1. Schmidt-See-Club Ziirich
7 min. 33 sek.
III.	Dvojka s krmarjem:	5. N. Marne (Fran-
cija) 7 min. 42 sek 2. S. N. Geneve (Švica). 3. Belgique.
IV.	Parova dvojka (d o n o 1 e - s k i f f).	1. So-
ciete Nautique de la Marne. 7 min. 9 sek. 2. See-Club Bern.
3.	Royal Sambre et Meuse (Belgija).
V.	Osmica: 1. Grasshoper Club Ziitich. 6 min. 15 sek. 2. C. K. de Bruxelles 3. Canotieri Lado di Como.
Športni teden
TENIS.
Od 28. do 30. septembra 1920 na prostoru Športnega kluba »Ilirije« na Koslerjevem vrtu. Razpored: 1. Single igra za gospode,
2.	Single igra za dame,
3.	Double igra za gospode,
4.	Double igra za dame,
5.	Mixte double igra.
Pristop k tekmi je dovoljen igralcem, ki stanujejo stalno v Sloveniji in so tja pristojni.
Prijave je vposlati do 23. septembra 1920 potom pristojnih klubov, oziroma pri v klubih nevčlanjenih direktno Športni Zvezi, Tennis sekciji, Ljubljana, Narodni dom in istočasno položiti oziroma vposlati prijavnino v znesku K 30.— za vsako prijavo in kategorijo igre.
Žrebanje in določitev igralnega reda se vrši v ponedeljek, 27. septembra 1920 ob 15. uri na označenem igrišču.	__________
Razno.
OLIMPIJSKE IGRE.
Nogomet: 1. runda: Norveška : Angleška 3 : 1, Španija : Danska 1 : 0, Francoska : Švica 5 : 0, Italija : Egipt 2 : 1, Holandska : Luksenburg 3 : 0, Švedska : Grška 8 : 0, Čehoslovaška : Jugoslavija 7 :0, Belgija pride v 2. rundo brez tekme.
2.	runda:	Čehoslovaška : Norveška 4 : 0, Fran-
cija : Italija 3 : 1, Holandska : Švedska 5 : 4, Belgija : Španija 3:1.
3.	runda: Belgija : Holandija 3 : 0, čehoslovaška : Francija 4 : 1.
Finale: Belgija : Čehoslovaška 2 : 0; v 39. min. po Čehih prekinjena igra. Čehoslovaški team se opetovanim pristranostim sodnika ne pokorava in odide s protestom s prostora. Olimpijski komite protesta ni uvaževal, temveč je čehoslovaško moštvo diskvalificiral. Spremembe, ki vsled tega nastanejo v prvenstveni tabeli, nam doslej še niso znane.
Prijateljske tekme: Jugoslavija : Egipt 2 : 4, Jugoslavija : Belgija 0 : 6.
Jugoslavija : Čehoslovaška 0 : 7.
Belgijski listi pišejo o tej tekmi: Zmago je doseglo boljše moštvo. Čehi igrajo igro s kratkimi pasi po zemlji, nekoliko ostro, a korektno. Razpolagajo s preciznimi, ostrimi udarci na goal. Jugosloveni igrajo požrtvovalno in z velikim elanom, vendar so kvalitativno slabše moštvo. — Jugoslavija je nastopila v sestavi: Vrdjuka - Zupančič, Šifer - Tavčar, Cindrič, Rupee -Vragovič, Dubravčič, Perška, Granec, Ružič. Namesto Rupeca, ki je bil v prvi polovici blesiran, je igral Dubravčič centerhalfa,
Jugoslavija : Egipt 2 : 4.
Jugoslavija v oestavi: Vrdjuka - Zupančič, Šifer -Vragovič, Simič, Cindrič - Šole, Perška, Dubravčič, Granec, Ružič.
Egipčani dosežejo takoj spočetka in koncem prve polovice po en gol in vodijo v polčasu 2 : 0. Oba gola padeta iz naglih prodorov, ki jih naši ne morejo zastaviti. V drugi polovici se posreči našim z lepimi kombinacijami kmalu egalizirati (Perška, Granec). V zadnjih petih minutah pretečejo Egipčani vnovič našo obrambo in napravijo še 2 goala. •— V igri so bili naši nekoliko v premoči. Igrali so v splošnem dobro; halfi so bili popolnoma na mestu, forward je izredno kombiniral, pred troalom pa je vsled svoje neodločnosti zamudil mnogo Sigurnih prilik. Backa sta slabo krila, pri enem posled-niih goalov se je znašel Zupančič .sredi igrišča. — Med publiko so Italijani seveda »drukali« za Egipt.
S. S. K. „Sparta" Ljubljana, prosi, da se vsa njegova korespondenca odslej blagovoli pošiljati na naslov: S. S. K. Šparta, g. Franc Jerala, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana.	____
Uredništvo in upravništvo:	Ljubljana, Narodni dom,
Športna zveza.
Izdaja Športna zveza Ljubljana, urejuje Stanko Virant, Tiska „Narodna tiskarna", klišeji iz Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.
\S \S \S \s \S \S	v*