bliip! vWp\ biiiililfiiibiíiiiiiiiiíiipl
^ÍJ;J3JIJ 9Vïi
mi)\b/t
85.680,00 SIT
ZA GOTOVINO
24.633,00 SIT %
ZA GOTOVINO ,
107.100,00 SIT
ZA GOTOVINO .
Ob slovenskem kulturnem
8. februarju,
čestitamo
občanom
lupx-a :
- PodskrajnilaS, Hirknica • Jemćeva 45a. Train (stari del) Telefon 714 537. faks 714 536 Delovni čas: od 7. Do 17. ure. sobota od 9. Do 13. Ure.
■ sedeznih elementov s Kombinacijo ležišč • iz narai/nega in umelnega usnja ter dekorativnih tkanin
možnost dostave na dom
i notu. >bra pručka!
BREST T
214.200,00 SIT
ZA GOTOVINO
blazínjenega ohtàtva
Tapetnistvo
PRESTOPILI SMO V LETO 2000, TRZIN PA ŠE STOJI!
T
X aie svet pa se res vrti po svoje! Kar ne upošteva želja uglednih in celo ne zamisli manj uglednih jasnovidcev in pre-rokovalcev. Ko smo skočili v leto 2.000, enostavno ni hotelo biti konca sveta! Prijatelj Francelj, ki je pred novim letom najel zajetno posojilo, je razočaran, saj bo moral zdaj dolg tudi odplačevati. Smola pa taka! Še na zvezde se, kot kaže, zdaj ni več mogoče zanašati!
Kaj hoćemo! Sprijazniti se moramo z dějství in še naprej tlačiti lole našo Zemljico. Nekateri že imamo polno zamisli in načrtov za naprej. Kaj vse se bo dalo narediti v Iretjem tisočletju! Časa bo dovolj. Tudi pri Odsevu imamo želje in nacrte, Ie ne vemo, če bo žanje zadosti posluha in volje. Vendar o tem kdaj drugič! Važno je, da Trzin še sloji in da ga čaka světla příhodnost!
Pred koncem prejšnjega stoletja so na Občini končali delitveno bilanco z občino Domžale in s tem »počistili« še zadnji večji dolg pri osamosvajanju. Domžalčani so jo
ODSEV - glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe
Namestnik odgovornega urednika:
Jože Štih
Tehnični urednik: Emil Pevec
Urednica fotografije:
Mojca Ručigaj
Trženje:
Tone Ipavec, Jožica Valenčak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Ostali člani uredništva: Mateja Erčulj. Urša Mandeljc, Nuša Matan, Viktorija Pećnikar - Oblak, Tanja Prelovšek Marolt, Katja Rebec, Jože Seljak, Tanja Turk
Tisk:
Bavant Trading d.o.o., Ljubljana
Naklada: 1300 izvodov
Glasilo Odsev izhaja enkrat mesečno in ga dobijo brezplačno vsa gospodlnjstva In padfetja v Trzinu.
ISSN 1408-4902
Po mnenju Minietrstva za kulturo Republike Slovenije it. 416 - 395/97 krajevni óaeopis Odeev spada med proizvode informativnoga značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katere ae plačuje 5% davek od prometa
proizvodov.
dokaj dobro odnesli - v dveh lelih bodo morali iz naslova zaostalih dolgov do OIC Trzin naši občini nakazati 25 milijonov tolarjev -vseeno pa je sklenitev bilance dobra popotni-ca za odločnejši korak v leto 2.000. Na občini so pripravili že tudi strategijo razvoja občine v prihodnjem obdobju, že na prvih sejah v tem letu pa bo občinski svet lahko sprejel tudi letošnji proračun. Vse to kaže, da bo naša občina tudi v drugem letu svojega delovanja, prav gotovo pa tudi v naslednjih letih, odločno in uspešno krmarila med željami po urejenosti in razvoju na eni strani ter med pastmi, ki jih tak razvoj prinaša, da ne govorimo o coklali in zavorah, ki nam jih z vseh strani po-tiskajo pod noge. Že če pogledamo samo na državno raven. Tam zdaj na vse kriplje razmišljajo, kje bi se še dalo kaj »postrgati« za vse bolj pogoltne državne malhe in ker našo malo občino uvrščajo med bogate. to ni ravno v prid ures-ničevanju trzinskih želja in potreb.
Kakor koli že, ob koncu leta z enico in tremi de-vetkami smo se lahko spet prepričali, da je v našem kraju in sploh v občini lahko kar prijetno. Zvrstila se je cela vrsta bolj ali manj dobro obiskanih prireditev, za tište, ki so bolj zaha-jali v druge občine, naj omenim Ie nekatere najodmevnejše dogodke v lanskem decembru: prihod Miklavža, božička, obisk Romane Kranjčan, srečanje starejših občanov, silve-strovanje in najraziičnejše zabave ... Izpustil sem nekaj prireditev in srečanj, ki jih po krivici uvrščamo med manj pomembne, vseeno pa so v poplavi prednovoletnih zabav in prireditev lahko našli kaj po svojem okusu vsi, od najmlajših, do najstarejših. Tišti, ki pravi-jo, da se v Trzinu nič pametnega ne dogaja, so ali veliki ignoranti, nespretneži ali pa ne sodijo v Trzin. Kot so rekli stari Trzinci: »Vsega ti ne moremo přinesli k riti! Tudi sam moraš narediti kakšen korak!« Posebno dobro so se odrezali tišti, ki so prvič v zgodovini Trzina pripravili silvestrovanje na prostém. Čeprav je na silvestrovo ob 22. uri pred Merkatorjem oz. okrepčevalnico Bor
Spomin na preteklost. Še lani je stal. Zal jih je vsak dan manj. Razvoju se ne da upreti.
(foto: Mojca)
vse skupaj izgledalo bolj klavrno, je bilo par minut pred polnočjo tam povsem nekaj drugega. To je bila prilika, da smo se Trzinci zbrali, si nazdravili, izmenjali najlepše želje in poklepetali. Najbolj zagreti so tudi veselo plesali, pohvaliti pa velja tudi tište, ki so se ukvarjali z ognjemetom, saj še megla ni mogla pokvariti končnega učinka. Vsega je bilo dosti, še zlasti pa veselja in prav gotovo se ne motimo, če zapišemo, da se bo silvestrovanje na prostem v Trzinu »prijelo« in bo postalo tradicionalno. Potem pa je v Trzinu res nastopilo »mrtvilo«. Čeprav je bilo nebo modro in so veje
dreves krasili krislalčki ivja, je po trzinskem smučišču vijugalo Ie dober ducat smu-čarjev, na trzinskem bajerju pa je led sa-meval tako rekoč ves december in vse no-voletne praznike. Ko sva s sinom drsala po trdem ledu, si nisem mogel kaj, da se ne bi spominjal bajerja pred desetletji. Če smo takrat imeli tak led, se je na njem kar trio drsalcev, zdaj pa me sploh ni skrbelo, ali bom trojni aksel izpeljal po vseh pravilih ali ne. Včasih je trzinsko športno društvo vsako zimo dobilo nov zagon, saj smo se mno-žično dobivali na bajerju in smo se tam tudi dogovarjali za smučarske podvige, zdaj pa očitno vsak raje sam sedí v avtu in v koloni čaka, da ga bodo redarji pustili na četrto ali peto parkirišče pod Krvavcem in da se bo potem z avtobusom odpeljal do nove čakajoče vrste pred blagajno in gondolsko postajo. Tudi to so užitki, svet pa se vrti dalje!
$ A
Vsak se lahko ogne starosti, dosežejo jo lahko samo tišti, ki jim je usojena.
(Ruski)
Novo leto je za nami. Trzinci smo tokrat prvič na prostem dočakali koledarski preskok, ki je vzbujal vsa mogoča vprašanja, pri mnogih tudi strahove in seveda številna pričako-vanja in želje. Praznovanje na prostem se je zelo dobro izteklo. Ocene udeležencev so praviloma pozitivne, in vsi zagotavljajo, da se bodo skupnega silvestrovanja tudi nas-lednjič udeležili, če ga bomo ie organizirali. Tako bomo torej, če se ne zgodi kaj nep-redvidenega, tudi leto 2001 pričakali skupaj in enako dobre volje.
NOVO LETO - NOVE SKRBI
Novo leto pa žal prinaša tudi nove skrbi. Zlasti vodstvu občine, ki si je s sprejemom Strategije razvoja Občine Trzin zastavilo zelo ambiciozni program investicij. V Držav-nem zboru in še posebej v vládni koaliciji so se namreč našli spretni snovalci predvolilnih manevrov, ki bi radi spet zmanjšali delež dohodnine, ki pripada občinam, z dosedan-jih 35 na 30 %. To bi za občino Trzin po-menilo znižanje letošnjega proračuna za več kot 60 milijonov SIT. S takšnim znižanjem pričakovanih prihodkov občine bi se podrla celotna konstrukcija letošnjega proračuna in najmanj eni od treh predvidenih največjih naložb bi se občina najbrž morala odpove-dati ali pa bistveno upočasniti načrtovani plan investicij. Kajti ne gre le za znižanje v I. 2000, temveč tudi za naslednja leta in v petih letih, v katerih načrtujemo precej investicijskih posegov v občini, bi bila občina Trzin oškodovana za najmanj 300 do 350 milijonov SIT. To pa je precej več, kot naj bi stal prizidek k osnovni šoli. Če pomislimo, da je razlog za predlagani poseg v resnici Ie domislica ene od vladnih in morda še ene ali dveh opozicijskih strank, ki z jeman-jem denarja t.i, bogatejšim občinam in pre-livanjem tega denarja v druge občine, želijo kupiti nekaj glasov na jesenskih volitvah, pri čemer je moč pričakovati, da bodo s tem iz-
gubljale glasove v "bogatih občinah", se res lahko vprašamo, kako je lahko ta politika tako kratkovidna.
PRIPRAVE NA POMLAD
Zlasti v občinski upravi se ob zavzetem sodelovanju podžupana začenjajo priprave na le-tošnji naložbeni ciklus. Razdelili smo si naloge in odgovornost za posamezne naložbe. Letos bomo začeli s številnimi gradnjami in vsako je potrebno temeljito pripraviti. Mislim na projekte, na vse potrebne dokumente za pridobitev lokacijskih in gradbenih dovoljenj ipd. Zima je kajpak pravi čas, da skušamo čim več postoriti, da bomo z dejanskimi deli lahko pričeli morda že spomladi. Prizidek k osnovni šoli, obnavljanje vsaj delajemčeve, izgradnja povezovalne ceste med Kidričevo in OIC, manjša športna ploščad v Mlakah, ot-roško igrišče, delna obnova športnega parka pri šoli ... Načrtov je veliko in samo upamo lahko, da se ne bodo pojavile kakšne nepri-čakovane ovire za uresničevanje teh načrtov.
PA ŠE BESEDA O DOMNEVNI KRITIKI
Najmanj od vsega si želim prepirov po časo-pisih, še zlasli v občinskem glasilu, in na večino napadov, naj so še tako neupravičeni, ne odgovarjam. A spoznanje, da naposled tudi laž ljudje sprejmejo za resnico, če jo kdo dovolj dolgo ponavlja, terja, da je kdaj pa kdaj vseeno treba kaj pojasniti. Avtor zavzemanja za kritiko si je v prednovoletni številki Odseva privoščil vsaj tri hude neresnice. Ni res, kar trdi v zvezi s stališčem župana o tem, koliko ljudi mora biti na zboru občanov, da bi občinski svet razpravljal o njihovih zahtevah. Na zboru občanov sem 1. marca jasno povedal, da Statut Občine Trzin na podlagi zakona določa, da mora za sklep, ki ga je potem občinski svet dolžan obravnavati, glasovati več kot polovica navzočih, pri čemer se mora zbora udeležiti vsaj 5 % volivcev Občine Trzin. Hkrati s tem, ko sem povedal, da za glasovanje torej ni pogojev, pa sem povedal tudi to, da ne bo prezrto nobeno mnenje in sta-Iišče, ki ne bo v nasprotju z veljavnimi zakoni ali drugimi akti in sklepi. Ni res, da smo pre-zrli večinsko mnenje na zboru in po zboru začeli postopek za sprejem za avtorja dom-nevne kritike spornega sporazuma z investitorji delà zgradb na območju T 3. Predlog sporazuma je bil pripravljen že pred zborom občanov in že tudi objavljen v gradivu za sejo občinskega sveta, ki je bila teden dni kasneje (8. marca), postopek priprave sporazuma pa se je začel že januarja. In ta sporazum v ve-
liki meri upošteva ravno razpoloženje dom-nevne večine na zboru občanov, kar prizna vsakdo, ki je kolikor toliko objektiven sod-nik. Enako neresnična in škodljiva je trdi-tev, da so Trzinci na predstavitvi rezultatov urbanistične deiavnice izvedeli za novo zazidalno območje na gozdnem območju ob Mlakah. Gre za izmišljijo in vznemir-janje trzinske javnosti, ki že buri duhove. Območje je z dolgoročnim planom že več kot deset let določeno za športno rekreacijsko cono in o spremembi te namemb-nosti ni še nihče odločal, še zlasti ne v času, kar obstoja občina Trzin. Predlogi strokovnih skupin, ki so sodelovale na ur-banistični delanici, so sa-mo predlogi, o katerih ni še nihče odločal.
Člověk se vpraša, komu in zakaj je širjenje neresnic potrebno. Vse bolj se zdi, da gre za namerno vzbujanje nezaupanja in za željo po nekakšnem odporu proti vodstvu občine, kar je mogoče razložiti Ie kot prizade-vanje političnih sil, ki pač niso dobile podpore na volitvah. Zato se mi vedno bolj zdi, da imajo prav tisti, ki menijo, da gre v bist-vu Ie za jasno opredeljeno politikanstko ro-varjenje, okrancljano s frazami o lokalpatri-olizmu, ljubezni do vsega starega, samo da je staro ipd. Ne verjamem, da gre nekomu, ki zavestno širi neresnice in seje prepir, v resnici za dobrobit kraja in občine.
Trzin,
januar 2000
Župan Tone Peršak
Telefonske številke Občine Trzin so:
726 - 1 OO
in .
726 - 1 IO.
Elektronska pošta:
info@obcina-trzin.si
DOKONČNA RAZDRUŽITEV
22 december, je bil dan, ko je imel občinski svet Občine Trzin, torej tik pred iztekom leta, še zadnjo izredno sejo. Pomembnost te seje je bila vsekakor, take narave, da ni bilo mogoče počakati na mesec januar. Kajti pra točka dnevnega reda je bila: Pogodba o razdružitvi skupnega premoženja občin Domžale in Trzina. Trud enoletnega, verjetno najbolj zahtevnega delà in zagotovo si ta pogajalska skupina zasluži vsa priznanja in pohvale. O tem, kaj in koliko je občina Trzin iztržila v tej razdružitveni bilanci, pa se bo v Odsevu zagotovo še pisalo. Vsekakor, pa bo pogodba o razdružitvi skupnega premoženja Občin Domžale in Trzina objavljena v Urad-nem vestniku Občine Trzin. Marsikdo pa je o tej temi že lahko přebral tudi v časopisu Delo datiranega z dne 04.01.2000 v katerem
se je novinar g. Janez Petkovšek že dokaj na široko razpisal o raz-družitvenem dogovoru,
Občinski svetniki so tisti večer še obravnavali in sprejeli rebalans proračuna Občine Trzin za leto 1999 in odlok o spremembah in dopolnilvah Odloka o proračunu Občine Trzin za leto 99. In ker še ni bil sprejet proračun za leto 2000 je bilo potrebno potrditi tudi ta sklep o začasnem financiranju, ki bo potěkalo od 01 .januarja 2000 do 31. marca 2000 oziroma do začetka veljavnosti Proračuna Občine Trzin za leto 2000. Po tej točki smo vsi prisotni menjali lokacijo in nadaljevali razgovore - šio je predvsem o tekoči problematiki - pod točko razno v gostilni pri Narobetu.
Jože Štih
OBČINSKI SVET SPREJEL SVOJ LETNI DELOVNI NACRT
13. redna oziroma 1. letošnja seja občinskega sveta Občine Trzin je bila sorazmer-no kratka. V predlogu dnevnega reda je bilo zapisanih le 8 ne preveč obsežnih točk, pred začetkom pa so dnevni red obogatili še s poročili občinskega nadzornega sveta o porabi proračunskih sredslev pri KUD Franc Kotar Trzin, Strelski družini Trzin, v Osnovni šoli Trzin in o finančnem poslovanju našega glasila. Občinska svetnica Li-lijana Smrekar je sicer predlagala, da bi iz-koristili pripravljenost Javnega zavoda Lekáme Kamnik, da bi v Trzinu na območju T-3 ustanovil lekarno. Ga. Smrekarjeva je zatrdila, da bi bil Javni zavod Lekarne Kamnik pripravljen že letos odpreti lekarno v Trzinu, če bi ga Občina pri tem podprla. Svetniki pa so měnili, da je predlog preuranjen, in da je bolje počakati na koncesij-sko ureditev lekarne v Trzinu, saj bi imela občina pri tem več besede in tudi več koristi.
Kot prvo točko so svetnice in svetniki obravnavali program delà občinskega sveta v tem letu. Predlog, ki so ga z manjšimi po-pravki sprejeli, predvideva, da se bo občinski svet letos sestál enajstkrat na rednih sejah, verjetno pa bo potrebna še kakšna izredna.
Že na naslednji, februarski seji naj bi sprejeli letošnji proračun občine. Med važnejše naloge, ki so jih uvrstili v letni delovni pian, sodi sprejetje Dolgoročnega plana Občine Trzin za obdobje 2.000 - 2.010. Priprave za sprejem tega pomembnega dokumenta pravzaprav že tečejo, uradno pa naj bi postopek sprožili na aprilski seji, sprejeli pa naj bi ga na decembrski seji. Kar na nekaj sejah bodo obravnavali organizacijo športa in rekreacije ter rekreacijskega središča v občini, večkrat se bodo ukvarjali tudi z ra-zličnimi ekološkimi vprašanji, sprožili pa bodo tudi akcijo za ureditev spominske sobe ali muzeja v Trzinu. Na marčevski seji
naj bi občina dobila svoj grb in zastavo, na majski pa bodo potrdili kandidate za letošnja občinska priznanja.
Za posamezne seje so predvideni kar obsež-ni dnevni redi in ker je jasno, da jih bodo med letom še razširili, že zdaj lahko zapiše-mo, da bo za občinske veljake tudi letos kar precej delà.
Sledila je druga obravnava Odloka o stavbnih zemljiščih, ki določa način in pogoje gospodarenja s stavbnimi zemljišči v občini. Voditeljica svetniške skupine ZLSD Lilijana Smrekar je ob tem predlagala kar 7 dopolnil, vendar jih svel večinoma ni sprejel, saj naj dopolnila ne bi bila potrebna ali pa naj bi bila celo v nasprolju z zakonom. S predlogi naj bi namreč občinski svet še poostril nadzor na tem področju in naj bi se celo bolj dejavno vključeval v samo ravnanje s stavbnimi zemljišči. Župan je ob tem pojasnil, da gre pri predlogih pravzaprav za posege v pristojnosti izvršne oblasti, se pravi občinskega vodstva. Občinski svet naj bi imel predvsem funkcijo nadzora, župan in občinsko vodstvo pa izvr-ševanja občinske politike. Občinski svet je nato določil ceno povprečnih stroškov komunalne opremljenosti stavbnih zemljišč v tem letu. V isti sklop sklepov sodi tudi sklep o pregledu in odpravi nedovoljenih posegov na občinska zemljišča na območju OIC Trzin. Na Občini namreč ugotavljajo, da je bilo v OIC v preteklih letih kar precej pri-merov, da so lastniki sosednjih parcel na tak ali na drugačen način posegali na občinska zemljišča, ki so predvidena predvsem za zeleniće pa tudi za druge namene. Ta zemljišča so marsikje spremenili kar v parkirišča, ne-malokrat pa tudi v prostore za hranjenje tež-kih delovnih strojev, tovornjakov ipd. Res je tudi, da so nekateri laslniki sosednjih parcel na lastno pobudo zgledno uredili posamezne dele občinskih zemljišč kot zeleniće med lastnimi parcelami in ulicami, vseeno pa je v OIC kar precej tudi »crnih gradenj« in celo
nesprejemljivih posegov. Občinski svet je zato pooblastil občinsko upravo, da poskr-bi za pregled stanja in nato skuša urediti razmere tako, da bo tudi OIC začela dobivati bolj ureje videz in da bo, kolikor je še mogoče, usklajena z rešilvami, ki jih predvideva zazidalni nacrt. V nadaljevanju seje je Občinski svet potrdil nove ekonomske cene za varstvo otrok v vrtcu Trzin. Po novem program varstva in oskrba otroka, starega do Ireh let, znaša 51.741,00 SIT, za otroke, starejše od treh let, pa ta cena znaša 40.104,00 SIT. Svetniki in svetnice so nato v svet WT Vrtec Trzin imenovali Dubravko Porento, Marijo Bajec in Lidijo Vranešič - Florjanc. Sledilo je poročilo občinskega nadzornega odbora o finančnem poslovanju časopisa Odsev, Osnovne šole Trzin ter KUD Franc Kotar Trzin in Strelske družine Trzin. Nadzorni odbor ni naletel na nepravilnosti, podal pa je nekaj predlogov za izboljšanje transparentnosti poslovanja omenjenih po-rabnikov občinskega proračuna. Pred redno zadnjo točko vseh sej Občinskega sveta Trzin je podžupan Valentin Kolene povedal, kako potekajo priprave za odprtje dodatnih oddelkov VVZ Trzin. Pravzaprav ni imel povedati kaj dosti novega, saj so inšpektorji poslali nove zahteve za ureditev vrtca. Žalostno je, da je precej njihovih zahtev že uresničenih in da gre pravzaprav za nebistvene drobnarije, ki jih lahko zelo hitro odpravijo, težava pa je, da se je inšpektorska služba očitno odločila, da bo nagajala, kolikor se bo le dalo. Kdor išče napake, jih bo lahko vedno našel, vprašanje pa je, koliko škode pri tem povzroča družinám, za katere bi bila otvoritev dodatnih prostorov vrtca najboljša rešitev za varstvo njihovih predšolskih otrok. Kakih 70 otrok in njihovih staršev čaka na dobro voljo inšpektorjev že od 1. septembra 1999.
Miro Štebe
POGOVOR Z ŽUPANOM O DELITVENI BILANCI
Pri notarju sta tik pred novim letom Županja Občine Domžale Cveta Za-lokar Oražem in naš župan Anton Peršak podpisala pogodbo o delitve-ni bilanci. Pogajanja, ki smo jim sledili skozi vse leto, so bila težka, vendar pa kot pravimo: ko je konec dober, je vse dobro.
Gospod župan, delitvena bilanca je pod-pisana, ali nam lahko pojasnite, kako ste resili nekatera najbolj sporna vprašanja, kot so: industrijska obrtna cona, komunala, vodovod, sanacija kanalizacije ...
Delitveno bilanco smo dělili v dva bloka. Prvi blok je bil neproblematičen. V skladu z zakonom smo se dogovorili, da se vse nep-remićnine delijo po legi, da se vsa infrastruktura deli po legi in da se ustanovitveni deleži v javnih podjetjih in javnih zavodih, ki so skupnega pomena, in to po sili zakona, skupnega pomena in ne po kakršnikoli prosti odločitvi, delijo pač v skladu s ključem, ki smo ga določili skupaj, in sicer po številu prebivalcev, kar se nam je zdelo najbolj preprosto in racionalno. Se pravi, da vrsta stvari sploh ni bila problematična. Drugi del, v katerem smo zahtevali, da bi občina Trzin dobila neko odškodnino za obdobje, ko je bilo že znano, da bo ustanovljena, pa do njene ustanovitve, to je od osmega avgusta 98, do novega leta 99, pa je bil bolj problematičen. Šio je za sredstva v zvezi z novogradnjami na območju Trzina. Takrat je bilo vplačanih več komunalnih prispevkov, za katera pa so v bistvu bremena prihajala šele v letu 99 ali kasneje. Zahtevali smo, da bi Občina Trzin na ta račun dobila neko odškodnino. Ker se tega ni dalo dobiti v gotovini, smo se dogovorili, da Občina Trzin dobi nekakšno odškodnino v nepremičninah. V Radomljah smo do-
bili dve stanovanji in en poslovni prostor v čisto novem objektu, dobili pa smo tudi dva poslovna objekta in dve stanovanji v Domžalah. To je bil pač drugi tak sklop. Tretji, najtežji, pa se nanaša na obrtno industrijsko cono, v kateri je bil dolg bivše
občine najvišji. Precej časa je trajalo, da smo prišli do tega, kako ugotoviti, kolikšen je de-janski dolg bivše občine do cone. Zato smo, po dogovoru, uporabili dva načina ocenje-vanja. Prvo oceno so naredili pristojnih organi bivše občine, drugo pa smo dali narediti ustanovam in podjetjem izven same občine. Dali smo narediti predračune za razsvetljavo, za ceste, ki še niso asfaltirane s finim asfaltom, za pločnike, ki manjkajo, in za nekaj drugih zadev. Pridobili smo tudi oceno stroškov za električne priključke, ki še niso izvedeni... Ko smo prišli do vseh teh podat-kov, smo se dogovorili za načelo plačila teh dogov. Od ugotovljenega skupnega dolga bivše občine do IOC smo odšteli vse tisto, kar dejansko še ni dolg oz. tisto, kar še ni bilo plačano. Na delu zazidalnega območja cone komunalna oprema namreč še ni nare-jena ali je izvedena samo deloma in v resnici še ni bila plačana, saj parcele še niso kupljene ali pa še niso vložene vloge za gradbena dovoljenja. Ko smo odšteli to v skupnem dogovoru in ko smo odšteli še vrednost osnovne že urejene infrastrukture, smo prišli do številk, ki so bile že veliko bolj sprejemljive in na podlagi tega smo prišli do 25 miiijo-nov, ki nam jih bo domžalska občina morala izplačati v dveh delih. Če povzamem, sešteli smo vse stroške in odšteli tisto, kar še ni na-rejeno, pa tudi tisto, kar še ni plačano. Upo-števali smo tudi to, da bo Občina Trzin po predvidevanjih nekaj še iztržila na račun komunalno že opremljenih zemljišč.
In kakšen dogovor je bil sklenjen o pla-čilu obvoznice ter za obnovo Jemčeve ceste?
No, ta zadeva ni bila predmet delitvene bilance, tu gre za zakonitosti, ki veljajo za proračun. Glede na to, če rečem najprej zajem-čevo cesto, nekoč že sklenjena pogodba, se-veda že pred ustanavljanjem občine Trzin, se je tu izkazala za neizvedljivo, ker niso bila pridobljena soglasja in razrešena nekatera lastninska vprašanja ob trasi ceste. Vsaj tako nam je bilo predstavljeno. Pogodba je bila tako že leta 97 razdrta in sredstva, predviđena za sanacijo, niso bila več rezervirana ne v letu 98 in ne v letu 99. Enostavno jih ni bilo mogoče več koristiti, kajti zakon o proračunu pravi, da je mogoče iz leta v leto prenašati samo tista sredstva, za katera so v proračun-skem letu in iz katerega bi sredstva přenesli
v naslednje leto, že sklenjene pogodbe. Če te pogodbe ni, ta sredstva zapadejo in to se je v bivši, skupni občini tudi zgodilo. In prav zaradi tega ni pravnega naslova, da bi sredstva terjali, čeprav je res, da je Trzin takrat ta sredstva izgubil, ker náčrt ni bil realiziran in se je pogodba prekinila. Kar pa zadeva obvoznico oziroma rekonstrukcijo G ! 0, pa je bilo tu že večkrat pojašnjeno, da smo lani dosegli, na zahtevo naše Občine, ustrezno rešitev. Vse, kar je
bilo storjeno do 31.12.98, plača Občina Domžale, kar pa je bilo narejenega v letu 99 in nekaj še bo, pa plačamo mi. Zato imamo pogodbo že sklenjeno in tudi večji del tega smo prav tako tudi že plačali.
Kaj pomeni za Občino Trzin, daje delitvena bilanca sklenjena?
Pomeni, da lahko normalno in neodvisno posluje. Namreč dokler ni bilo sklenjene delitvene bilance, smo morali za vrsto pos-lov dobiti tudi soglasje Občine Domžale, ali obratno, Domžale so morale dobiti soglasje Občine Trzin. Drugo pa, dokler ni bilo delitvene bilance, ni mogla nobena občina najeti nobenega posojila. In dokler ni bilo delitvene bilance, je bila vrsta stvari tudi po finančni plati nejasna, sedaj pa se lahko o vsem normalno pogovarjamo.
Počitniški dom za otroke na Krku, osnovna šola Roje, knjižnica Domžale, domžalski kulturni dom, kaj vsi ti objekti pomenijo za Trzin?
Vsak primer je drugačen. Na primer dom na Krku je solastnina vseh občin, ki so bile prej združene pod staro občino Domžale, razen če se temu kakšna občina odpove. Solastnina pomeni to, da smo v nekem od-stotku udeleženi pri koristili, kot tudi pri obveznostih. Trzinski otroci vsako leto obiskujejo ta počitniški dom v različnih ob-likah letovanja, šola v naravi ... Kar pa se tiče knjižnice, OŠ Roje, giasbene šole, so pa to javni zavodi, ki po logiki zakona pok-rivajo več občin. Na primer v OŠ Roje je pet otrok iz Trzina in z določenim deležem
je Trzin dolžan poravnavati vse stroške, ki nastajajo v OŠ Roje. Isto velja za zavod INCE, ki je v Mengšu; ta zavod, kot bi v narekovajih rekel, za odrasle otroke, je ustanovljen za območje več občin. Isto velja za knjižnico, ki kot javni zavod pokriva območje več občin, in Trzin, ki je po zakonu dolžan zagotoviti oskrbo na področju knjižničarstva, je pač zopet soudeležen pri financiranju potřeb knjižnice Domžale v do-ločenem delu, ne pa za plače zaposlenih. Plače pokriva Občina Domžale sama.
Občina je sprejemala v zadnjem času veliko odlokov, kot so: strategija razvoja, občinski proračun za leto 2000. Zakaj ni bilo zbora krajanov za občinski proračun in zakaj ni bilo zbora občanov za spremembe zazidalnega nacrta za območje T 3 in T 12. Za proračun res ni običaj, da bi se sklice-val zbor krajanov, niti ni to predpisano, verjetno pa tudi ne bi dal ne vem kakšnih rezultatov iz čisto preprostega razloga, kajti večji del proračuna je diktiran z zakono-dajo in se nanj preprosto ne da vplivati,
gre pa predvsem za šolstvo, otroško varst-vo, financiranje javnih zavodov, občinske uprave itd., medtem ko investicije izhajajo iz načrlov, strategije in zopet iz zakona. Da moramo k šoli gradili prizidek, izhaja iz zakona o pripravi na devetletko. Moram pa povedati tudi to, da so nekatere občine organizirale zbore občanov, vendar pa odziva ni bilo.
Kar zadeva strategijo razvoja, je ta imela več načinov javne verifikacije. Že spomladi smo imeli eno javno razpravo na to temo in nanjo smo povabili vrsto občanov, tudi po-imensko, imeli smo več javnih razprav v društvih in s predstavniki raznih organiza-cij, v katere so vključeni občani, imeli smo anketo, ki smo jo opravili med družinami v Trzinu. Praksa pa je tudi pokazala, da se zborov udeležuje samo določen del populacije in pri tem dostikrat pride do enostran-ske slike v določenih zadevah. Zato smo rajši izvedli anketo, ki je vključila večji del populacije, kol jo običajno prihaja na zbore krajanov. Strategija je v resnici šla skozi neko javno verifikacijo v takém obsegu, kot bi jo zbor krajanov zelo težko zagotovil. Kar pa zadeva T 3, moram pa ponovno
povedati, da ni res, da ni bil sklican zbor krajanov. Bil je sklican in objavljen na dveh mestih v Odsevu in enkrat v Uradnem vestni-ku ter dva dni pred zborom na panojih po Trzinu. In nekaj ljudi je to očitno prebralo in so na zbor tudi prišli.
Državni zbor RS-a pri odločanju o letoš-njem proračunu za letos k srečl ni spre-jel t. i. Trofenikovega dopolnila za dodatno prerazporeditev denarja bogatej-ših občin v manj razvita kmetijska območja države - kaj bi sprejem takšnega dopolnila pomenil za Trzin? Najprej moram povedati, da bi bil Trzin, če bi državni zbor res sprejel to dopolnilo, ob 50-60 milijonov prihodka v proračunu za leto 2000. Povedati pa moram tudi, da je bila ta rešitev sporna iz dveh vidikov: prvič z na-čelnega vidika, ki je zapisan celo v ustavi, to je, da se občine financirajo z lastnimi viri, k tem lastnim virom pa spada tudi delež do-hodnine. Dopolnilo je bilo skregano z osnovnim načelom, da naj občina vodi svojo politiko in si tako sama sebi zagotavlja tudi čim-več sredstev. Če bi zdaj uvede nek uzakonje-ni princip solidarnosti, bi država delala v principu proti lastnim interesom. Namreč interesom v tem smislu, da je država zainteresirana, da bi občine podpirale razvoj podjet-nišlva, obrti ...V isti sapi pa moram reči, da država obrti tako ali lako ne podpira, kajti davčna politika je sedaj taka, da občina pravzaprav nima interesa ne vem kaj vlagati v razvoj podjetništva na svojem območju. Zakaj? Zato ker ta vlaganja vedno pomenijo neke dodatne obremenitve v infrastrukturo in tako naprej. In glede na to da trenutno gospodarstvo ne plačuje, razen nadomestila za uporabno stavbnega zemljišča, nili enega prispevka ali davka občinam, v bistvu občine nimajo nobenega interesa, da pridobivajo podjetnike, kajti zahteve tega delà porabni-kov so velike, od njih pa občina ne dobi niče-sar. V Trzinu seveda še vedno delamo na tem, da podpiramo podjetništvo in obrt. Ampak racionalnega razloga glede na politiko države trenutno za to ni. In tretje kar je, mis-
lim, da je bila Trofelnikova ideja tudi nezakonita. Glede na ustavo in zakonodajo namreč ni mogoče preprosto prerazpore-jati sredstev med občinami.
In še na koncu - katera bo prva večja letošnja investicija v Trzinu?
Zelo težko je reči, katera bo prva, kajti malo je odvisno tudi od raznih postopkov. Letos imamo tri večje in nekaj manjših in-vesticij. To so: začetek gradnje prizidka k OŠ, gradnja, in upajmo tudi izgradnja, po-vezovalne ceste med Kidričevo in IOC 1er rekonstrukcija vsaj delà Jemčeve ulice. Pri vseh teh investicijah pa je potrebno izpolni-ti nekaj pogojev, da se začnejo izvajati. Še najmanj je teh formalnih pogojev pri šoli, čeprav je tudi tu potreben nek določen čas. Potrebno je namreč pripraviti projekt, potrebno bo zbirati ponudbe na javni razpis, razpisi pa, kot vemo, imajo potrebne roke; upajmo, da bodo že med počitnicami pričeli z delom. Vse to velja tudi za povezo-valko. Za rekonstrukcijo Jemčeve projekt obstaja, tako da tega problema ne bi smelo biti, utegnejo pa nastali problemi, ko bomo v kratkem začeli zbirati soglasja vseh lastnikov ob trasi, deloma pa tudi na trasi te ceste. Po sedanjih izkušnjah utegne biti zelo težko. Smo pa že dali narediti geodetski posnetek, tako da imamo to stanje lastniš-ko opredeljeno. Rekonstrukcija bo vseob-sežna in v tistem delu, v katerem jo bomo lelos izvajali, bomo poskrbeli tudi za poso-dobitev celotne infrastrukture.
Jože Štih
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakať dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan.
Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, čestitamo vsem občanom Trzina in bralcem Odseva
Uredništvo Odseva
IZJAVA ZA JAVNOST
7
BHaradi napadov name in mojo družino v županovem trobilu Odsev sem prisiljen podali Izjavo za javnosl. To, kar se ob-javlja v nekdaj pravem "Odsevu" doga-janja v Trzinu, je prekoračilo vse meje in eliko objektivnega novinarstva. Tak način novinarstva je identičen poročanju novi-narjev v Srbiji.
Peršak (župan bom izpustil, ker si je ta naziv potrebno prislužili z dobrim delom) si je zelo dobro pripravil teren, da ima sedaj svoje glasilo, ki se financira iz občinskega proračuna. Ob ustanovitvi občinskega glasila je glasno povedal, da če bo občina financirala glasilo, potem mora imeli tudi nadzor nad njim. Temu se je glavni urednik Miro Štebe sicer nekaj upíral, toda Peršak ga je na prefinjen način, lasten izkušenim ljudem v političnih igricah, umiril. Štebe je najprej skupaj s Tonetom lpavcem (tudi član uredništva Odsev) dobil prva občinska priznanja. Ker to ni bilo dovolj, je Peršak poskrbel, da so se honorarji v Odsevu zvišali za skoraj 80 odstotkov. Pri tem je potrebno povedati, da je uredništvo Odseva predlagalo povećanje za okoli 18 odstotkov, kar je bilo realno, in sem ga podprl tudi jaz. Na tem primeru se odlično vidi, kako skrbno gospodari Peršak z našim denar-jem. Sicer se bo on sedaj bránil, da je povećanje izglasoval občinski svet, vendar listi, ki resno spremljajo delo občinskega sveta, vedo, da ta svet v glavnem samo potrjuje stvari, katere si je Peršak zamislil.
Do mojega prihoda v občinski svet je to teklo zelo gladko. Ko pa sem začel postavljati neprijetna vprašanja in predloge, pa je bilo potrebno poskrbeti, da se me disciplinira.
Potrebno je vedeti, da so vsi napadi name in na mojo družino izstreljeni iz praktično istega "topa". Matanova, ki je tudi »streljala«, je članica uredništva Odsev. Njeni streli pa so na tako nizkem nivoju, da niso vredni komentarja. V.d. ravnateljice vrtca, ki kljub zelo pomanjkljivi izobrazbi in znanju za vođenje vrtca poskuša postati ravnateljica trzinskega vrtca, si z napadi na mojo družino in name poskuša pridobiti Peršakovo podporo za imenovanje. Pri tem bi rad povedal, da bi jo zaradi laži in klevetanja lahko tožil, vendar se mi zdi izguba dragocenega časa, da bi se ukvarjal z ljudmi, ki na tak način poskušajo narediti kariéro.
Sedaj bom přišel k bistvu. Vsi zgoraj omen-jeni "spoštovani občani" poskušajo z napadi name in mojo družino odvrniti javnost od pravih krivcev za velike probleme staršev okoli 60 ali 70 otrok, ki ne dobijo prostora za svoje otroke v trzinskem vrtcu. 0 problemu z varstvom otrok v Trzinu se je zelo glasno začelo govoriti lansko poletje, ko smo izvedeli, da se bo Trzin zelo spremenil, da bomo dobili veliko blokovsko naselje, ki je po prvotnih izračunih kazalo okoli 900 novih stanovanj v Trzinu. Med drugim nas je nekaj krajanov že takrat izpostavilo problem družbene infrastrukture, v katero spadata tudi vrtec in šola. V pogovorih z investitorji in dom-žalskimi občinarji smo izvedeli, da že obsta-jajo nacrti za povećanje vrtca na sedanji lokaciji in da se bo ta problem pravočasno odpra-vil. Za to jih je obvezoval tudi SKLEP OB SPREMU ODLOKA 0 UREDITVE-NEM NÁČRTU T3 TRZIN CENTER Občinskega sveta takratne skupne Občine Domžale z dne 29.10.1997, ki pravi: Občinski svet zadolžuje občinsko upravo in Sklad stavbnih zemljišč, da pri skle-nitvi pogodbe o opremljanju stavbnega zemljišča na območju ureditvenega nacrta T3 Trzin Center z investitorjem izgradnje stanovanj zagotovi istočasno tudi izgradnjo ustreznih površin za otroš-ko varstvo.
Ze v tistem času sem na sejah KS Trzin, na katerih sem bil prisoten kot krajan, poizkušal doseći, da se z investitorji, če se ne da pre-prečiti gradnje, dogovorimo, da nam namesto izročitve prostorov v zgradbi, ki jo bo gradilo podjetje Čistoća v T3, sezidajo prizidek k vrtcu. Vendar je bil ta predlog s strani Ipavca in tistih, ki so ga podpírali, postavljen v stran. Ta predlog sem podal tudi novému občinskemu svetu (takrat sem bil na seji prisoten še kot občan), ki se je dogovarjal z investitorji T3, naj namesto prostorov v zgradbi podjetja Čistoća zahteva od investitorja dograditev vrtca ali šole. Svetnike sem opo-zoril tudi na odlok o T3, pa ni nič pomagalo. Njim je bilo glavno, da dobijo čim več občinskih prostorov. Većina teh prostorov, če bodo sploh kdaj sezidani, bo namenjena, mislim da po Per-šakovi ideji, za še eno dvorano v Trzinu (več o tem kdaj drugič).
Nato je letos spomladi prišla ideja, da se problem vrtca reši s preureditvijo prostorov v zgradbi pri slaščičarni Oger. Toda ta začas-na rešitev je kmalu dobila nov protipredlog, ki je predvideval trajno rešitev problema, in sicer z nakupom zgradbe stare trzinske šole za potrebe vrtca. Na moj predlog je občinski svet odločitev přestavil na izredno sejo. Za to
sejo je občinska uprava naredila primer-jalne finančně analize za tri možnosti. Zanimivo je, da so predvideli ceno za m"' novega vrtca okoli 2300 DEM, taisti pa sedaj trdijo, da je za izgradnjo šole dovolj okoli 1300 DEM za m\ Da bo vse jasno, zahtevam od glavnega urednika Odseva objavo fotokopije analize, na podlagi katere smo se svetniki odločali (fotokopijo objavljamo na naslednji strani, op. ur.). Dodal bom samo še to, da za Peršaka montažna gradnja vrtca ni bila dobra, zato je bila ocena vrednosti za zidano različico in še ta je bila predstavljena samo ustno.
Na podlagi take "strokovne analize" se je dne 22.06.1999 većina svetnikov opre-delila za nakup stare šole. Jaz sem glaso-val proti temu predlogu, saj je bilo moje mnenje takrat in je še sedaj tako, da objekt ni primeren za vrtec in da obstajajo boljše rešitve. Moj glas je Ie eden od 11 svetnikov.
Kot so mi povedali starši, so že v mesecu juliju dobili odločbe, da so njihovi otroci sprejeti v vrtec Žabica, in to z dnem 01. 09.1999. Imam podatke, da so nekateri od njih izpisali svoje otroke iz vrtcev v Ljubljani, saj so bili prepričani, da je problem v zvezi z vrtcem řešen. No, kot sedaj vidijo starši, problem do danes ni rešen. Ti starši bi sedaj lahko tožili pristojne, saj kljub pravnomočnim odločbam njihovim otrokom ne zagotovijo varstva.
Pokazalo pa se je, na kako visoki stro-kovni ravni vodi Peršak občinsko upravo, saj vrtec še sedaj nima niti gradbenega dovoljenja. Krivce za to pa je potrebno najti in najboljši so Podlogar s svojo družino ter nestrokovni in drobnjakarski inšpektorji, ki (očitno groza za naše vrle može in žene) delajo po predpisih.
Razložiti pa moram še eno plat zgodbe. Moj otrok obiskuje vrtec Žabica zadnje leto. Hodi v malo šolo. Od žene sem konec junija izvedel, da nameravajo skupino male šole, katero obiskuje najin otrok, přestavili v novi vrtec v stari šoli. Obves-tilo je bilo napisano na oglasni deski v vrtcu. Na zahtevo nekaj staršev, med katerimi je bila tudi žena, ki je bila takrat in je tudi letos predstavnica staršev skupine, je bil sklican informativni sestanek staršev naše skupine. Že na tem sestan-ku so starši izrazili pomisleke glede pri-mernosti lokacije in objekta ter realnosti roka preselitve, saj je bilo do predvidene selitve slaba dva meseca. Nekaj staršev
jun. 1999 - jun. 2004		Različica 1 :	Razlićica.2:		Različica 3:	
		Oger- najem	Stara šola - najem		Stara šola - nakup	
Splošni podalki:			najem	oddaja		
Površina:	Pritličje 1. nadslropje Podstreha	97.3m2 104.5m2	265,7m2 205,7m2 120.0m2	108,2m2 120.0m2	265.7m2 205.7m2 120,0m2	108,2m2 120,0m2
	Skupaj	201,8m2	590.4m1	228,2m2	590,4m!	
						
Najemnine za 3 lela:	Mesečna cena najema na m2 Prostori Parkirište (30.000 SIT/ mesec):	1:000 SIT 7.264.800 SIT 1.080.000 SIT	1.182 SIT 25.122.701 SIT	1.182 SIT 9.710.366 SIT 360.000 SIT	-	1.182 SIT 16.183.944 SIT 600.000 SIT
	Skupaj:	8.344.800 SIT	25.122.701 SIT	10.070.366 SIT	-SIT	16.763.944 SIT
						
Preuređitve:	Preuredilev proslorov: Vrnitev v prvolno stanje:	3.052.500 SIT 1.000.000 SIT	2.210.000 SIT 1.000.000 SIT		2.210.000 SIT	
	Skupaj:	4.052.500 SIT	3.210.000 SIT			
						
Ugradnja novega vrtca:	Povráina:	435.5m2	435.5m2			
	Cena izgradnje:	100.165.000 SIT	100.165.000 SIT			
						
Nakup slare šole kredit:			I		89.160.000 SIT I	
Skupaj:						
		112.562.300 SIT	128.497.701 SIT I 10.070.366 SIT		91 370.000 SIT I 16.783.944 SIT	
						
Nelo odhodkl: 112.562.300 SIT	118.427.334 SIT	74.586.056 SIT
Gospod Podlogar nam je pred zaključkom redakcije posredoval ludi izračune, ki jih je Občinski svel Občine Trzin obravnaval lani, ko so se svetniki odločali o nakupu stare OŠ Trzin in o uredilvi dodatnih prostorov vrtca v njih.
Iz računa je jasno razvidno, da je bila za svetnike, po predstavljenih podatkih, najugodnejša tretja različica, se pravi nakup stare šole. Prva in druga različica sta ponujali samo začasno rešitev, zadnja - torej nakup stare šole, pa je bila, kot se lahko prepričate tudi sami, najugodnejša kratkoročna in tudi dolgoročna rešitev.
Iz razpredelnice je razvidna tudi možnost izgradnje novega vrtca - oz. gradnja prizidka obstoječemu vrtcu Žabica. Predvidena cena gradnje je bila 100.165.000 SIT, na seji pa so takrat povedali, da si občina še ne more takoj privoščiti takšnega izdatka in da bo ta rešitev prišla v poštev (in bo tudi nujnost) v prihodnjih letih.
pa je izrazilo veliko pomislekov tudi glede tega, da se ta skupina, ki je zadnje leto v vrtcu, seli na novo lokacijo. In to sta bili praktično s strani vrtca edini obvestili za starše otrok, katere naj bi po brezpo-gojnem dekretu přestavili na novo lokacijo. Ker sam še vedno nekako verjamem v pravno državo, temu nisem namenjal preveč pozornosti, saj sem bil prepričan, da bomo dobili kakšno uradno odločbo, na katero pa se seveda lahko pritožiš. Do roditeljskega sestanka skupine za malo šolo je bilo vse tiho, kljub temu da je bil 1. September že mimo. Ker je bila žena službeno odsotna, sem na sestanek přišel sam. Do zadnje točke dnevnega reda - točke Razno sem praktično samo poslušal. Takrat pa je Pibernikova začela razpravo okoli selitve naše skupine. Kako daleč je s pripravami za novi vrtec, je vprašala mene, ki naj bi imel kot občinski svetnik najbolj sveže informacije. Vsem prisot-nim sem povedal, da se mi reševanje problema s selitvijo otrok v staro šolo ne zdi v redu in da hočem, da naši otroci ostanejo v starem okolju. Povedal sem, da je ne-sprejemljivo, da nas pos-tavljajo pred sama dejst-

va in da mislim, da bi se bilo potrebno že prej pogovoriti z nami. Mojemu mnenju je pritegnila večina staršev, ki so sodelovali v razgovoru. Po končanem roditeljskem ses-tanku me je ustavila skupina staršev, kateri se niso strinjali s premestitvijo svojih otrok, in me prosila, da nekaj naredimo v zvezi s tem. Povedal sem jim, da se moramo združiti, saj le tako lahko nekaj dosežemo. Tako smo začeli z zbiranjem podpisov tistih staršev, ki zahtevamo, da naši otroci ostanejo na lokaciji, na katero smo jih vpisali. Zbrali smo lahko samo podpise staršev osmih otrok, saj ostalih staršev nismo mogli seznaniti z našim protestom (za to je poskrbela Pibernikova). Zahteva je bila poslana na Občino Trzin s prošnjo, da bi se o tem problemu radi pogo-vorili. Do razgovora ni prišlo, smo pa pod-pisani starši od Vrtca Domžale dobili dopis, v katerem razlagajo situacijo in nam hkrati ponujajo možnost, da naši otroci, ob selitvi v prostore novega vrtca ostanejo v vrtcu Žabica, kjer se bo oblikovala heterogena skupina. Ta dopis smo přejeli samo tišti starši otrok, ki - smo se podpisali pod zahtevo.
Z ženo sva na Vrtec Domžale v za-htevanem roku (do 01.11.1999) poslala dopis, v katerem sva jih obvestila, da se strinjava, da se na-jin otrok priključi heterogeni skupini. Zraven pa sva dopisala razlo-
ge, zakaj po najinem mnenju vrtec na novi lokaciji ni ustrezen. Vodstvo vrtca sva še pozvala, da omogoči podobno od-ločitev še ostalim staršem otrok naše skupine. Odgovora do danes nisva přejela.
Pred kratkim sem prebral, da imajo v Ivančni Gorici enake probleme z vrtci in da je ravnateljica vrtca zavrnila možnost naselitve vrtca v njihovo staro osnovno šolo, ker le ta ni primerna.
S to izjavo za javnost ne branim sebe in svoje družine, saj za to nimam nobene potrebe, hočem samo pokazati, kaj se dogaja v naši občini in na kakšen način. Ker tega noče ali pa ni sposobno uredništvo Odseva, bom to počel jaz z Izjava-mi za javnost. Ker je zadeva sigurno za-nimiva tudi za resno časopisje, kot so dnevniki Delo, Dnevnik in Slovenske novice, svojo izjavo pošiljam tudi njim.
Trzin, 11.12.1999 Romeo PODLOGAR Občinski svetnik občine Trzin,
neodvisni kandidat
Poslano:
-	uredništvo ODSEVA
-	dnevnik Delo
-	dnevnik Dnevnik
-	Slovenske novice
V
đecembrski številki Odseva smo objavili pismo Petra Kralja, v katerem avtor kritično ocenjuje poročanje s sej občinske-ga sveta in moje opozorilo, da bi bilo prav, da se občani v odločanje o za Trzin pome-mbnih stvareh vključijo že prej, ne pa sele takrat, ko je že skoraj prepozno. Pri tem je Peter nehote, ali mogoče celo hote, mojo opazko navezal na udeležbo na zboru kra-janov, ki je bil 18. oktobra. To povezavo si je Peter dovolil sam, v Odsevu tega ni našel. Kakor koli že, zdi se mi prav, da vsi ne mislimo enako in da ima Peter svoje mnenje, čeprav bi me lahko prej vpra šal, zakaj pišem tako, kot pišem, ne pa da je najprej napadel. Zdaj objavljamo tudi izjavo za javnost g. Romea Podlogarja, ki spet napada Odsev kot županovo trobilo in kritizira pisanje v njem. Ker vem, da g. Podlogar gonjo proti pisanju v Odsevu na-daljuje tudi v svojih zasebnih pogovorih z drugimi občani in da je nekatere že prido-bil na svojo stran, bi rad povedal nekaj stvari v zagovor sedanjemu načinu pisanja. Najprej bi rad povedal, da stojim za svojim pisanjem in da sem se o tem pripravljen z vsakim pogovarjati. Ne rečem, da je pisanje, kakršno že je, naj-boljše, vendar moje pisanje, kljub vsem na-pakam, ni naključno. Gre za premišljeno dejanje in vem, zakaj postavim kakšno besedo tako in ne drugače. Za tište, ki stvari ne poznajo, naj povem, da obstajajo različne novinarske zvrsti pisanja in da vsaka zahteva svoj pristop in tudi slog. Nekatere zvrsti, kot na primer komentar, ocena, kritika ipd. zahtevajo večjo angažiranost pisca in od njega prav-zaprav terjajo, da pove svoje mnenje in da se izpostavi.
Novica, poročilo, zapis, povzetek ipd. pa zahtevajo, da je pisec bolj objektiven, da predvsem povzema dogajanje ali poroča o njem, pri tem pa svojega mnenja ne postavlja v prvi plan.
Ker na žalost - po treh letih - še vedno pretežni del člankov v Odsevu napišem jaz, ne želim siliti v ospredje s svojim mnen jem, s svojimi ocenami, bolj kot je neizogibno, čeprav se temu skoraj ne da izogniti. Že s tem, ko se odločam, kaj borno objavili, o čem bomo pisali in čemu bom dal večji pou-darek, po svoje krojim obveš-čanje Trzincev preko Odseva.
Mojega pisanja enostavno ne bi moglo biti, če ne bi o tem, o čemer pišem, razmišljal in potem tistega, kar mislim, da je prav, tudi ne zapisal. Ker se svojim pogledom na dogajan-ja v Trzinu, ko pišem o kakšni zadevi, ne morem povsem izogniti, skušam to izkoristiti - vsaj po moji oceni - v dobro Trzina. Ker sem, po sili razmer, o nekaterih stvareh bolje obveščen kot većina drugih občanov, lahko lažje opazim stvari, ki po mojem niso v prid Trzinu. Tišti, ki pažljivo prebirate moje članke in znate včasih prebrati tudi kaj med vrsticami, ste verjetno že večkrat lahko spre-videli, da pravzaprav opozarjam na nevarnos-
ti in nepravilnosti. Se spomnite razburjenja ob začetku gradnje centra Trzina T-3? Mar-sikdo je takrat začuđeno spoznal, da sem v Odsevu na morebitne negativne posledice takšne gradnje opozarjal že davno prej, preden so se tudi drugi krajani začeli zavedati nevarnosli. Na občnih zborih so takrat ugo-tavljali, da smo većino pomembnih podatkov v Odsevu objavili, še preden so drugi postali pozorni na višino načrtovanih blokov. Če bi krajani že takrat dvignili svoj glas, bi bile stvari mogoče zdaj drugačne. Podobnih primerov, ko pišem o morebitnih nevšečnostih zaradi načrtov in dejanj nekaterih posameznikov ali organizacij v Trzinu, je še več, vendar se običajno osebno ne izre-kam o posameznih pojavih. Sodbo največkrat prepuščam bralcem. Ali ste opazili, da je v Odsevu pisalo, da so že izdelani nacrti za naselje zahodno od novega delà Trzina, in sicer za petičneže, ali pa da je govora o možni po-zidavi trzinskega polja vse do načrtovane vzhodne obvoznice Trzina, da pišem o tem, da bi z načrtovano ureditvijo pokopališča v bližini Pajkovega gricka žrtvovali še en kos zdaj še »neokrnjene« gozdne narave? Ker mi je včasih že pošteno zoprno, da pišem o vsem, kar se v Trzinu dogaja, in da o vsem prodajam svojo pamet, se, če je le mogoče, izogibam komentarjem in svojih stališe ne želim javno razkladati na vsakem koraku. Saj, kaj pravzaprav pa sem jaz v Trzinu? Nisem bil voljen in za mano ne stoji ** nekaj deset volivcev. Mene
so enostavno vprašali, če bi pisal in ker se mi je zdelo, da to lahko počnem, sem nal-ogo sprejel. Sem le novinar in žal tudi glavni in odgovorni urednik, ki skuša ods-likavati oziroma odsevati dogajanja v Trzinu. Če bralci niste zadovoljni z mojim de-Iom, me lahko zelo hitro pregovorite, da bi nehal. Vsem odkrito povem, da lahko počnem še dosti drugih koristnih in mogoče celo donosnejših stvari. Ker pa sem bil izzvan s strani Petra Kralja in Romea Podlogarja, bi rad javno představil tudi nekaj svojih pog-ledov na dogajanja v Trzinu:
Po prvem letu delovanja občine menim. da smo imeli veliko srećo, da smo na krmilo občine dobili g. Toncta Peršaka. Občudujem njegovo marljivost in delavnost. Čeprav ni profesionalni župan, je v občinskih prostorih precej več časa, kot mu nalaga delavnik. Je zelo pri-zadeven in že tudi prekaljen politik, zato je v prvem letu opravil res ogromno delo, ko je poskrbel, da je občina pravočasno dobila vse pravilnike, poslovnike in vse druge akte, ki so potrebni za dobro delovanje občine. Prepričan sem, da bi těžko kdo od kandidatov, ki so se tudi potegovali za žu-pansko mesto, tako uspešno opravil toliko garaškega delà, kot ga je g. Peršak. Tudi med kritiki županovega delà ne vidim no-benega, ki bi mu bil na tem področju vsaj približno kos.
Ljudje se mogoče ne zavedajo, kako po-membno je, da so temelji občine dobro za-stavljeni. Kolikor zasledujem in poznam stvari, lahko rečem, da so temelji naše nove občine po prvem letu delovanja zelo trd-no postavljeni in da bomo to mogoče znali ceniti šele čez čas.
Zelo ugodno tudi oceniuiem to. da je trzin-ski pogajalski skupini pod županovim vodstvom uspelo skleniti delitveno bilanco z občino Domžale. Čeprav neposreden izku-piček mogoče ni tako velik, kot bi najbrž želeli, je to, da je delitvena bilanca končana, za trzinsko občino zelo velik plus, saj zdaj lahko začne finančno povsem samos-tojno poslovati in tako tudi nadoknadi vse tolarje, ki jih ni bilo mogoče iztržiti med pogajanji z Domžalčani. V zagovor županu moram tudi zapisati, kar verjetno većina tudi vidi ali vsaj ve, da je župan tudi neke vrste strelovod - grešni kozel za vse napake in težave, ki jih kdor-koli zaznava v občini. Že nekajkrat sem bil priča, da so župana napadali za stvari, za katere je bil najmanj kriv. A kaj se hoče, tak je položaj župana in ko se je odločal,
da bo kandidiral, je mora! to vzeti v zakup. To sem moral povedati, ker se mi zdi pošteno do župana, pa čeprav bodo zdaj kritiki Odseva še bolj korajžno natolcevali, da je Odsev županovo trobilo. Hkrati pa moram povedati, da se strin-jam s Petrom Kraljem, da bi morali imeti o nekaterih za Trzin pomembnih stvareh več besede tudi sami občani. Na Občini so v preteklem letu sprejemali strategijo razvoja občine za prihodnje ob-dobje. Menim, da gre za zelo pomemben dokument in da bi zato morali imeti vsi občani možnost, da povedo svoje mnenje o tem. Občinsko vodstvo je opravilo zelo odgovorno in tudi naporno delo, ob tem pa se je naslanjalo predvsem na mnenja izbranih predstavnikov občanov in strokovnjakov, na t. i. kvalificirano publiko. Strokovno so stvari dobro opravili, vendar bi bilo za demokratično urejeno okolje le prav, da imajo možnost do besede prav vsi občani in ludi tisti, ki so kritični do posameznih postavk strategije.
Verjetno bi bilo tudi prav, čeprav v zakonih to mogoče ni tako zapisano, da bi vsi občani lahko kaj več rekli ludi o občinskem proračunu, o spremembah zazidalnih načrtov, o grbu in zastavi in mogoče še o kaki drugi stvari.
Vem, da vsem enostavno ni mogoče ustreči in da smo Trzinci lahko precej neugodni sogovomiki na zborih krajanov, vendar menim, da bi moralo občinsko vodstvo žrtvovati del svojih živcev in potrpljenja tudi za to. Ko sem govoril o tem, mi je nek prijatelj dejal: »Saj veš, da na zbore občanov velika večina tistih, ki so zadovoljni, sploh ne pride in da se zborov dokaj pogumno udeležujejo nasprolniki, ki se pred tem, če se le da, podprejo še v bifeju. Potem pa govorijo drug mimo drugega in se sploh ne poslušajo!« Prijatelj je imel verjetno do neke mere prav, vendar imajo v demokraciji pravico, da povedo svoje tudi tisti, ki se ne strinjajo, tisti, većinski del, ki je raje zlekn-jen doma pred televizorji, pa mora posledi-ce svoje nedejavnosti vzeti v zakup in se mora zavedati, da se potem ne more prito-ževati, če ni šio vse po njegovih željah, če jih sploh ima.
Rad bi poudaril tudi, da sem krepko proti širjenju Trzina in proti novim so-seskam in pozidavam. Za nekatere stvari sicer vem, da jih Trzin potřebuje in da jih je treba naredili, mislim pa, da novih sta-novanjskih sosesk, blokov in česa podob-nega ne potrebujemo več, saj bi to pomenilo le še dodatno obremenjevanje okolja. Pustimo zanamcem Še kaj zelenega in kakšno nepozidano poljano! Vem, da tudi v vodstvu občine vsi zatrjujejo, da niso za nadaljnje širjenje Trzina, vseeno pa so se v náčrte, ki so jih delali v okviru studijskih
delavnic, zarisale neke možnosti novih pozi-dav ali pa spremembe, ki podtalno v za zdaj še neopredeljeni příhodnosti prinašajo nove pozidave in širjenje naselja. Tisti, ki menimo, da nove soseske niso potrebne, moramo to povedati že zdaj in preprečiti, da bi te možnosti, pa čeprav hipotetične, zarisali v dolgo-ročni razvojni nacrt občine. Če bodo nove soseske zarisali v razvojni náčrt, bo zelo težko še reči ne.
ROMEO PODLOGAR BI SE LAHKO 2AMISLIL
Vem, da je tudi Romeo Podlogar proti na-daljnjim pozidavam, vendar je bil on član ene od skupin Studijske delavnice, je član občinskih odborov in komisij, še zlasti odbora za okolje in prostor, pa vendar ni uspel na svojo stran pridobiti tudi drugih članov komisij in odborov, še zlasti pa ne svojih kolegov v občinskem svetu. Romeo Podlogar bi se lahko vprašal, zakaj mu ne uspe, zakaj svetniki skoraj po pravilu glasujejo proti njegovim predlogom in pobudam. Težko je trditi, da je v občinskem svetu 10 odraslih ljudi, ki ne znajo razmišljati in slepo ubogajo tisto, kar jim diktira župan. Seje občinskih svetovso, kar Romeo Podlogar in Peter Kralj dobro vesta, skoraj brez ogorčenih polemik in da se svetniki še nikoli niso sprli zaradi kakega problema. O vseh točkah dnevnega reda sej občinskega sveta prej že razpravljajo vsaj po dvakrat, če ne trikrat, v delovnih telesih občinskega sveta, zato ni čudno, da so njihova stališča do seje občinskega sveta že več ali manj usklajena. Če potem v Odsevu zapiše-mo, kako so setniki glasovali in kaj so sprejeli, to še ne pomeni, da smo nasprotniki idej g. Podlogarja in enostavno »županovo trobilo«.
Romeo Podlogar je že nekajkrat pokazal, da ne zna poslušati drugih, da je važna le njegova resnica in njegov prav. Mogoče ima pov-
sem dobre zamisli, vendar če jih ne zna pravilno predstaviti, če ne razmišlja o vmesnih rešitvah, kompromisih in če prisega le na svoje poznavanje zakonodaje, potem se lahko kaj hitro zgodi, da ne uspe v svojih poskusih. Če mu ne uspeva, pa se ne sme pritoževati, da za njegove diskurze ne porabimo več črni-la. Če ne pišemo o nedorečenih poskusih, ne sme razglašati, da smo enostranski, da smo njegovi nasprotniki, in nas ne sme blatiti in
žaliti. Navedel bom le primer z 12. seje občinskega sveta. Romeo Podlogar je za omenjeno sejo připravil 19 amandmajev k strategiji razvoja občine, dodatno pa še 20. amandma. Če bi želeli pisati o vseh predlogih dopolnil, ki jih je podal, bi v časopisu porabili kar precej prostora, predlog! pa niso bili dovolj dobro opredeljeni, da bi prepričali tudi druge svetnike, zato bi bila samo izguba prostora in časa, če bi naštevali vse, kar je g. Podlogar prelagal. Med drugim je g. Podlogar spraševal, če občina namerava kje na območju Trzina dopustiti gradnjo kakega novega blokov-skega naselja. Vodstvo občine mu je mirne duše lahko zalrdilo, da takih namer nima in tudi drugi svetniki so potrdili amandma, ki nasprotuje gradnji novih blokovskih na-selij. G. Podlogar je kot član študijske delavnice lahko videl, da takšnih načrtov ni, o tem bi se lahko pozanimal in prepričal tudi kot član občinskega odbora za okolje in prostor, ni pa vprašal, ali obstajajo nacrti za gradnjo kakega drugega stanovanjskega naselja ali soseske v občini. V tem primeru bi dobil precej bolj pomemben odgovor. Načrti in možnosti za to obstajajo. V Odsevu na to že opozarjamo, ne vidimo pa razloga, da bi za zdaj pisali o pomislekih, ki k sreči še nimajo osnove. G. Podlogar ne bi smel bili pri postavljanju vprašanj tako ne-spreten.
Nismo pisali, kar pa nam zdaj na ves glas očita, da je g. Podlogar menil, da v Trzinu ni treba med prednostne naloge uvrščati gradnje mladinskega centra, da ob urejanju kabelske televizije v občini ni potrebe po dodatnem TV kanalu za lokalno rabo in da ni treba med potrebe občine uvrščati tudi izgradnje nove dvorane v T3, prav tako smo izpustili njegove laične ocene, koliko denarja bi bilo potrebno nameniti za kakšen projekt in v kakšnem časovnem zapo-redju naj bi opravili posamezne naloge. Ker Podlogarjevi predlogi po večini niso uspeli, so ostali na ravni osebnih želja in pogledov, in zato z njimi ni treba obremenjevati bralcev. Če meni, da je občinski svet naredil napako, še vedno lahko napiše pojasnila občanom in radi jih bomo objavili kot pismo bralcev, še enkrat pa poudarjam, da bi moral g. Podlogar s svojimi dopolnili priti na dan že, ko so strategijo obravnavali po posameznih občinskih delovnih telesih. Za to je imel vse možnosti.
V Odsevu imamo izjemno stisko s prostorom. V našem kraju bolj ali manj deluje vsaj 11 društev, hkrati spremljamo doga-janja na občini in se posvečamo nekaterim žgočim vprašanjem, predstavljamo pa tudi naše sokrajane in sploh poskušamo, da bi bil Odsev berljiv in zanimiv za čim širši krog bralcev. Če bi beležili vse neuspele
poskuse v občinskem svetu, bi bilo naše glasilo vsaj še enkrat debelejše. Tega si enostavno ne moremo privoščiti, saj bi bilo tudi vprašljivo, kdo bi to bral. Na koncu pa moram g. Podlogarju po-vedati še to, da mi lani občinskega priznanja ni podělil župan. O priznanjih je odločala posebna komisija, ki je izbirala med predlogi, ki so jih poslali trzinska društva, organizacije in posamezniki. Predlog, da naj dobim priznanje, je přišel z dveh naslo-vov. Po enem predlogu naj bi priznanje dobil zaradi zaslug, ki naj bi jih imel pri organiziranju in spodbujanju planin-stva v Trzinu, po drugem predlogu pa naj bi priznanje dobil za prizadevanja, ko sem pomagal pri osamosvajanju Trzina kot samostojne občine. Brez lažne samohvale menim, da imam res nekaj zaslug na planinskem področju in tudi pri nastajanju trzinske občine, vseeno pa sem, ko sem izvedel, da naj bi přejel priznanje, dejal, da naj priznanje dajo kakemu starejšemu záslužnému Trzincu. Doma imam že kar nekaj priznanj, ki jih je bilo sicer lepo přejeti, nimajo pa kakšne poseb-
janju naše nove občine. Ocenjujem, da je bilo vseeno lepo, da smo dobili priznanje za tište dolge ure, za napete živce in za ves trud, ki smo ga vložili za tisto, kar se nam je zdelo prav. Menim, da je zelo grdo in žaljivo od Romea Podlogarja, da zdaj piše, da nas je župan Tone Peršak z občinskimi priznanji podkupo-val. S takimi izjavami si Romeo Podlogar postavlja zrcalo. Kar pa se tiče podkupovanja z višjimi honorarji naj vsem in še zlasti g. Podlogarju povem, da so šele zdaj, po povišici, naši honorarji vsaj približno primerljivi s honorarji v drugih novinarskih hišah. Menim, da bi bilo prav, če bi se lahko držali pravila: za dobro delo dobro plačilo, žal pa bomo na to morali še čakati. Naši honorarji so res večji, vendar še zdaleč ne pokrivajo vseh stroškov, ki jih imamo, prav gotovo pa s tem nimamo poplaćanih živcev, ki nam jih rahlja časopis, še zlasti če moramo poslušati tudi vse upravičene, še večkrat pa neupravičene izlive ogorčenja, jeze in sploh zafrustrira-nosti nekaterih cenjenih bralcev.
Miro Štebe
ne uporabne vrednosti. Iz lastnih izkušenj pa sem tudi vedel, da se vedno ob tem pojavijo taki, ki menijo, da priznanje ni šlo v prave roke. Na prigovarjanje drugih sem priznanje vseeno sprejel, saj sem ga sprejel tudi kot priznanje planinsemu društvu in našemu časopisu, kar sem tudi povedal. Priznanje sta
lani dobila še dva druga člana uredništva, poleg g. Toneta Ipavca še naš tehnični urednik Emil Pevec, ki ga je g. Podlogar v svoji izjavi za javnost po krivici izpustil. Tudi pri obeh kolegih je bilo med drugim poudarjeno, da sta priznanje dobila tudi za trud pri nasta-
KAJ TI JE DEKLICA
Konec prejšnjega leta je po vsej Sloveniji potěkala akcija Kaj ti je deklica. Občinski svet Občine Trzin je akcijo spremljal in se odločil, da bo v povezavi z domžalsko občino poskusil narediti kaj tudi na tem področju, predvsem pa so svetnice in svetniki měnili, da je na problem nasilja nad ženskami in otroki treba preko Odseva obvestiti tudi druge občane Trzina in jih tudi tako spodbuditi k bolj odgov-ornemu ravnanju na tem področju.
Položaj žensk in otrok je bil v zgodovini tesno povezan z nasiljem, ki je bilo družbeno dovoljeno oz. sprejemljivo. Kljub formalni enakosti spo-lov pred zakonom je nasilje nad ženskami tudi v današnji družbi še vedno veliko-krat razumljeno in obravna-vano kot osebna zadeva. Ženske so kljub zakonodaji še vedno v podrejenem položaju v odnosu do moških, in sicer tako v sociálnem in gospodarskem, kot tudi telesnem in še kakem drugem smislu.
Nasilje nad ženskami in otroki je vsebovano v kulturnih normah. Nasilnost je vpeta v sistem vzgoje, je bolj ali manj legitimna in splošno sprejeta. Zavedati se moramo, da to ni samo osebni, temveč predvsem družbeni problem. Do nasilja nad ženskami večinoma prihaja v družini in partnerskih odnosih. Pogosto vlada v družbi prepričanje, da je nasilje reakcija moškega v težavah, za katere so glavni krivci ženska in otroci.
Zakon in družina za ženske pogosto ništa varen prostor, temveč prostor tveganja, nasilju pa so neredko iz-postavljene tudi na cesti, na delovnem mestu itn. Zato se je nasilja potrebno zavedati, o njem govoriti, to pa mora biti podla-ga za delovanje in uk-repanje.
Za zavaravanje žensk in otrok pred nasiljem je mogoče marsikaj storiti. V zadnjih nekaj letih so bila poleg druge pomoči za ženske, ki doživljajo nasilje, v Sloveniji odprta štiri
zaločišča, eno pa je v poslopku ustanavl-janja.
Osnovna naloga zatočišča je, da nudi ženskam in njihovim otrokom zaščito in podporo pri zavestnem spremljanju last-nega življenja.
Akcija Kaj ti je deklica je bila enkratna in mogoče nekaj novega v naši družbi za tište, ki se neposredno ne srečujejo z nasiljem in se zato tudi ne zavedajo obsež-nosti tega problema. V družbi moramo doseči stopnjo, ko bo ta problematika stalno javno obravnavana in ko se bo preko izobraževainega sistema z osveš-čanjem postopoma začelo nižati število nasilnih dejanj.
Ta stalna akcija mora zajeti vse prebival-stvo. S polno osveščenostjo zakonodajne izvršne in sodne oblasti bo možno lažje sprejemati zakone, ki bodo pomagali re-ševati to problematiko in ki bodo hkrati sodni in represivni veji oblasti v pomoč pri njenem delu.
Odbor občinskega svela za družbene dejavnosti, sociálno delo in dejavnost društev Predsednica odbora : Marija Hojnik
Po Trzinu krožijo govorice, ki so prišle na ušesa tudi nam, v uredniš-kem odboru (ja, ja Trzin je kljub vsemu majhen), da je Odsev pravo županovo trobilo. Čeprav se vsi zavedamo, da govoricam ni kar tako verjeti, pa se je v mnenje Trzincev vseeno treba poglobiti. In tako sem nekaj ljudi povprašala o mnenju, ki ga imajo o našem časopisu. Dobrodošle so bile seveda tudi kritike, predlogi, želje in pohvale, sajlah-ko Ie skupaj ustvarimo časopis, ki vam bo všeč in ki ga boste z veseljem brali. In kaj so povedali naši soobčani (sokrajani)?
Amalija VOUK:
Meni osebno je Odsev tako tematsko kot tudi vsebinsko zelo všeč. Mogoče bi lahko ob-ravnavali več življenjskih zgodb, ki jih v Trzinu prav gotovo ni malo. Najbolj me pritegne-jk jo članki o društvu upokojencev, ki je v Trzi-R' nu zelo aktivno, lahko bi jih napisali še več, I recimo o izletih, o raznih predavanjih, ki jih I organizirajo ipd.
:-.*■■ 3 Ne zdi se mi, da bi bil Odsev županovo trobilo. Saj so vsi, ki se v Trzinu politično udej-stvujejo, dokaj enakovredno predstavljeni. Edina stvar, ki me moti, je neprestano vmešavanje Romea Podlogarja v stvari, na katere se po mojem mnenju ne spozna prav dobro. Sama se zavedam perečih problemov v Trzinu in jih skušam bolj konstruktivno reševati, kot pa jih rešuje gospod Podlogar. V Odsevu ste zelo lepo predstavili náčrte o gradnji T-3 centra, kamor se nameravam tudi jaz vseliti.
Tanja RABZELJ:
Župan vsekakor ni prevečkrat omenjen, tako da se mi ne zdi, da bi bili županovo trobilo. In kolikor mi uspe prebrati Odsev, se mi zdi v redu časopis. Lahko pa bi namenili več člankov mladini, pa tudi kaka razvedrilna stran ne bi smela manjkali (recimo sem pa tja kakšna križanka, uganke, anekdote, šale ...). Tudi to, da Odsev dobivamo vsa gos-podinjstva v Trzinu, je prav pohvalno in tudi v zvezi z dostavo ne bi ničesar spreminjala. Praviš, da so zamude? Tega niti ne opazim, saj je Odsev mesečnik, datum izida pa niti ni tako zelo določen, mar ne? Vem le, da ga lahko v poštnem nabiral-niku pričakujem enkrat konec meseca.
«
Andrej NEMEC:
No, bom kar po vrsti odgovoril na vprašanja. Županovega kotička ne prebiram in ga tudi v bodoče ne bom bral. Zakaj? Ko so gradili tole trzinsko obvoznico, nam je g. Peršak (in mnogi drugi tudi) zagotavljal asfaltirano do-vozno pot do hiše (živim na drugi strani že-lezniške proge. Saj je edina hiša tam na pol-___ ju). In kaj imamo danes? O asfaltu ni ne duha ne sluha (morda se bo pa zdaj kdo zganil in storil kaj glede tega? op.p). Drugače bi pa pohvalil Odsev, ker pišete o stvareh, ki se v Trzinu dogajajo (npr. o vrtcu, pa o cesti ...) in za katere je dobro, da kaj vemo o njih. Niti ne opazim, da zamuja, vem pa, da enkrat v mesecu ga bom že dobil. Imam pa eno kritiko oziroma prošnjo. Razne fotografije iz létala in pa načrti bi bili lahko bolj podrobno razloženi, tako da bi si člověk
lahko bolje predstavlja!, v kateri del Trzina kaj sodi (pa tudi nismo vsi kartografi, da bi znali brati nacrte). Malce več razvedrilnih tem bi lahko uvedli (šale, križanke ...).
Najboljša je pa vsekakor gasilska stran (zaprisežen gasilec? Op.p). Biserka KAJFEŽ:
Odseva niti ne berem veliko, ga večinoma Ie prelistam. V zadnjem času me je najbolj pri-tegnilo pisanje gospe Pibernikove o problemih glede vrtca, saj imam tudi sama fantka, ki bo kmalu vstopil v to ustanovo. Kritizirati pa mi ni treba, saj delate kar v redu časopis. Kar se pa tiče očitka, da ste županovo trobilo ... S tem se niti ne bi strinjala, saj ni samo on notri, ampak je tudi polno drugih tem in člankov. Je pa prav, da ima svojo stran, tako da lahko odgovarja na vprašanja ali pa pove stvari, ki jih je dobro vedeti.
Mitja ZVER:
Odseva ne berem toliko, da bi imel kakšne posebne pohvale oziroma kritike. V zadnjem času pa sem najbolj sledil dogajanju okoli tega, kako se bo Trzin razvija! v příhodnosti, torej gradnja centra T-3, pa obvoznice ipd. Kakšnih vicev ali ugank niti ne pogrešam. V bistvu ni ničesar preveč ali pa premalo. Zdi se mi, da je notri vsakega po malém. Če pa bi Odsev bilo treba kupovali, bi ga kupovala moja starša, jaz pa ne. A da kdaj zamudi?
Ga. Nada (gospa ni želela izdati svojega pri-imka op.p):
Ah, župan gor ali dol, politiki so vsi enaki. Vsi marsikaj obljubljajo, od njih pa potem ni mogoče kaj preveč pričakovali. Odsev je ravno prav obsežen in tudi reklam ni preveč. Preberem tište članke, ki me zanimajo, recimo članki o upokojencih ... Mogoče bi potřebovala nekaj vzpodbude, da bi se jim pridružila. Ja, ker Odsev ne izhaja vsak dan, niti ne občutim toliko ali zamuja ali ne (če Dnevnika ne bi bilo kak dan, bi bilo pa kar čudno, ker sem se že tako navadila, da ga berem vsak dan), je pa res, da sem včasih konec meseca kar začuđena, če ga še vedno ni. Me pa zanima, kdo financira dostavo Odseva in sploh samo njegovo izdajanje, saj mi zanj nič ne plačamo. A če bi bila naročnina? Potem pa najbrž ne bi bila nanj naročena. Kritik pa nimam, imamo kar dober lokalni časopis.
Torej, če s le se prebi/i do konca ankete, lahko skupaj ugo tovimo, da Odsev prelistavale, ga pohvalile, zamud (ki nas večno pregan-jajo) niti ne opazite, želite pa si več razvedrilnih sirani... Če pa ima še kdo kak predlog, mnenje ipd. (in se ni znaše! v anketi, pa naj kar pocuka koga od ustvarjalcev časopisa za roka v in mu prišepne na uho (lahko pa ludi naglas pove), kakšne so njegove želje.
/
Mateja Erčulj Foto: Mojca Ručigaj
URBANISTI SMO NAKAZALI MOŽNOSTI IN DALI
IDEJE
I / prejšnji številki Odseva smo V predstavili nekaj idej za bodočo ureditev Trzina, ki so jih oblikovali med ur-banistično delavnico v sklopu priprav za sprejem prednostnih směrnic razvoja občine. Nekatere predloge, ki so jih predstavili ob koncu urbanistične delavnice, smo želeli bralcem Odseva natančneje pojasniti, zato smo se obrnili na koordinatorja urbanistične delavnice inž. Andreja Erjavca, prijazno ça se je pogovoru priključila tudi dr. Ina Šuklje Erjavec.
Ob začetku pogovora sta povedala, da so bili urbanisti v Trzinu prijetno presenećeni, ko so viděli, kako širok krog ljudi je sode-loval pri pripravi strategije razvoja občine in tudi pri delu urbanistične delavnice. »Veste, pri takšni delavnici urbanisti in arhitekti običajno sodelujemo samo z vodstvom občine in mogoče še z občinskimi svetniki, ponekod pa strategije razvoja občine naredijo kar pristojne službe, trzinski župan pa je uspel pritegniti res širok spekter ljudi. Kaj takega še nismo doživeli,« je začel Andrej Erjavec. »To smo pozitivno ocenili, saj je smiselno, da se v razprave na tem področju vključijo tudi občani. Občina Trzin je majhna in verjetno je bilo prav zato v oblikovanje strategije mogoče vključiti toliko ljudi. Treba pa je tudi vedeti, da po-stopki oblikovanja strategije razvoja občin niso določeni, zato lahko vsaka občina to stori po svoje. Kasneje pa morajo biti vsi večji posegi v prostor javno razgmjeni. Omogočena mora biti javna razprava in takrat mora imeti vsak možnost, da predstavi svoje mnenje in da po svoje vpliva na prostorske rešitve. Ti postopki pa so na-tančno določeni in so tudi relativno dolgi.« »Treba je povedati, da je bil namen naše delavnice oblikovanje splošnega urbanis-tičnega pogleda na območje občine Trzin,« je pojasnila še Ina Šuklje Erjavec. »Naš namen ni bil, da bi iskali konkretne rešitve, edina kolikor toliko konkretna naloga je bila poiskati možno lokacijo za bodoče tr-zinsko pokopališče. Drugače pa nismo imeli časa niti denarja pa tudi ne namena, da bi razreševali posamezne probleme. Šio je za strokovno presojo prostora, za iskan-je možnosti, za opozarjanje na potenciále in tudi za predstavitev nekaterih možnih rešitev, pravzaprav bolj za nekakšne idejne provokacije. Pokazali smo, kaj je po stro-kovni, urbanistični strani mogoče narediti -kakšne bi bile lahko rešitve, kaj lahko v
Trzinu pričakujemo v prihodnje - vendar so to vse le predlogi, strokovno podkrepljene ideje, ki jih Trzinci lahko sprejmete ali pa ne. Šio je predvsem za to, da opozorimo na možne prihodnje ureditve naselja in da nekako pripravimo občino na naslednje korake. Predlogi, ki so bili že oblikovani v strategiji razvoj občine, so nam pri tem lahko služili kot dobrodošla podlaga.« Strokovnjaka sta mi zatrdila, da se urbanistom zdi Trzin zanimiv, še zlasti kot naselje na obrobju prestolnice, ki je za enkrat še ohranilo del svoje identitete in je še prepoz-navno v prostoru. Menita, da bi bilo prav, če bi Trzin, predvsem stari del naselja, to pre-poznavnost še ohranil. V zadnjem času se na področju urejenosti in izgleda Trzina dogaja precej stvari, ki bodo tudi dolgoročno imele močan vpliv na življenje v občini. Tu gre predvsem za gradnjo bodočega centra in pa obvoznica, ki je prometno že razbremenila del naselja. Urbanisti se zavedajo, da te novosti prinašajo nekatere negativne posledice, precej pa je tudi pozitivnih, ki koristijo kraju. Ocenjujejo, da bo bo-doči center Trzina na nekoliko nenavadnem
městu, saj bo pravzaprav na obrobju naselja, ob tem pa strokovnjaki poudarjajo, da bo zato potrebno poskrbeti predvsem za boljšo povezanost vseh treh delov naselja.
ŠE OBVOZNICA ZGORNJEGA BELA TRZINA
Studijska delavnica je tudi opozorila, da bo potrebno dolgoročno rešiti problem prometnih tokov skozi stari del Trzina. »Ukvarjali smo se z najrazličnejšimi rešit-vami, vendar idealne nismo našli. Med všemi rešitvami se nam je najmanj slaba zdela vzhodna obvoznica nekje po trasi sedanjih poljskih poti od Depale vasi proti Mengšu. Prometu skozi stari del Trzina se enostavno ne da izogniti. Če bi se želeli izogniti nevšečnostim, ki jih to prinaša, bi morali cesto skozi stari del naselja širiti in ob njej urediti hodnike za pešce. Morali bi ji spre-meniti profil, vendar se to enostavno ne da. Treba bi bilo namreč porušiti kar nekaj hiš, problemi pa bi še ostajali. Rešitev vidimo v preusmeritvi prometa na obvoznico, ki naj bi jo speljali po polju, vzhodno od naselja. Dolgoročno gledano, kmetijstvo na območju Trzina nima posebne perspektive, in s tem se bo treba nekoč sprijazniti. To ni neka naša kaprica, to je dějstvo. Kdaj pa bodo Ijudje pristali na obvoznico, pa je od-visno od razmer. Ocenili smo, da bi bilo najbolje cesto speljati po trasi že obstoje-čih poljskih poti, vzdolž obvoznice pa bi posadili lipov drevored. Na la način bi nekako naredili nekakšen rob Trzina. Zdaj se vidi naravnost v domžalske bloke.« Sedanja glavna cesta v tem delu naselja, se pravi Mengeška cesta, naj bi po zgraditvi obvoznice ostala rezervirana za interni promet in za pešce. Ves tranzitni promet naj bi se preselil iz naselja, Mengeška cesta pa naj bi postala nekakšna urbana os, ki bi dala novo kakovost življenju ob njej. »Predvideli smo, da bi jo (lakovali in tako še dodatno upočasnili promet. Nekako tako je bilo na Prešernovem trgu v Ljubljani. Včasih je bilo tam dosti prometnih nesreč, zdaj ko je trg tlakovan in je uveljavljen poseben prometni režim, pa vsi vedo, da imajo tam pešci prednost in da tam ni mogoče divjati. Tako bi tudi Mengeška cesta bila namenjena le prebivalcem, gostinski obrati bi bili odprti proti njej in bi po njej lahko namestili tudi mize in stole, po sredini bi ponekod uredili zeleniće in na njih posadili drevje, zraven pa bi namestili še klopce.«
OBVDTNlGk";".
aawinofB)
ÍVAjyStt
Krlžišče pri gasllnem domu
"v --m—-1—ii
KJE NAJ SO POKOPALIŠČE
Veliko pomislekov je glede predlagane lokacije za pokopališče. Precej ljudi meni, da je predlagana lokacija pregloboko v gozdu in da bi to pomenilo dodatno degradacijo gozda, ki je bil zdaj nekako pod varstvenim režimom rekreacijskega zelenega območja. Proti pokopališču naj bi bile speljane tudi kar štiri poti, kar bi pomenilo še dodatno »krčenje« gozda.
Gozdno območla med Mlakaml In OIC
Predlagana lokacija pokopallSča
»Ko smo iskali primerno lokacijo za pokopališče, smo največkrat naleteli na problem talne vode, ki onemogoča ureditev pokopa-lišča. Ta problem je prisoten tako v starem delu Trzina, kjer je večina predlaganih možnih lokacij v bližini Pšate, na dokaj visoko talno vodo pa smo naleteli tudi na gozdnem območju med naseljem Mlake in obrtno-industrijsko cono. Šele izbrana lokacija je toliko dvignjena, da tega problema ni več. Pojavljale so se ideje o nasipa-vanju zemlje, kot podlage za pokopališče, vendar stvar ni tako enostavna. Še zlasti veliko težav bi bilo s posedanjem zemlje, saj bi bilo treba počakati, da se nasuti material dobro usede. Pri gomilnih pokopih bi bila takšna možnost še sprejemljiva, pri klasičnih pokopih pa bi bilo veliko nevšeč-nosti. Problem bi bil tudi s pogozdovanjem oziroma ozelenitvijo takšne površine. Na stvar pa je treba gledati tudi z druge plati. Mogoče bi bil prostor prav zaradi ureditve pokopališča, ki bi bilo bolj kot nekakšen gaj, park, bolj zavaravan. Prav gotovo se ne bi spremenil divja odlagališča odpadkov.«
DODATNE POZIV AVE
Kako je z dodatnim pozidavami Trzina. Na zahodni strani novega delà naselja ste zari-sali možnost novega naselja. V tistem delu naselja smo res izrisali možnost pozidave naselja, vendar smo to naredili Ie kot možnost, saj so nas tudi vprašali, kje bi bile, če bi to želeli, najbolj primerne
površine za nadaljnjo pozidavo. Z urbanistič-nega vidika ne vidimo posebne potrebe, da bi v Trzinu pozidavali še kakšne dodatne površine. Prav gotovo pa se bodo v občini še naprej pojavljali interesi po dozidavi. V naši nalogi smo skušali samo nakazati, kje so takšne pozidave še možne, če bi se v občini pojavile potrebe in želje po tem. Prav je, da se vnaprej ve, kje je pozidava še možna ali sprejemljiva in kje ni. Na ta način se izogne-mo stihijski pozidavi tudi na območjih, ki za takšne pozidave niso najbolj primerne. Ker so nas na občini vprašali, kje bi bila še možna pozidava, smo predvideli, da bi bila možna pozidava na območju gozda zahodno od naselja Mlake, levo od nadalje-vanja Mlakarjeve ulice. Tisto območje je zdaj sicer rezervirano za športno rekreacijsko cono. To lahko ostane tako, vendar menimo, da tam ne bi bilo primerno grditi kakš-nega večjega športnega objekta, na primer dvorane. V bližini tistega območja je že dokaj veliko strnjeno naselje in če bi tam postavili športno dvorano, bi to
pomenilo precej več prometa skozi tisti del naselja, prihajalo bi do kaljenja miru in drugih nevšečnosti. Prav zaradi tega smo predlagali, da bi takšno športno dvorano in druge objekte preselili v industrijsko cono. Na območju, ki je zdaj predvideno za šport in rekreacijo, bi lahko stal kvečjemu kakšen manjši objekt, predvsem pa je treba tam urediti možnosti za sprostitev v naravi. Če bi pa že želeli kje graditi novo stanovanjsko sosesko, smo predlagali, da naj bi jo gradili v gozdu na koncu Mlakarjeve ulice. V prid tej odločit-vi govorijo komunalni vodi, ki so speljani v bližini tistega območja, naselje pa bi bilo tudi nekakšna protiutež sedanji poselitvi pobočij
hriba na drugi strani ceste. Nakazali smo možnost gradnje atrijskih stanovanjskih hiš, vendar tista soseska sploh ni nujna. Za nas je bil potok, ki teče ob robu naselja Mlake, nekakšn naravna meja, preko katere ne bi gradili. Ena od skupin je sicer za-risala tudi naselje nekako na območju jase za gostilno Trzinka, vendar za nas tista lokacija ni najbolj sprejemljiva. Kar pa se tiče dodatnih pozidav starega delà Trzina, menimo, da so tam še možne manjše individualne pozidave, vendar bi bilo prav, da bi ta del naselja lahko ohranil delno ruralno podobo, da bi ohranil svojo identiteto, še zlasti, če bo zgrajena obvoz-nica. Zato menimo, da bi bilo treba za stari Trzin določiti zelo stroga pravila, kakšne hiše se lahko postavljajo, kako naj se ob-navljajo in nadgrajujejo. To zelo uspešno izvajajo v Nemčiji, na primer na Bavars-kem, in tam naselja res ohranjajo svoj značaj. Če bi prišlo do gradnje obvoznice, pa bi bilo treba tudi točno določili, koliko bi pozidavali v pasu med obvoznico in naseljem. Lahko bi na primer določili, da tisti del ni zazidljiv.
Predlagali pa smo še nekaj rešitev, kako bi prostor v naselju lahko bolj funkcionalno izrabili. Tako bi bilo treba drugače urediti prostor okoli osnovne šole, verjetno bi bila smiselna pozidava nekaterih površin med sedanjo južno obvoznico in zdaj razbreme-njeno Ljubljansko cesto, ki bo v prihodnje prav gotovo spet pridobila na pomenu, treba pa bi bilo rešiti tudi vprašanje območja ob križišču z uvozom v naselje Mlake. Ne-daleč stran so lokali, ki so z obvoznico izgubili na pomenu, vendar bi na tistem območju lahko z nekaterimi potezami uredili privlačno poslovno središče.
REKREACIJSKO OBMOČJE V IOC
Možnosti za ureditev športno-rekreacijske-ga območja vidite v industrijski coni. Možnosti cone so zdaj le delno izrabljene, v njej ni življenja. Tam so sicer nekateri lokali, gostišča, pubi, bari in trgovine, vendar bi se dalo v cono vnesti več življenja,
Ena od studentskih skupin je predstavila tudi zanimiv predlog za ureditev površin na drugi strani obvoznice in železniške proge. Predlagajo, da bi tisti prostor namenili rekreaciji in tudi ureditev konjeniškega centra, ki ima vse več privržen-cev. Zanimiv pa je predlog, da bi Pšati in drugim potokom na tem območju spet
naredili meandre, vijuge, kakršne so nekoč, pred osuševanjem močvirja, že imeli. Na Urbanističnem instituti so povedali, da so bile regulacije vodotokov nekoč predvsem tehnične, zdaj pa poznajo tudi druge, niogoče naravi bolj prijazne načine.
če bi vanjo vključili tudi športno-rekreacij-ske dejavnosti. Tam bi lahko postavili športno dvorano, razna pokrita in odprta igrišča, trimkabinete, trgovinice in druge programe, povezane s športom in rekreacijo. Ljudje, ki bi prihajali na rekreacijo, bi se lahko ustavljali v lokalčkih, kaj kupili v trgovinah, šli v banko ali opravili kake druge obveznosti, hkrati pa je prihajanje z avtomobili hrupno in nekako moteče v drugih delih naselja, v coni, ki ni stanovanjsko naselje, pa lo ne bi bilo tako moteče. Prav
zaradi tega bi v coni lahko uredili tudi zabaviščne in razvedrilne programe in nenazadnje ludi mladinski center. Cona bi s tem nedvomno pridobila, saj bi vanjo pritegnili ljudi in neko pozitivno življenje. Treba pa je reči, da mi v tej fazi nismo predlagali nobenega konkretnega objekta ali kakšnega programa. Tudi tu smo zgolj nakazli možnosti.
Miro Štebe
ŽUPNIŠČE PÓKA PO SIVIH Nacrti za širitev župnišča
F zadnjem času je veliko govora o tem, da je vrtec premajhen, da je treba zgradili prizidek k osnovni šoli, kar nekako pa se ob tem izognemo želji po razširitvi župnišča pri trzinski cerkvi. Tudi v župnišču opažajo, da število prebivalcev v občini narašča, saj župnišče tako rekoč po-ka po šivih. Tainkajšnja učilnica za verouk je naćrtovana za približno 20 učencev, zdaj pa se jih v njej gnete tudi po trideset in več. Kaj bo, ko se bodo v Trzin priselili še novi priseljenci, si ob sedanjih razmerah ni mogoče predstavljati. Prostori, ki so na voljo, so res premajhni, ob tem pa so tudi zelo izkoriščeni. Uporabljajo jih še drugi. Cerkveni pěvci imajo tako tam pogosto vaje. V predbožičnem času so bile pevske
Ltr
vaje v župnišču na primer kar po třikrát tedensko. Letos bo v Trzinu bir-ma in ker bodo birmanci tokrat raz-deljeni v 6 skupin, jim bo moralo biti župnišče med pripravami na voljo kar po šestkrát tedensko, župnišče pa že zdaj pogosteje zasedajo tudi otroci, ki bodo šli letos prvič k obhajilu. Ob tem v župnišču delje tudi Karitas, tam pa so tudi različni sestanki ljudi, ki delujejo v župniji. Prostorska stiska je vse večja, pričakujejo pa, da bo v prihodnjih letih, ko bo poseljen tudi
novi center Trzina in bo k věrouku hodilo od 230 do 250 učencev, še precej težje. Gospod župnik Pavle Krl pravi, da so se težav zavedali že prej in da je že pred tremi leti zaprosil arhitekta Janeza Lajovica, da naj pripravi idejni náčrt za širitev župnišča. Čeprav je pri župnišču relativno malo prostora, je arhitekt izrisal posrečen náčrt prizidka in širitve objekta, vendar pa so stvari potem zastale. Lani, ko je bilo treba župnišče ponovno prekriti, saj je streha puš-čala, pa so ideje o širitvi župnišča spet oživele. Podjelje Kovač d.o.o naj bi izrisalo
nove, večje sanitarije, sedanji WC pa naj bi preuredili v garderobo. V kleti naj bi bil prostor za garažo za dva avtomobila, v prizidku pa naj bi pridobili tudi prostore za Karitas.Vse skupaj bo velika pridobitev za trzinsko cerkev, postavlja pa se vprašanje, kako priti do denarja, saj je predračunska vrednost prizidka ocenjena na 47 milijonov SIT. V trzinski župniji se zavedajo nujnosti ureditve prizidka k župnišču, vedo pa tudi, da jih v prihodnje čakajo še nove naložbe, še zlasti če bo občina uredila pokopališče in bo ob njem potrebno zgraditi tudi cerkveni objekt.
Miro Štebe
podrobnejše nacrte, naredili pa so že predračun slroškov, ki bi jih imeli. Zdaj zbirajo denar za nacrte, ko bodo ti narejeni, pa se bodo lotili zbiranja vse potrebne dokumentacije in nato tudi za gradnjo. Širitev je možna le na vzhodni strani obsto-ječega župnišča, zato naj bi tam naredili prizidek, v katerem bo vse, kar naj bi dogradili, razen vhodné veže, ki naj bi jo uredili med obstoječo in novo stavbo. V prizidku naj bi dobili večnamensko dvo-ranico s približno GO sedeži. Prostor bi lahko uporabljali tako za věrouk, kot v druge namene, še zlasti pa bi přišel prav v zimskem času, ko bi bile lahko v njem zimske maše. Oder dvorane naj bi bil nekoliko dvignjen, od dvorane pa naj bi ga ločili z drsnimi vrati in tako spremenili v učilnico za verouk s 25 sedeži. Načrt predvideva
TRZINSKA GLOSA IZPOD ŠTIRI DESETLETJA STAREGA ! PISALNEGA STROJA TRZINSKEGA ŽUPNIKA PAVLA KRTA
O
V^Lrša me nadleguje, njo nadlegujejo uredniki: dej, dej, dej! Nepismeni župnik pa komaj spravi kakšno črko na papir. O čem naj piše?
No, saj ni bilo nič posebnega. Poplav ni bilo, tresli se nismo, veter je »čist prov« pi-hal, novi Trzinci so prihajali na svet. 40 jih je župnik oblil z vodo, 20 parov je pos-premil z blagoslovom v zakonski stan, Matildi pa je zabičal, da pri nas nima kaj de-lati, saj v sožitju živijo samo mlade družine, pa ji je le uspelo zmakniti 15 članov našega občestva, da smo jih morali pospremiti na »tuje« pokopališče, ker še svojega nimamo v občini. Rad bi videl in slišal, da bi kakšen možnar pretresel trzinsko sveto noč, pa so otroci nabijali samo s PK? PK? PK? Inicialkami mojega imena in priimka. Priprava na božično praznovanje je bila ču-
dovita. Več mesecev so se pevci pripravljali na izvedbo Mozartové latinske maše »Missa brevis!«. Nismo uspeli oglodati notnega čr-tovja do konca, zato pričakujemo izpiljeno izvedbo za veliko noč in birmo, ki bo v lem letu.
Nazadnje smo pristali na že upeti »Mavovi maši«, prirejeni po slovenskih božičnih nape-vih in pesmih: Tam stoji pa hlevček, Poslušajte vsi ljudje, Kaj se vam zdi, pastirci vi-ter bolj umetelnih: Noč božična, Pastirci iz spanja.
Prvi mesec tega leta pa je prinesel še nekaj lepih, če že ne vrhunskih glasbenih doživetij v trzinsko cerkev. Drugi dan novega leta smo gostili otroški pevski zbor z Vira, 9. 1. je pri maši sodeloval, po njej pa izvedel koncert božičnih pesmi pevski zbor Cantemus iz Kamnika, sredi meseca, 16.1., pa je v naši cerkvi prepeval moški zbor Zvon iz Mengša. Krono pevskih nastopov pa je 20.1. prispe-
vala svetovna umetnica, operna pevka, so-pranistka Ana Pusar Jerič iz Trzina. O njenem nastopu, ki je navdušil polno cerkev poslušaicev, bo več govora v prihodnji številki Odseva.
Trzinski župnik Pavel Krt
Bralcem Odseva se opravičujemo zaradi netočnosti v prejšnji številki našega glasila. V intervjuju s Francijem Bankom je bilo napovedano, da cerkveni pevski zbor za božič pripravlja Alozartovo Missa bre- • vis, žal pa te maše ni bilo. Pogovor s Francijem je bil opravljen že na začetku meseca, ko so bile priprave še v polnem teku, tako da takrat še ni bilo mogoče vedeti, da bo maša odpadla. Vsem, ki so bili za božič razočarani, se opravičujemo.
Uredništvo Odseva
ŽIVLJENJE JE KOT IGRA NA ODRU
Že večkrat sem se vprašala, kakšno moč ima trzinski kulturni dom, da je združil toliko parov, ki so se čez nekaj let poročili. En tak par smo že predstavili (Francija in Brigito), tokrat pa vam predstavljam Andreja Zupanca in Mimi, ki sta přehodila isto pot.
Zaradi zanimive in burne mladosti so se besede kar nalagale ena na drugo...
Pri osemnajstih letih, po končani srednji šoli, sem se kot mnogi preizkusil na spre-jemnih izpitih na AGRFT. Sprva je kazalo kar dobro, saj sem moral zaplesati, oponašati živali in z mimiko predstaviti štiri različne športe. Ko pa so me silili, da zápojem, in ko se me v to končno prisilili, pa je moja morala zelo padla, saj nimam niti pet dekagramov posluha. Nato sem moral recitirati nekaj besedil, ki naj bi jih znal na pamet, jaz pa sem jih bolj bral, zato sem čisto obupal. Že ko si přišel v sobo, kjer je sedelo deset ljudi (komisija): eden je bral časopis, drugi je zehal, eden je pletel, nek-do je celo pokazal zanimanje in je prelistal mojo režijsko knjigo... sem vedel, da bo to bolj tako. Ko pa so me povrhu vsega na koncu še po-klicali po telefonu in mi povedali, da je moja žena rodila (pri osemnajstih letih nisem imel pojma o tem), sem se vdal.
Vendar pa so se moje prve želje po javnem nastopu pokazale že veliko prej. Že kot osemlet-ni fant sem zelo dobro bral, zato sem v cerkvi pri maši bral berila. Prav tako so me učiteljice v osnovni šoli izbrale za recitiranje ob praznikih. Tudi v srednji Šoli nisem zanemaril svoje

želje po javnem nastopanju. S kolegom sva imela svojo predstavo: Živalsko farmo. Za to predstavo sva sama napisala scenarij. Vse-bina je bila ravno primerna za tisli čas: kritika na sistem. Če sedaj pomislim, to ni bilo ravno hrabro, temveč zelo nepremišljeno. S to predstavo smo tudi nastopali. Imela sva široko reklamno akcijo: V farmi (šoli) številka 111 (učilnica), bo predstava ...
Situacije, ki so se mu dogajale v življenju, so se mu zdele kot igra na odru...
V vojski sem imel velike probleme z
Udbo. Lahko rečem, da je bila moja vojska zelo "ušiva". Večkrat so me poklicali na zasli-šanje. Bilo je kot gledališ-ka scena. Globoko pogrez-njen sem sedel v fotelju, nasproti mene je bila velika miza z zelenim, plastičnim prtom. Za njo sta sedela dva možakarja, eden je bil dober in drugi slab, ter me izmenjujoč se izpraševala. Na mizi je bil zelo debel fascikelj in spomnim se tapeciranih vrat in luči. Bilo je vse tako klišejsko. Mene pa je bilo strah kot zajca. Pri njiju sem bil kakih štirikrat, pětkrát. Menjaje sta me spraševala o nekaterih stvareh. Venomer sem se spraševal, zakaj ta zaslišanja: mogoče zaradi igre v srednji šoli... Vendar po kakih treh mesecih, ko je Albánec Kelmendi v neki drugi vojašnici v Makedoniji ubil osem ljudi, so se nehali zanimati zame oz. Slovence na splošno in se spravili na Albance. Po vojski sem se poizkusil na več fakultetah: fiziki (le zaradi statusa), filozofiji, ekonomiji, vendar ničesar nisem naredil.
Po zrelostnem izpitu za fante je zopet zašel v gle-dališče...
Sprva sem igral v predstavi Hlapci, pod vodstvom Toneta Ipavca. Igral sem pijanca. Leta 1993 smo pripravili predstavo Legenda o poldrugem Sloven-
cu, kjer sem sam tudi odigral majčkeno vlogo: dirigenta. Idejo za predstavo in kako bo izgledalo sva dobila skupaj zjožetom, nato pa sva jo tudi skupaj režirala. To predstavo smo odigrali celo dvanajstkrat. Bilo je zelo zanimivo, kajti imeli smo tri odre, pa ne samo to: tu sem spoznal svojo ženo Mimi. Nato je sledila Seansa. To je
bila nekakšna psihedelična predstava. Ig-ralsko je bila zelo izpopolnjena. Jaz sem pri tej predstavi přiskočil na pomoč le kot scenarist ter naredil gledališko knjižico. Glavno delo je opravil Jože Štih. Predstavo je videlo Ie malo gledalcev. Po tem smo se, z ostalimi mlajšimi igralci, dve leti udeleže-vali Impro lige. Prvo leto smo bili zelo us-pešni. Zasedli smo četrto mesto, drugo leto pa nam je šio nekoliko slabše. Zato smo si po tem umislili nekaj čisto novega: ulično gledališče. Prva predstava je bila Lov, pod Jožetovim vodstvom. Ta prestava je bilo nekakšno ogrevanje, ob tem pa smo spoznali, kaj nas zares veseli in da ima to tudi lepo prihodnost. Kasneje smo imeli srečo, da smo spoznali Ravila in Natašo Sultanov, ki sta res zelo podkovana in močna v znanju o uličnem gledališču. Sledila je predstava Shakesperiada. S to predstavo smo veliko gostovali, tudi po tujini: na Češkem, Poljskem, vAvstriji, na Madžarskem ter po velikih slovenskih fes-tivalih. Tudi naslednja predstava Gasilci je bila zelo uspešna.
Upal si je govoriti celo o svoji redni spremljevalki na odru - o tremi...
Sedaj je že nekoliko bolje, vendar na začetku je bilo res hudo. Seveda, najhuje je pred premiero, potem pa se nekako že uteče.
Trema je bila včasih (ako huda, da nisem ničesar jedel ter sem zelo pogosto hodil na WC.
Kar naenkrat se je KUD spremenil v živalski vrt (sicer samo z eno žival-jo)...
Bilo je takole: S Francijem sva si naredila kovinske hodulje (en par krajši in en dalj-ši). Sprehajala sva se po dvorišču. Nato sva vzela lestev. Přijela sva jo vsak na svojem koncu in kar naenkrat je prišla ideja: saj sva kot žirafa. Tako se zdaj s Francijem ne moreva sporazumeti, čigava je bila ideja; pa saj je vseeno. Nastala je predstava o žirafi Klari. Sprva smo jo hoteli narediti sami, ker pa se nismo mogli gledati, ker smo sami igrali, smo na pomoč zopet pok-licali Ravila in Natašo. Onadva sta naš predlog skoraj čisto spremenila. Vendar je pred nastankom predstave vse kazalo, da Klare ne bo. Ko je prišla ideja, sem nekega
izdelovalca lutk vprašal, kolikšna bi bila cena take lutke (ima 20 kg, visoka je 5m in je zelo gibljiva). Cena je bila za naše zmož-nosti previsoka. Zato je ideja za nekaj časa zamrla. Ko pa je bila nekega dne na TV reklama za Hyundai z neko žirafo, sem si rekel: beseda ni konj in sem odšel k zastopniku Hyundaia ter sem jih prosil za sponzor-stvo, pod pogojem, da jim posodimo žirafo za avto-sejem. Bili so za, in ideja je bila realizirana. Predstavo smo odigrali približno šestkrát. Sedaj v zimskih razmerah je nemo-goče, ker drsi po tleh.
Na srečo so opice, levi in
ostale cirkuske živali ostale v snežnem zametu na Dobenu...
Najnovejša predstava je Cirkus Bambinus. Ta predstava je nekaj posebnega Scenarijsko ni nič takega, temveč sta vključena dva elementa, ki sta redkeje vidna: naše spretnosti -žongliranje ... ter zraven vklopimo tudi gle-dalce. Tako nikoli ne veš, kako se bo izšlo.
Pa še ena dobra ideja, ki bi koristila turističnemu razvoju Trzina...
Zelo mi je všeč, da se v Trzinu čim več dogaja, pa čeprav samo gasilske veselice ... Zelo pa bi bilo dobro, po mojem mnenju, da bi imeli neko prireditev, po kateri bi bil Trzin znan po celi Sloveniji, kot je npr.: Cerknica po pustovanju, Portorož po film-skem festivalu. Pri taki prireditvi bi morali izhajati iz samega kraja, se pravi iz značil-nosti, iz zgodovine Trzina: »skirca«, bojda je bilo v našem kraju ietališče, lopov Di-mež ... Festival naj bi trajal dva dni. En dan bi bila npr. otroška olimpiada (ta mi je bila zelo všeč; vendar taka, kot je bila pred dvema letoma), drugi dan pa še kakšna kulturna prireditev.
Urša Mandeljc
Doživeli pa smo že oba ekstrema. Prvič ko smo igrali, so bili gledalci zelo razposajeni. Ko smo jih poklicali nekaj za pomoč, je k nam udrla kar cela truma otrok. Drugič pa ko smo igrali v nekem vrtcu, so vzgojiteljice otokom ukazale, naj bodo pridni in naj se primerno obnašajo. Tako skoraj nihče ni hotel sodelovati. Drugače pa nam je vedno uspelo.
Ni edini igralec v družini ...
Mimi (Andrejeva žena) je bila nekdaj med najbolj de-javnimi v trzinskem kultur-nem domu. Zelo rada je igrala in dělala z otoki (to počne še danes). Moram jo pohvaliti, da je zelo dobra igralka. Sedaj trenutno ne igra, ker ni najboljšega zdravja, vendar sem prepričan, da se bo vrnila na odrske deske. V korist otrok (Anžeta in Anje) in moža se je zaenkrat odrekla temu. Moram priznati, tega ne bi bil sposoben. Mimi je člověk za družbo in ne samo za doma. Sedaj se razdaja družini, nase pa je nekoliko pozabila. Razmišljava, da bi naredila svojo predstavo, verjetno za otroke. In mislim, da bi bila zelo dobra, kajti Mimi je zelo nadarjena za to in ima velike glasbene sposobnosti.
Tudi Anže, ki ima šele šest let, že kaže ig-ralske sposobnosti. Zelo rad ima animacijo lutk: pajacev, čarovnic, žuželk ... Avtomo-bilčkov sploh ne mara.
Tudi igralci, režiserjl... moramo imeti dober delovni prostor ... (ki pa je v Trzinu nekoliko zastarel)
Zelo rad bi povedal še eno stvar in upam, da bo naletela na prava ušesa: Obstaja pet-Ietni plan za razvoj občine Trzin. Vendar nikjer ni planov za obnovo dvorane. Na-zadnje je bila dvorana obnovljena pred tridesetimi leti. Takrat so bile zahteve drugačne, kot so danes. Mislim, da bi bilo potrebno dobiti arhitekta, ki bi naredil náčrte, za spremembo v funkcio-nalnem smislu. Potrebno bi bilo urediti: avlo, prostor za različne dejavnosti: (glasbene skupine, za igre ...). Pa ne mislim, da bi iz tega naredili Cankarjev dom, še zdaleč ne. Zadnja leta je bilo vzdrževanje Ie osnovno (kar ga je sploh bilo). Prostori enostavno ne služijo več svojemu namenu in bi jih bilo potrebno prenoviti.
ROMANA V TRZINU
V se skupaj se je začelo v mesecu sep-tembru, ko sem na dom přejela ponudbo Panika Records, ki zastopa več glasbenih izvajalcev. Ta ponudba je obležala v enem od predalov v našem stanovanju. Mesec dni kasneje smo na sestanku Društva prijateljev mladine sprejeli predlog, da bi za denár, ki ga je občina namenila za otroško predstavo, v Trzin povabili Romano Kranj-čan. Takoj sem pomislila na hčerko Nino in vse otroke, ki bodo uživali ob poslušanju Romaninih Murenčkov in ostalih pesmic. Lotila sem se organizacije, stopila v stik s podjetjem Panika iz Kranja in kmalu za lem me je poklicala Romana. Že po telefonu je izžarevala energijo, bila je dobre volje in najin dogovor je bil sklenjen v nekaj mi-nutah, uskladili sva datum in uro, nekaj dni za tem je že přispěla pogodba. December je za vse otroke še posebno čaroben mesec in veselila sem se, da bo delček k temu veselju prispevala tudi predstava, ki bo v mojem domaćem kraju. Kmalu za tem, ko je bilo za predstavo že vse dogovorjeno, sem v različnih medijih lahko přebrala več zanimivosti o Romani. Tako sem izvedela, da Romana glasbeno ustvarja za otroke že deset let. V tem času je posnela osem kaset, zgoščenk, pripravila veliko glasbeno-plesnih představ, sodelo-vala z mnogimi glasbeniki, pesniki, igralci. Za svoje delo je přejela veliko nagrad. Z glasbo sta zrasla tudi njena dva otroka; tri-najsllelni Kristjan igra bobne in violončelo, mlajši, Žiga, ki je star komaj štiri leta, se že uči violino. Pomembno vlogo pri vsem tem igra tudi oče in mož Lojze, ki pripravlja vse aranžmaje, piše glasbo, vsi Irije pa Romano večkrat spremljajo na nastopih. Najnovejši Romanin projekt se imenuje Tuba Luba in del tega smo lahko slišali tudi v Trzinu. V pesmi Poj z menoj z Romano prepeva kopica slovenskih pevcev, to je pe-sem z vabilom, da se pesmi in petju lahko pridruži prav vsak. Pesmi in petju smo se 17. decembra pridružili tudi mi v Trzinu, tako otroci kot tudi starši, in dokazali, da glasba ne ozna meja. Naši otroci so ves čas peli in sodelovali. Patricija, Luka, Aljaž in še nekateri pogumni so se Romani pridružili na odru, nekaj zapeli in přejeli tudi nagrado.
Po nastopu sva z našo gostjo malce pokle-petali. Romana je rojena v Tržiču, nekaj časa je živela v Kranju, sedaj pa živi z družino v vasi Senično pod Kriško goro. Povedala mi je, da je pred leti že nastopila v šoli v Trzinu. Tudi predstava v domu je
uspela, otroci so bili izredno prijetni in odziv je bil krásen. Romana je po pokliču učiteljica, toda nikoli ni učila. 10 let že ustvarja za otroke, na predstavi jo vedno spremlja kakš-na maskota. Pred nastopom v Trzinu je zbo-lel muren, zato pa je otroke zabavala žolna. Najbolj se je Romana razživela, ko je pripo-vedovala o svojih dveh sinovih. Žiga je po njej podedoval veselo naravo in je pravi dob-rovoljček. V vrtec še ne liodi, pazi ga teta Marta. Vsako jutro gre Žiga peš po kolovoz-ni poti sam k teti Marti, ki ga pričaka na koncu poti s svojo ovčarko Lumpo. Med pot-jo si Žiga vsako jutro prepeva Kekčevo pe-sem. Romana je poudarila, da glasba zelo dobro vpliva na otrokov razvoj, otroka pomiri, razveseli in širi njegov besedni zaklad. Pri
njih doma si zvečer pravljice zmišljuje Lojze, Romana pa rada zapoje ali pa prebere pravljico iz knjige.
Po predstavi se je Romani mudilo v Ljubi-jano, kjer je imel starejši sin Kristjan glas-beni nastop, ki ga mamica ni smela zamu-diti. Tako torej Romana združuje svoje delo z družinskim življenjem, oboje pa je kar najtesneje povezano z glasbo. Zaključila bom z željo, da se v Trzinu zo-pet kdaj zberemo ob podobni priložnosti in preživimo prijetno in sproščeno urico skupaj z našimi otroki. Čisto na koncu pa bi se rada zahvalila občini Trzin, ki je omogo-čila prvi otroški novoletni žur, kot ga je poimenoval Jože, in ga tudi v celoti financirala.
Tatjana Strmljan
UČILI 8MO SE OBLIKOVATI OKRA8KE IN MAJHNA DARILA IZ 8LANEGA TESTA
V prednovoletnem času se vsi trudimo, da bi izvirno olepšali svoje domove, svoja de-lovna mesta in sploh okolico, v kateri živimo. Pri tem lahko precej pomagata tudi naša iznajdljivost in znanje. Prav zaradi tega se je Turistično društvo odločilo in pripravilo prednovoletno delavnico izdelovanja ok-raskov in majhnih daril iz slanega testa, ki jo je vodila naša občanka in samostojna ustvarjalka izdelkov iz gline in drugih naravnih materialov Tatjana Hlačer. 27. decembra se je na povabilo društva v avli šole Trzin zbralo kakih 30 občanov vseh starosti - od najmlajših, cicibanov, do starejših, že upokojenih. Avla osnovne šole je bila praznično okrášená in ob prijetni bo-žično-novoletni glasbi, ki jo je iz električnih orgel izvabljal Franci Banko, je Tatjana Hlačer z nevsiljivim, naravnost toplim odnosom, uspela vsakemu od udeležencev pokazati oblikovanje testa in izdelka. Nikomur se ni nikamor mudilo, vsak je hotel narediti čim več okraskov in daril, od venčkov, pra-šičkov, zvezdic, celo gradu. Manjše deklice so se navduševale za mesenje testa, ki je ob
lolikšni dejavnosti hitro pošlo. Kot je povedala gospa Tatjana, je slano těsto zelo pre-prost modelirni material, sestavine zanj pa so običajno vedno pri roki. Iz dveh skodelic moke, ene skodelice drobno mlete soli in treh četrtin skodelice vode zgnetemo testo, iz katerega oblikujemo raznovrstne okraske in darilca, nazadnje pa lahko posušene iz-delke tudi pobarvamo z najrazličnejšimi barvami.
Ob koncu smo bili udeleženci prevzeti nad svojimi izdelki, čutili smo se povezane v ne-kakšno družino, ki si je znala v predpraz-ničnih dneh vzeti tri urice časa za delo in druženje. Kako ponosno smo svoje izdelke v ličnih kartonskih škatlah přinesli domov ! Prepričani smo, da bo Tatjana Hlačer še pripravljena voditi kakšno podobno delavnico, že zdaj pa lahko napovemo naslednjo z naslovom: Vse o darilih in kar spada zra-ven, ki jo bomo pripravili v prihodnjem mesecu.
Jožica Valenćak
Foto: Jože Seljak
OBISK VE8ELEGA DECEMBRA
7~ |u - hu, december je tu. Božiček že hi-\J ti po zadnjih nakupih in še malo, pa bo zapolnil tudi vaš prostorček pod božično smrekico. Pisemca je prebiral skozi vse leto, izbiral darilca in izpolnjeval želje.
Vendar pa ni le stari, sivi božiček tisti, ki uživa v decembrski noriji in številnih nakupih. Ne ne! Tu je še skupinica Sončki (tako smo pred kratkim poimenovali našo skupinico - brez imena enostavno ne gre), ki prav tako ne more preživeti decembrskih dni brez obiskov lepo okrašenih Irgovinic in prednovoletnih zabav. Plakati na ulicah in reklama po radiu glede Veselega decembra na Gospodarskem raz-stavišču so nas v prvem trenutku prepričali. »To si moramo ogledali tudi mi,« smo si dejali in že smo sedeli na vlaku za Ljubljano. To je bil nori ponedeljek, 26. decembra. Na vlaku so nas, mentorje, male, ra-dovedne glave spraševale, kako bo na Gospodarskem razstavišću, kako bomo prišli do tja, kako je ime stricu, ki pregleduje vo-zovnice ... Skratka, vprašanj ni zmanjkalo in tudi njihova nestrpnost je rasla in rasla.
Ob prihodu v Ljubljano in po sprehodu mimo raznih slaščičarn in okrepćevalnic so se našim malim prijateljem oglasili želodčki. Lačne oči so prepričale možgane, da pač
PREDNOVOLETNA ZABAVA V KUD-u TRZIN
Dnevi do novega leta so bili šteti in seveda nismo mogli stopili v novo obdobje brez predhodne zabave. Vsaj skupinici 'Sončki' se je to zdelo razumljivo in vsi neučakani so pričakovali zabavo in večer v družbi na-jbližjih prijateljev.
Predhodno smo se na delavnici 'Oblikovanje' naučili nekaj božičnih pesmic in se ob izdelovanju raznih okraskov in majhnih
darilc pripravljali na samo zabavo. Otroci so izrazili željo, da bi vse pesmice, ki so se jih naučili, zapeli pred občinstvom. Njihova želja po nastopanju je res neverjelna in člo-vek kar ne more poteptati take otroške želje v pozabo.
Zato smo povabili vse naše odrasle prijatelje, ki so sodelovali na vsaj eni delavnici, bili z nami na vsaj kakšnem izletu ... skratka, povabili smo vse tište, ki jih imamo radi in s katerimi sodelujemo med letom.
In ko je prišla nedelja in z njo večer, se je vsa stvar začela. Otroci so uživali ob možnosti nastopanja in brez kakršnihkoli zadržkov so peli in plesali po odru. Potem pa je naenkrat ugasnila luč in pri vratih se je zasli-šalo: »Ho, ho, ho,...«. »Uau, božiček je tu,« se je zaslišalo med odraslim občinstvom in otroki. Přišel je iz daljne dežele in v veliki škatli prinesel darilca. Star in utrujen od vseh obiskov pri pridnih otrocih se je
usedel na stolček ob smrečici. Otroci so ga obkrožili in ga nekaj sekundic, ki so se zdele dolge kot neskončnost, gledali. Vsakega je vzel v naročje, ga izprašal o vseh dogodkih in vedenjskih zadevah v zadnjem letu ter mu nato izročil darilce. In ko je dařila podělil med najmlajše, se je vsa otroška radovednost, ali je ta božiček pravi ali ne, nakopičila, in kot da bi bili do-govorjeni, so v hipu skočili nanj ter ga do-besedno slekli. To pa je res bil prizor.
Igre z baloni so nas potem zabavale še pozno v večer. Vrteli smo se ob dobri glas-bi, jedli same sladké dobrote ter se smejali ob družabnih igrah, v katerih so sodelovali tudi starši in ostali odrasli. V tistih urah, ki smo jih preživeli ob skupni zabavi, smo bili vsi enako stari in enako 'odbiti'. Meje med odraslim in otroškim svetom so se zabrisale in vsi smo uživali v času, ki nam ga je v danem trenutku nudilo življenje.
Tanja Turk
odrasli, marsikaj naučili od naših otrok. Enostavno znajo uživati, in se obnašajo tako, kot jih vodi srce. Seveda pa prošnja za avtograme na koncu ni bila več potrebna, saj se je skupina Flirt sama ponudila, da bi se fotografirala z vsa-kim otrokom posebej. No, pa so dobili nove 'fenice'.©J
Nekako tako je v kratkem izgledal naš ponedeljek. Norost, smeh, veselje, dobra volja ... so bili naša vodila čez to popoldne. Preživeti dan v otroškem svetu je res en-kratno - samo prepustiti se je potrebno sanjam in že smo vstopili v svet sreče in veselja.
Turk Tanja
brez hrane v tem trenutku ne bo šio. Njihove 'baterije' so se spraznile, a jih je topel burek hitro spravil k sebi. Energija in moč sta zopet narasli in živahnost se je stopnjevala.
In že smo vstopili na sam sejem. Stopicali smo (no, bolje rečeno tekali) od ene stojnice do druge, se sladkali z raznimi bonbončki ter se čisto prepustili toku veselja. Otroci so hrskali po stojnicah in ob tem neznansko uživali. In ko so se tega naveličali? Jah, potem pa so odhiteli v igralnico in lam nadaljevali zabavo z raznimi avtomobilčki in ostalimi igra-čami. Bilo je enostavno noro. Vendar pa je bilo še bolj noro to, da so med same igrače in v samo igro zvlekli tudi mentorje. Sprehod po otroškem svetu je bil res zabaven in prav lepo se je bilo spet vrniti v nora otroška leta. Fantje so se dalj časa zadržali pri raznih avlo-mobilčkih, punce pa so si našle drugo vrsto zabave - in sicer skupino Flirt. Sprva so se zabavale iz klopi za gledalce, potem pa so se en, dva, tri že vrtele z njimi na samem odru. Zadržanost ali občutek sramu je njim tuj in ravno to je področje, kjer bi se lahko mi,
VESTIČKE IZPOD ŽAROMETOV
M
1 lo, lakole bomo začeli, moje drage dame in gospodje, kot vedno, ko vstopamo v novo, sveže leto, pa naj bo to kakršno koli, tudi s številom 2000 ni nič drugačno. Seveda z obljubami, kaj pa drugega. Saj veste, kako to gre: samo še to tortico pojem in začnem s hujšanjem, samo še te cigarete pokadim in neham kaditi... V letu 2000, moje drage dame in gospodje, vam želim veliko uspeha. In seveda me še zanima, kje ste preživeli to najbolj pričakovano najdaljšo noč v letu. Ste bili mogoče tudi vi
v	Pragi, kjer so naši, slovenski turisti, raz-suli kar nekaj hoteiov. Ah, ta razposajenost nima konca in ne kraja! Ja, vidite, tudi to je kultura. Samo na malo drugačnem nivoju, ampak je.
Kot veste, pa smo v Trzinu imeli tudi sil-vestrovanje na prostém. Imeli smo vse! Od čisto pravega mraza pa tja do dobrega ku-hanega vina, da nas je grel. Orela pa nas je tudi dobra glasba ansambla Borisa Razpot-nika, pa čeprav so jim hoteli inštrumenti malo štrajkati, se je z dobro voljo rajanje nadaljevalo tja do tretje ure zjutraj in povem vam, prav prijetno je bilo prijatelju, znancu ali pa člověku, ki si ga tu srečal, stisniti roko in mu zaželeti vse najlepše ob prihajajočem letu. Tako malo in tako veliko.
Življenje pa teče naprej, nič ne čaka, tako kot nas, ki ustvarjamo to glasilo. V zadnji številki, torej decembrski, se je g. Kralj v svojem prispevku - Kritičnost tako ali drugače - dotaknil mojega in Štebetovega pisanja v Odsevu. Takih pišem sem resnično vedno vesel. Gospod Kralj mi zameri, da sem v svojem pisanju o zboru občanov, ki je bil 18. oktobra, pisal preveč cinično. In se sprašujem, zakaj. Zakaj? In vam povem, g. Kralj, tudi danes bi napisal enako. Oba,
vi	in jaz, prav dobro veva, da ni obvešče-nost tisto, kar privabi ljudi, temveč interesi. In zakaj, mislite, da so bili na zboru občanov vsi prebivalci (Šrajevega) bloka? Interes, g. Kralj!
Osredotočil bi se še na eno stvar. Na poro-čanje o delu občinskega sveta. Res je, da večkrat prisostvujete na sejah sveta občine, vendar pa to, kar tam vidite, ni prava podoba, kajti zadeve na seje prihajajo pogosto že »izdelane« in to od delovnih teles, ki
jih vodijo svetniki, in če je potrebno, se v te komisije pokliče tudi strokovnjake od zunaj. No, da pa bi ljudje vedel, kdo so ti svetniki in kaj delajo - v katerih komisijah so prisotni -jih seveda prav zato predstavljamo v Odsevu. Ja, vidite, moje drage dame in gospodje, vse okrog nas je teater. Tako da na pravega že včasih čisto pozabim. No ja, tako hudo pa spet ni. Ampak da se tudi malo nisem pohvalit z našo drugo premierno predstavo za otroke. Mislim! Opravičilo skoraj ne obstoja. Prosim vas, Ie kje ste to še videli! Pa kot veste, se da vse to še popraviti. Naši trije vrli KUD-ovci: Brigita, Franci in Andrej, steber teatra CIZAMO, so tik pred novim letom za vas in za vaše otroke pripravili novo gledal-iško predstavo (DRUGA PREMIERNA PREDSTAVA V TEM LETU) z naslovom -CIRKUS BANB1NUS. Predpremiera je bila v dvorani KUD-a 18. decembra. Otroci so predstavo sprejeli z navdušenjem. V nasled-njem tednu pa so jo v mariborskem narod-nem domu odigrali še osemkrat. Predstava je produkt njihovega delà in je narejena v stilu klovnijade. Vsi trije igralci so dobri, da ne rečem odlični. Pa vendar moram iz tega konteksta izpostaviti predvsem Brigitino delo, kajti ona ni bila samo igralka, ampak je bila tudi v vlogi režiserke. Se pa skozi to predstavo zares najbolje vidi, kako dobro je, da smo imeli učitelja. Seveda sta to naša prijatelja Ravil in Nataša Sultanov, ki sta si predpremiemo predstavo prišla tudi ogledat. Z veseljem vam lahko povem, da sta bila z
delom, ki ga je pokazala naša trojica, zelo zadovoljna. Toliko sedaj o tem. Kje in kdaj pa bodo predstave še odigrane, vas bomo zagotovo še sproti obveščali. Obljubim! S pospešenim tempom pa že tudi delamo za našo prvo občinsko proslavo v tem letu. Torej za kulturni praznik, moje drage dame in gospodje. Upam, da si boste tokrat vzeli malo več časi in si jo prišli celo ogledat. No, bomo videi, kako bo takrat. Jaz bom zagotovo tam. Sedaj pa še nekaj za mlad, nadarjene, in to popolnoma teh-nične tipe, ki jih veselijo: mešalne mize, reflektorji, mikrofoni ... Pridite čimprej na dan! Kajti v KUD-u pod nujno potrebujemo še enega tehnika. Ste razumeli! Če ne! Pokličite na tel.št.. 041-352-113 in tako vam bo vse jasno. Jasno! No, vidite, saj gre. Za vas, moje drage dame in gospodje, pa imam tokrat prav posebno nalogo. Ogledati si morate čimveč TV nadaljevank (po možnosti tište iz špansko govorečega področja, te so prave) in to do dneva, ki je določen za občinsko proslavo - ob kultur-nem prazniku. Se mogoče sprašujete zakaj? Povem vam! Zato da se vam zagnusi-jo! In s tem bo kulturni užitek, ki ga boste doživeli na proslavi, še večji. Zelo enostavno, kaj! In naj mesec januar tudi za vas ne bo dolg. Imejte se lepo. In kot vedno za vse tište, ki se pretolčejo skozi vestičke, en lep gledališki pozdrav.
Jože Štih
Prijat lj i vprašajo me, kam?
Na potopisno predavanje o Kanadi vendar !
VABLJENI STE TUDI VI
Po Kanadi nas bo popeljal - seveda z diaposnetki - naš KUD-ovski prijatelj Marjan Žiberna, popotnik, hribolazec, Ijubiteljski kolesar, športni novinar, atletski trener...
Zapis njegovega popotovanja je izšel v obliki nadaljevanja v Slovenskih novicah v gorniško - popotniški reviji Grif in v mesečniku Svet in Ijudje.V eni uri bomo doživeli in videli vse lepote, ki ti jih nudijo: nacionalni parki v Skalném gorovju, kanadska mesta, provinca Alberta in še in še.
Kje: KUD Franc Kotar Trzin Kdaj 29.01.2000 ob 19.00 uri
Ne pozabite, zapišite si v svoj rokovnik!
		
OBČINSKA PROSLAVA		
Kar ni tuje zaničuješ, Starih šeg se zgublja sled, Pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led!		
F.Prešeren, Elegija svojim rojakom		
Slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, bomo v Trzinu tudi letos praznovali z občinsko proslavo. Zato ste vabljeni v ponedeljek, 07.02. 2000, ob 19.00 v KUD Franc Kotar Trzin. Slavnostní govornik na prireditvi bo g. Tone Peršak, župan občine Trzin.		
	Vabljeni!	
DRŽAVNI PRAZNIK, OBČINSKA PROSLAVA...
ecember, ah decem-ber, december! Mesec priča-kovanj, obljub, obdarovanj in praznikov seveda. In ko govorimo o praznikih, bo zago-lovo vsakdo najprej pomislil na božični večer. Lepo! Vendar pa, če še ne vesle, imamo Slovenci v mesecu decembru še en praznik, na katerega bi bili lahko vsaj malo ponosni. Pa ... Mogoče se motim. Kdo ve! Ampak prepričali v to me še niste. Kajti ob dnevu neodvisnosti je bilo razobešenih po hišah tako malo zastav! Žalostno, drugič se Ie potrudite malo bolj. Velja! Imeli pa smo tudi proslavo ob DNEVU NEODVISNOSTI. Da, in tu ste dokazali, da ste resnično
pravi Trzinci. Niste prišli. Prišli pa niso tudi tišti, ki bi morali to storiti že iz, da ne rečem: dolžnosti. In prav je tako. Kdo pa še hodi danes na proslave, lepo prosim! Tišti, ki se borijo za kruh in denar? Ne! Ali tišti, ki imajo že vsega preveč? Tudi ne. Kajti za njih je že denar sam na-jvišja stopnja kulture.
Pa vendar smo imeli v Trzinu ob državnem prazniku vrhunske umetnike in to ene na-jboljših v Evropi: Slovenski kvartet klarine-tistov. Vsi glasbeniki so solisti v Ijubljanskem filharmoničnem orkestru.
Bil je čudovit večer, nabit z energijo. Takega večera se ne pozabi.
Zelo lepo pa je bilo poslušati tudi kvartet mladih os-novnošolcev, ki so nam prebrali nekaj zanimivih misli o neodvisnosti, katere so prav tako tudi sami napisali. In povejmo še, kdo so bili ti mladi soustvarjalci občinske proslave: Vojko, Bernarda, Maja in Mateja. Vsem se še enkrat najlepše zahvaljujem in močno upam, da bomo tudi v prihodnje lahko računali na vas. Bili ste odlična četverica. In tako gremo naprej! Ena proslava je za nami in prihaja druga. Kulturni praznik. Prešernov dan. Rezervacij za sedeže tudi tokrat ne sprejemamo.
Štih Jože
PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN
KAR DVE PUBLIKACIJI MO
nekaj zamude sta v začetku leta med trzinske ljubitelje gora prišli dve zanimivi publikaciji mladinskega odseka PD Onger Trzin - pravzaprav je imel za to največ zas-lug naš tehnični urednik Emil Pevec. Ore za publikaciji, na kateri smo lahko ponosni vsi Trzinci, saj v večini drugih krajev trzinske velikosti, in tudi v še precej večjih, nimajo tako ustvarjalnih članov mladinskih odsekov, predvsem pa ne Emila. O časopisu Ongrčki, ki ima tokrat kar 60 strani, je Franci Savenc, prav gotovo najboljši poznavalec novinarskih dosežkov na področju gorništva, na internetu zapisal, da je ta čas najboljše planinsko društveno glasilo pri nas. Z njegovo oceno se strinjajo tudi drugi, prav pisanje v Ongrčkih pa je v času, ko je Tomaž Humar plezal na Daula-giri, poneslo slavo Trzina tudi v širni svet. Na spletnih straneh, ki so poročale o Tomaževem podvigu, je bil objavljen tudi pogovor, ki ga je imel Tomaž z urednikom On-grčkov, Emilom. Tisto stran si je takrat ogledalo toliko obiskovalcev, da rekorda še dolgo ne bo potolkel noben v Trzinu napisan članek. Ongrčki prinašajo pravo množico informacij, ki niso zanimive le za hribovce ali alpiniste.
Emil je vsebino klesal skoraj pol leta, saj se je vmes moral ukvarjati še z Odsevom, zato ni čudno, da je lahko zbral tako pest-ro gradivo. Vmes je nekaj kritičnih člankov, ki govorijo tudi o razmerah v Trzinu, med drugim o izbiranju trzinskega grba. Pose-bej zanimivi pa so pogovori, ki jih je Emil imel s predavatelji na vsakomesečnih gor-niških predavanjih v Trzinu - tudi te, mimo-grede, organizira Emil. Trzinski gostje so povedali marsikaj zanimivega, in Ongrčke je mogoče brati z zanimanjem. Za branje v enem zamahu je kar preveč zanimivega. Druga, vse pozornosti vredna publikacija pa je taborni časopis o lanskem taboru MO PD Onger na Rudnem polju. Knjižico sta ob pomoči članov vodstva tabora ustvarila Irena Mučiba-bić in Emil Pevec, ob njenem branju pa se je mogoče prešerno nas-mejati, in verjetno bo marsikoga zamikalo, da bi se mladim planincem pridružil na naslednjem taboru. Ker je Emil na koncu dodal še program izletov mladinskega odseka v tem letu, bo odločitev še toliko lažja, saj so izleti predstavljeni prav simpatično. Ni kaj, treba bo v gore!
Mladinski odsek PD Onger Trzin in župnija Trzin
vabita na predavanje:
Ciril Velkovrh
SAKRALNI OBJEKTI OB SLOVENSKI PLANINSKI POTI
v župnljskl cerkvi sv. Florjana v sredo, 2. febiuarja ob 18.30.
Prostovoijni prispevki!
VABLJENIl
OBCNIZBOR
PLANINSKEGA DRUŠTVA
bo
18. februarja
ob 18. uri v avli OŠ Trzin.
Vabljeni!
Mladinski odsek PD Onger Trzin vabi na predavanje z diapozitiv!.
i	.......	.J.J..J j -•	^-»-.-j-.j-t-i-j-.-rji -.-.J-TJi a .1 .-T-i-r-i	j... .«j ...	...
U
1 PAT AGONIJA
DEZELA NA KONCU SVETA
je naslov predavanja, v katerem nam bo znani slovenski alpinist
Silvo Karo
pripovedoval o svojih številnih obiskih gora na skrajnem jugu Južne Amerike ter o svojih "expresnih" vzponih nanje ...
Sreda, 16.2.2000, ob 19hv avli OŠ Trzin
Vstopnice bodo na voljo pol ure pred pričetkom predavanja v avli OŠ Trzin.
Vstopnina: 300 SIT
ERIK NA/ JE POPELJAL NA MADAGAJKAR
Daljni olok Madagaskar ob vzhodni afriški obali je za večino Slovencev nepoznán, eksotičen in tam daleč na koncu sveta. Nekateri pa védo, da srno Slovenci tudi na tem otoku že pustili sledi. Tam marljivo delujejo slovenski misijonarji, od pred-lani pa je v granitnih monolitnih stenah tamkajšnjega gorovja tudi ena najzahtev-nejših slovenskih plezalnih smeri. In o vzponu, ki je bil predlani nominiran za najboljši alpinistični podvig naših alpinistov v letu 1998, je v sredo, 22.12.1999, Trz-incem in drugim ljubiteljem gorništva govo-ril tržaški Slovence Erik Švab - eden od avtorjev prvenstvene smeri na Madagas-karju.
Erik je odpravo představil z diapozitivi, nato pa še s filmom, tako da smo potek ekspedicije lahko opazovali z dveh zornih ko-tov. Erik je v dokaj dobro obiskanem predavanju představil pot odprave, otok Ma-
dagaskar in tamkajšnje ljudi -še zlasti so ga pritegovali vedno prisrčni in zanimivi otroci, nato pa je z odličnimi posnet-ki představil plezanje v izred-no gladki in nerazčlenjeni steni, ki je od plezalcev res zahtevala veliko znanja in za-grizenosti. Fantom je pod vročim afriškim soncem uspelo zarisati res zanimivo in lepo smer na monoliten stolp Tsa-ranoro Atsimo, ki se je sprva zdel nezavzeten. Gledalci so na koncu z navdušenim aplavzom pohvalili ne Ie predavanje, ampak tudi sam boj in uspeh Erika in njegovih prijateljev na daljnem Ma-dagaskarju.
MŠ
OBI/KAL NA/ JE TOMAŽ JAKOFČIČ
Kot se za predavanja vidnih alpinistov v Trzinu "spodobi", smo organizatorji pripravili vse tako, kot mora biti. Oosti-li smo Tomaža ja-kofčiča, ki je lani že gostoval pri nas. Lánsko jesen se je Tomaž izkazal, ko sta s soplezalcem kot prva priplezala iz Tibeta na 7952 m visoki Gjačung Kang. In v prijetnem predavanju smo lahko slišali Tomaževo zgodbo. Zanimivo pa je, da je med obiskovalci vse več ljudi iz drugih krajev (Ribnica, Šoš-tanj, Trbovlje, Škofja Loka, Kamnik ...).
EP
Ker bo imel alpinist Tomaž Humar eno izmed prvih multiviz-ijskih predstavitev svojega izjemnega vzpona ravno pri nas in je zaradi tega povpraševanje po vstopnicah tudi po okoliških (pa tudi oddaljenejših) krajih izredno, vam svetujemo, da si vstopnice zagotovite že v predprodaji. Kupiti jih bo možno 10. februarja in 2. marca med 20. in 22. uro v društveni hišici PD Onger Trzin (Ul. Rašiške čete 4) ter na predavanju Silva Kara 16. februarja.
XX.
Mladinski odsek PD Onger Trzin vabi na multivizijsko predavanje.
DAULAGIRI
SAM V JUŽNI STENI
je naslov predavanja, v katerem nam bo eden izmed najboljših svetovnih alpinistov
Tomaž Humar
pripovedoval o svojem vzponu, ki je premaknil meje mogočega v modemem alpinizmu daleč naprej
Četrtek, 9.3.2000 ob 19h v avli OŠ Hrzln vstopmnaaoo sit
Vstopnice bodo na voljo pol ure pred pričetkom predavanja v avli OŠ Trzin.
STRELSKA DRUŽINA TRZIN	
4. nentiKA SKIICA MRISA »AieiHCSTA	
agp
émmMje v prvih dneh leta 2000 je Str-elsko društvo Trzin, podobno kot v prejšn-jih letih, izpeljalo eno večjih strelskih tek-movanj v Sloveniji - Tekmovanje za Pre-hodno skirco Borisa Paternosta. 8. in 9. januarja 2000 se je na 18- mestnem mon-tažnem strelišču v telovadnici osnovne šole Trzin poměřilo kar 90 strelcev. Nastopali so vsi najboljši střelci Slovenije, prvič pa so nastopali tudi střelci Avstrije, Bosne in gost Raj-
__________monda Debevca,
střelec Južnoafri-ške Republike g. Paul Clinton. Tekmovanje je bilo zanimivo tudi za giedalce, saj je finale z elektronskim ocenjevanjem tarč in vso video opremo popestril g. Ora-žem Zoro iz Strelskega društva Portorož. Tekmovanje so spremljali ludi odgovorni pri Strelski zvezi Slovenije, saj jim dosežki skupaj s tekmovanjem v Ptuju služijo za ocenjevanje pripravljenosli posameznih slrelcev za nastope v mednarodnem mer-ilu.
« 4
Odlično so nastopali tudi střelci iz Trzina, saj sta se Srečko Vinko in Jernej Adlešič uvrstila v finale in tako postavila tekmovanju piko na i. Omeniti moramo tudi uspešen nastop trzinske strelke Andreje Blažič, ki je v konkurenci žensk osvojila 2. mesto, že naslednji dan pa se je po uspešnem nastopu na kon-trolnem tekmovanju najboljših slovenskih strelcev in strelk uvrstila celo v B reprezentanco Slovenije. Tako skupaj z Srećkom Vinkom (kot reprezentanta Slovenije) potujeta na mednarodno tekmovanje v Ruše, kjer bosta skušala doseći čim boljše rezultate, morda celo normo za svetovni pokal v Miinchnu in normo za evropsko prvenstvo.
Le na lem tekmovanju se strelja tudi kombinacija, seštevek doseženega rezultata s puško in pištolo. Že drugo leto zapored je zma-gala Denis Bola (SD Olimpija) z rezultatom 1117 krogov ter za seboj pustila vse moške střelce. Sledil ji je Malec Branko (SD Kov-inar Štore) in Mrkun Janez (SD Moris Krim) s I 115 krogi.
Najboljši tekmovalci so přejeli nagrade in kolajne, ki sta jih poleg predslavnikov vodstva strelskega društva Trzin podělila gospod Kosta Bizjak, nekdanji predsednik Strelske zveze Slovenije in župan občine Trzin Tone Peršak.
Turislično društvo Trzin je poskrbe-lo za propagandni material, finanč-no pa so tekmovanje podprli številni sponzorji, ki smo jih na tekmovanju predstavili preko reklamnih panojev, ter Občina Trzin. Poudarimo naj, da smo vsa sredstva, zbrana s start-nino, namenili za nagradni sklad, kar je poleg dobre organizacije gotovo vplivalo na številno udeležbo
Rezultati:
najboljših strelcev in strelk iz vse Slovenije pa tudi iz tujine. Želja vseh trzinskih strelcev in strelskih delavcev je, da postane to tekmovanje mednarodno.
Vsekakor smo z organizacijami tekmovanj dokazali, da smo sposobni organizirati tudi državno prvenstvo Slovenije, kjer bi v dveh dneh v Trzinu nastopalo približno 400 strelcev. Vendar bi v tem primeru morali v celoti prenoviti montažno strelišče in obstoječih 18 strelskih mest nadgraditi v vsaj 36, stroški za takšno investicijo pa so za Strelsko društvo Trzin prevelik, zato pričakujemo ustrezno pomoć občine in sponzorjev.
STRELSKO DRUŠTVO PREDSTAVLJA
Z/\JC UROŠ je član trzinske mladinske ekipe. Streljati je začel pri enajstih letih in se redno udeleževal tekmovanj na vseh rav-neh, vključno z državnimi prvenslvi. Preteklo leto je bil član ekipe s puško, ki je napredovala v 2. državno ligo. Na lanskem državnem prvenstvu je dosegel 13. mesto, na regijskem prvenstvu pa odlično 2. mesto. Na državnem prvenstvu srednjih šol je bil član ekipe, ki je dosegla 2. mesto. Ob razmerah, ko je v društvu vedno premalo finančnih sredstev za nakup nove opreme, se je tudi sam odlo-čil poiskati osebnega sponzorja. Po več prošnjah v domaćem kraju, na katere ni dobil niti odgovora, mu je priskočila na pomoć MAJDA KALAN s.p., Računo-vodske storitve iz Mengša. Po njeni zaslugi
										si je lahko kupil
	Pištola					Puška				vsaj del strelske
i.	Tkalec Peter	Rečica	578	672,2	1.	Debevec Rajmond	SD Olimpija	591	693,3	opreme, za kar se ji v imenu strelca
2.	Ljubič Cvetko	SI. Konjice	576	670,0	2.	Fazlija Nedžad	Bosna	587	690,9	in vodstva društva
3.	Veternik Simon	Velenje	569	669,6	3.	Lampi Thomas	Avstrija	588	689,3	lepo zahvalju-
5.	Vinko Srečko	Trzin	567	667,6	7.	Adlešič Jernej	Trzin	581	678,7	jemo. Damijan Klopčič
13.	Blažič Andreja	Trzin	557		35.	Perne Irena	Trzin	564		
15.	Bobnar Miro	Trzin	556		42.	Habjan Božo	Trzin	560		
TUDI STAREJSI SO SE DOSTOJNO POSLOVILI OD LETA S TREMI DEVETKAMI
Konec leta je bilo toliko zabav in prireditev, da se je bilo kar težko znajti, prav gotovo pa ne smemo pozabiti omeniti že tradicionalnega srečanja starejših občanov. 19. decembra so se z veseljem odzvali na županovo povabilo, saj so iz prejšnjih let vedeli, da bo živahno. In niso bili razočarani! Franci Kurent je, kot že prejšnja leta, ob pomoci še nekaterih članov svoje družine in z drugimi prijatelji ustvaril prav veselo vzdušje. Na šegav način je představil in okrcal Trzin in Trzince, svoje pa je k prazničnemu razpoloženju dodal še župan Tone Peršak s prijaznim pozdravnim govorom. Mlade Trzinke so zapele, ob zvokih ansambla Slopar pa so nato marsikoga zasrbele pete. Mize so bile lepo in bogato obložene, predvsem pa je bilo pomembno, da so se srečali nekateri, ki se že vse leto niso viděli, pa tudi tišti, ki se srečujejo vsak dan, so si imeli veliko povedati. Bilo je prav zabavno, in tega, da čas tako hitro beži, skoraj opazili niso. Nazadnje so si obljubili, da se prihodnje lelo prav vsi spet srečajo na odobni prireditvi, pa še kakšnega mlajšega bodo vzeli v svoje vrste.
VABIMO VAS
NA Í+\Í OBČNI '««* ZBOR
ŠPORTNEGA DRUŠTVA TRZIN,
Kl BOV SREDO, 2. FEBRUARJA 2000 OB 19. URI V DVORANI KUD TRZIN.
SMUČARSKO DRUŠTVO TRZIN
Tečaj /mucanja y ča/u zim/kih počitnic od 21.02.2000 do 25.02.2000
c
^mucarsko društvo Trzin bo v času zimskih počilnic orga-l^niziralo tečaj smučanja na smučišču v Dolgi dolini. Tečaj bo potěkal od ponedeljka, 21.02.2000, do petka, 25.02.2000, od 09. do 15.ure.
Cena tečaja je 7.500,00 SIT (5x 1.500,00 SIT). V ceno tečaja so
všteti stroški varstva, učenja smučanja, vlečnic, zaključnega tekmovanja, malice in toplega napitka.
V primeru slabih snežnih razmer na domaćem smučišču bo tečaj izveden na enem izmed bližnjih smučišč.
Prijave in vse dodatne informacije sprejema od 01.02.2000 do 21.02. 2000 g. Rado Pestotnik na tel. 040 234 234.
TATOVI PUSTOŠILI V BRUNARICI NA SMUČIŠČU
Takoj po božičnih praznikih, v noči s 27. na 28. december, so se nad brunarico ob trzinskem smučišču znesli neznani nepridipravi. Domnevajo, da sta bila vsaj dva, saj bi se eden moral kar precej potruditi. Vse kaže, da je tat, ki je moral razmere na smučišču poznali, najprej poskušal vdreti skozi okno, uničil polkni in okensko steklo, vse pa kaže, da si je nato premislil in vdrl skozi vrata. V brunarici je »počistil«, kar se mu je zdelo vredno. Smučarje je še zlasti prizadelo, ker je (ali so) odnesel vrv za vlečnico, tako da v naslednjih dneh vlečnica ni mogla delovati. Izginili so tudi novi smučarski čevlji enega od članov društva, predsedniku smučarskega društva pa so izginile smuči z
okovjem vred. Vendar to še ni bilo dovolj, ker je bilo v brunarici tudi nekaj več pijače, saj so jo smučarji pripravili za silvestrovanje, se je nepovabljenec založil tudi z zaboji vina, piva pa tudi z breza-Ikoholnimi pijačami. Pobral je tudi jedilni pribor in celo omelo za pomivanje tal. Vse pa kaže, da je bilo plena za lopoa Ie preveč, saj so smučarji naslednji dan, nedaleč od brunarice, našli nekaj ukradenih predmetov, najbolj vredne stvari pa so izginile. Kaže, da malopridnežem res ni nič za skupni blagor. Brunarico so smučarji in športniki postavili z nesebičnim delom in prostovoljnimi prispevki. Nešteto ur so porabili, da bi smučišče in brunarico ure-
dili za vse, ki si želijo sprostitve na snegu, še zlasti pa za otroke. Ni jim bilo mar truda, Ie da bi bilo za vse bolje, da bi vsi uživali in bi se dobro imeli. Bili so tako pošteni, da jim niti na kraj pameti ni prišlo, da se bo kdo želei na tak način okoriščati in škodovati vsem. Smučarji zdaj ugotavljajo, da v brunarici ne bo poslej nič varno, pa čeprav bi na okna vgradili rešetke in vrata še dodatno okrepili. Brunarica je žal na takem mestu, da imajo lahko nepridipravi pri svojem početju proste roke. Poslej smučarji v brunarici ne bodo smeli več puščati vrednih stvari, izgubljene predmete bodo nekako nadomestili, zau-panja v skupno stvar pa ne bo tako lahko povrniti.
_ŠAHOVSKE NOVICE _
7. DRŽAVNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO MLADIH DO 10, 12, 14, 16 IN 18 LET
Od trzinskih šahistov bo tokrat na držav-nem prvenstvu igral samo Aleksander Nadj, učenec 8.a razreda, in sicer v skupini fantov do 16 let.
Prvenstvo bo v organizaciji Šahovske zveze Slovenije in tehnični izvedbi Društva men-torjev Celje v Dijaškem domu Celje od
26.2.-3.3.2000.
Igra se po švicarskem sistemu 9 kol v 7 dneh, igralni čas pa je 2 uri za 40 potez plus 30 minut do konca partije. Partije
bodo trajale največ 5 ur. To bo najpo-membnejše prvenstvo, kjer se prvaki uvrstijo na svetovno, drugo uvrščeni pa na evropsko prvenstvo za leto 2000 v svoji starostni kategoriji. Vprašal sem Aleksandra, kaj pričakuje od državnega prvenstva in kakšna bo uvrstitev.
»Pričakujem zmago in prvo mesto.« Zelo optimističen in kratek odgovor. Pustimo se presenetiti.

NAGRADNA VPRAŠANJA - ZA BRALCE ODSEVA
1.	Obkrožite ime in priimek svetovnega šahovskega prvaka :
A) Gari Kasparov B) Alexander Khalifman C) Mika Hâkkinen
2.	Koliko je bilo do sedaj šahovskih svetovnih prvakov :
A) 10	B) 12	C) 14
3.	Koliko potez je potrebno največ za mat z lovcem in skakačem : A) 50	B) 60	C)100
D) Anatolij Karpov
Točne odgovore pošljite do 5.02.2000 na naslov: Občina Trzin, Uredništvo Odseva, Men-geška c. 9 1236 Trzin. Nagrada za izžrebanega reše-valca je slastna pizza (po izbiri) vpizzeriji Baron iz Trzina.
Připravil:
Vladimir Nadj
NEKATERI ŠE KAR SVINJAJO NAPREJ
sebnih odpadkov bi lahko brezvestnež, ki e akumulator pripeljal v gozd, počakal kakšen mesec ali pa bi vprašal na komunalno podjetje, kam ga lahko takoj odpe-Ije, nikakor pa ga ne bi smel kar tako, meni nič tebi nič, pripeljati v gozd. Lahko bi se vsaj malo zamislil nad svojim početjem.
Vsak bi lahko po svoje prispeval k lepšemu okolju, v katerem živimo, in to, da ne voziš odpadkov v naravo, je najmanj, kar lahko storiš. V občini razmišljajo, kako bi proti takim neosveščencem os-treje ukrepali. Vse pa tudi kaže, da spomladi ne bo potrebna Ie ena čistilna akcija, ampak celo več.
Se spominjale, kako smo po spom-ladanskih čistilnih akcijah pisali, da upamo, da bodo tudi nemarneži spoznali, da s tem, ko svinjamo naše okolje, sami sebi režemo vejo in da bi bilo prav, da skrbimo ne ie za svoje domove, ampak tudi za naše okolje na splošno in sploh za naravo. Na uredništvo Odseva pa vse pogosteje dobivamo opozorila, da nekateri še kar naprej z odpadki za-sipavajo bregove naših potokov, obronke gozda in livade po gozdu. Že sam sprehod po cesti od roba goz-
da proti trzinske-mu bajerju kaže žalostno podobo. Našteli smo celo vrsto divjih odla-gališč odpadkov, ki bi jih nemarneži lahko zapeljali le nekaj km naprej do Črnuč na tam-kajšnji Dinos in bi žanje dobili še nekaj denarja ali pa vsaj na deponijo v Dobu, saj lahko tja vsak občan mesečno brezplačno pripelje do 2 m3 odpadkov. Med odpadki pa se bohotijo ne le nelepi predmeti, ampak tudi okolju nevarni odpadki, na primer velik akumulator, ki je bil včasih v kakšnem tovornja-ku ali delovnem stroju. Na odvoz po-
pa smo dobili grbe po grbi. Nosili ga bo treba, radi ali neradi. Sprašujem se, zakaj tako skrivnostno in sramežljivo, da se ni objavilo, kakšne simbolike so v posamez-nem grbu. Gotovo je vsak avtor to opisal, da se Ijudem jasno predstavi, saj vendar so občani dali pobudo, kaj naj bo v grbu. Želja je bila opis (oris) kraja, zgodovina, ro-kodelstvo in flora.
Menim, da bi se moralo v večji meri upoštevali željo občanov. Tudi oni so neke vrste heraldiki, saj bo to vendar njihov simbol. Oz-rimo se tudi na druge grbe. Eni so res zelo otesáni, drugi pa prav pestři. Še nekaj me moti. Zakaj ne bi stroka in laiki omogočili vsem avtorjem predlogov tako velik popravek, kakršnega vidim sedaj pri izbranih? Šele potem bi se občani odločili o
Pa lepo pozdravljeni!
Trzin, 4.1.2000 Emilijan Pevec
BRALC
V zadnjem Odsevu sem pod naslovom Kdor čaka, dočaka prebrala Franceljnovo kritiko, ker komunalno podjetje PRODNIK ne odvaža smeti iz zabojnika, ki je postavljen v neposredni bližini vrtca. Moram reči, da avtor ni seznanjen, da podjetje redno odvaža smeti, t.j. tedensko. Izgleda, da je za celotno novo trzinsko naselje le en zabojnik, zato je že v nasled-njih parih urah po izpraznitvi napolnjen. Stanujem v bližini vrtca in ker sem tudi sama že velikokrat imela težave, kam bi odvrgla odpadke, ker je bilo v zabojniku že
toliko smeti, da so drsele na tla, sem bila prisiljena, da pazim, kdaj bo zabojnik izpraz-njen. Res ne bi bilo prav, da zato krivimo podjetje Prodnik, ker oni najbrž izpolnjujejo dogovor, bilo pa bi potrebno apelirati na odgovorne v Občini, da se dogovorijo za več-kratni odvoz smeti in za postavitev še kakš-nega zabojnika, saj si želimo, da bi imeli ure-jen kraj.
Nujno bi bilo postaviti več zabojnikov za različne odpadke, in sicer steklovino, papir -kar smo nekoč že imeli.
Vida Deletič
INh
VMl
BREZOVCE 8,10C TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO)
V	SVOJI MALOPRODAJNI
TRGOVINI PONUJA
MODNE TKANINE
PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN OD 8h DO 19h
V	SOBOTO OD 8h DO 13h
P.U.: Zahvaljujemo se gospe Vidi Deletič za pojasnilo o
odvažanju smeti iz kontejnerja pri vrtcu, hkrati pa se opravičujemo podjetju Prodnik in bralcem za napačno naslovljeno kritiko. Je že tako, da smo se odzvali na opozorilo enega od bralcev, ki naj bi poznal razmere, pa tudi člani uredništva smo sami opažali, da je tišti zabojnik stalno prepoln in da so odpadki običajno še v njegovi okolici. Gospe Vidi Deletič pa lahko povemo, da to ni edini zabojnik v novem delu Trzina in drugje očitno nimajo toliko odpadkov. Strinjamo se, da bi bilo treba problem ustrezno rešiti, moramo pa tudi povedati, da pri nepodpisanih kratkih člankih za vsebino vso odgovornost nosi uredništvo oz. odgovorni urednik Odseva in ne Francelj. Vsi avtorski prispevki v Odsevu so podpisani, če gre za kratke informacije, ki nam jih posredujejo bralci, mi pa jih povzamemo in napišemo, pa običajno ne napišemo avtor-ja. To je splošna praksa tudi pri drugih ča-sopisih in zaradi tega je zbadanje s Fran-celjnom neumestno.
Grajati je treba tako, da lahko spet hvalimo, in hvaliti tako, da lahko spet grajamo.
Nemški
Pohvala pametnemu koristi, neumnemu škodi.
Italijanski
J
Pohvali bedaka,
pa bo dobil oslovská ušesa.
Nemški
ustreznosti grba. Zato dam kar prav občanu Kmetiču, kar je o tem napisal v prejšnji številki Odseva.
DRUŽBA BALOH - ZGODBA O USPEHU
tkanje preprog in izdelavo tehnologije za to. Čeprav smo bili majhno podjetje, smo postali v Evropi dobro poznani po zelo zahtevni proizvodnji preprog. Dělali srno preproge za svetovno přiznané oblikovalce stro-kovnjake.
V	jugoslovanskem merilu smo v letih 1989 in 90 dosegli kar 95 % izvoza na tem področju. Prodajali smo predvsem v Nemčijo, Švico, Nizozemsko, Belgijo pa tudi v ZDA.« G. Baloh se spominja, da so v tistem času
dobili zelo zahtevno naro-čilo iz kabineta takratnega sovjetskega zunanjega ministra Sevardnadzeja v Moskvi. V enem tednu so morali izdelati zelo zahtevno in veliko preprogo, česar drugi proizvajalci niso bili sposobni narediti. Za družbo Baloh je bil to izziv in naročilo so spre-jeli. 29 metrov dolgo in 14 metrov široko preprogo, ki je nazadnje tehtala dobri dve toni, so priza-devno dělali cel teden noč in dan in nazadnje uspeli. Zapletlo pa se je pri převozu, saj preproge zaradi njene velikosti skoraj ne bi mogli naložiti na létalo. Nazadnje jim je manever uspěl in na zadovoljstvo na-ročnikov je bila preproga pravočasno v Sovjetski zvezi,
V	tistem času so bili v Jugoslaviji edini proizvajalci preprog in tainih oblog s takšno tehnologijo, pa tudi v Evropi je bilo le nekaj proizvajalcev s podobnimi proizvodi. Zato se je podjetje postopoma, a vztrajno širilo in razvijalo. Do zastoja pa je prišlo med slovensko osamosvojitveno vojno. Takrat so v hipu izgubili vse kupce, med samo vojno, čeprav je bila kratka, pa je bilo poškodovanega tudi precej njihovega blaga, namenjenega prav izvozu. Podjetje se je znašlo v hudi krizi, saj pol leta niso prodali praktično ničesar. Ze so začeli raz-mišljati o zmanjševanju proizvodnje, k sreči pa so se po tem kupci in druge stranke začeli počasi vračati. K ponovnemu raz-cvetu pa je prispeval tudi popoln izpad jugoslovan-skega proizvodnega trga tainih oblog. Povpraše-vanje po tainih oblogah se je v Sloveniji povećalo in podjetje Baloh je to znalo izkoristiti sebi v prid, is-točasno pa so se od proizvodnje preusmerjali še v trgovino, kjer so bili za-služki večji.
»V letih 92, 93 so naši za-služki hitro rasli. Iz prak-
tično nič denarja smo ustvarili prve dobič-ke, ki so bili takrat, v primerjavi s sedanji-mi, še dokaj majhni, vendar pa smo že lahko začeli razmišljati o nadaljnjem širjen-ju družbe. Takrat smo v Trzinu, v OIC, kupili zemljo in začeli graditi skladišče. Vse več pozornosti smo namenjali trgovini, ki je prinašala večjo akumulacijo, proizvodnjo pa smo začeli preusmerjati na kooperacijsko sodelovanje. Zdaj imamo razvejano mrežo kooperacijskih partnerjev, ki nam delajo po naročilu. V podjetju Baloh d.o.o. imamo zdaj 25 zaposlenih, v kooperacijskem raz-merju pa smo z več kot 100 zasebniki. Še vedno delamo tudi stroje, čeprav ne več tako intenzivno.«
Družba Baloh se je zdaj že dobro zasidrala v Evropi, še zlasti dobro pa pokriva Avstri-jo - vse od Salzburga do Dunaja, Italijo do Milana in delno Hrvaško, drugje pa iščejo predvsem tržne niše oz. praznine, ki jih drugi ne znajo ali ne morejo pokriti. Ugo-tavljajo, da so v Evropi še zlasti konkurenční zaradi znanja in zahtevnosti dizajnov in kakovosti proizvodov. Kupce iščejo predvsem tam, kjer je možna majhna, special-izirana serijska proizvodnja, na primer pri bankah, zavarovalnicah, hotelih, bolnišni-cah, poslovnih objektih in pri protokolarnih objektih. V Sloveniji tako, med drugim, opremljajo prostore predsednika države, Državnega zbora, ministrstev, veleposla-ništev in ambasad .... Svoje proizvode lahko povsem prilagodijo zahtevam arhitektov in drugih strokovnjakov za opremljanje po-sameznih objektov.
Del ponudbe družbe Baloh zavzemajo tudi ročno tkane orientalske preproge. Franci Baloh pravi, da je te preproge v ponudbo svojega podjetja vnesel zaradi nostalgije, spominov na začetke svojega podjetja, ko so preproge še sami tkali. »Preproge so mi prirasle k srcu. Zahtevajo določeno predznanje. Poznati moraš kulturo narodov, ki tkejo preproge, poznati moraš umetnostno zgodovino, simboliko in sporočilnost preprog, vedeti moraš, kakšne
j^L o sem se pogovarjal z direk-M. M. torjem in laslnikom družbe Baloh Francijem Balohom, me je ves čas navdajal občutek, da poslušam zgodbo o uspehu. Vem, da takšne zgodbe najraje poslušajo v Ameriki in da o njih radi san-jajo praktično vsi mladi tudi pri nas, vem pa tudi, da včasih k sanjarjenju zanese tudi
koga, ki ni več tako mlad. Očitno se takšne zgodbe lahko uresničijo tudi pri nas. Nena-zadnje nekatera podjetja v Trzinu in še zlasti v industrijski coni to dokazujejo. Da se kaj takega zgodi, je seveda treba izpol-niti vsaj nekaj pogojev, ki niso vedno lahki, vseeno pa drzni, in tišti, ki imajo pamet na pravém mest u in se ne bojijo zavihati roka-vov, lahko uspejo.
Eden takih je tudi 42- letni Domžalčan Franci Baloh. Je prijeten sogovornik, ki mu uspeh ni stopil v glavo. Ko govori o družbi Baloh, sploh ves čas govori v množini in ob tem rad poudarja, da mu brez žene, ki mu ves čas stoji ob strani in je tudi solastnica družbe, ter zavzetih sodelavcev ne bi uspelo. Zgodba pa se je začela pred približno dvajsetimi leti, ko je bil Franci še študent. Po izobrazbi je ekonomist, ima pa tudi izobrazbo elektrotehnika. »V tistih časih, ko sem bil student, sem enako kot drugi kolegi iskal možnosti za zaslužek, stipendijo ali kaj podobnega, da bi lažje živel. Takrat sem povsem slučajno v neki trgovini videl tapiserijo, ki mi je bila všeč. Pomisli! sem, kako bi bilo, če bi kaj takšnega tudi sam naredil. Prerisal sem si tisto tapiserijo in potem smo jo sami tudi naredili. To je bi! začetek. Začeli smo s tkanjem tapiserij, potem pa smo začeli uvajati tudi svojo tehnologijo za tkanje. Naredili smo si svoje pripomočke in stroje in jih tudi patentirali. Licenco za naše stroje smo prodal nekemu nemškemu podjetju, tehnologijo pa smo takrat še ves čas izboljševali in dopolnjeva-li. Razvili smo pravzaprav dve dejavnosti -
so trenutne razmere na trgu, saj je veliko tudi ponaredkov. Prav zaradi tega moraš znati prepoznavati materiale, njihovo kakovost, načine tkanja in motive, ki so upo-dobljeni na preprogah. Treba je imeti res dosti znanja, predvsem pa pomagajo iz-kušnje. Preproge kupujemo na Daljnem Vzhodu, v azijskih državah, nekaj pa tudi po Evropi v različnih centrih za prodajo na veliko. Tudi mi precejšen del preprog, ki jih kupimo na Vzhodu, preprodajamo na
K
A Vonec prejšnjega leta, pravzaprav 14. decembra 1999, je podjetje Baloh v industrijski coni Trzin odprlo prenovljen salon talnih oblog in preprog. Na mestu, kjer je zdaj salon, je omenjeno podjetje leta 1993 začelo graditi svoje prvo skla-dišče, zdaj pa je to skladišče preraslo v sodobno trgovino, kjer je mogoče kupiti vse vrste talnih oblog in preprog. Zdaj v salonu od talnih oblog ne prodajajo samo parketa in keramike, ampak, kot je zago-tovil direktor družbe Franci Baloh, bodo že letos svojim kupcem ponudili tudi različne vrste parketa, prihodnje leto pa tudi keramične obloge. Ob tem so v pod-jetju povedali, da nedaleč stran - na prostoru za objektom, v katerem Avtoservis opravlja tehnične preglede vozil - že gra-dijo velik logistični center, kjer bodo na približno 7.000 m2 predstavljali in pro-dajali vse vrste talnih oblog (od preprog do tekstilnih, umetnih, lesnih, keramičnih in drugih talnih oblog, zraven pa še závěse, svetila in vse drugo za opremo stanovanj, razen pohištva). V centru bodo združili vse znanje in potrebne proizvode za kakovostno oblogo talnih površin. Tam bodo vsi potrebni materiali in hkrati tudi pripomočki za polaganje, zraven pa
Zahodu.« Nakupi preprog so Francija Baloha zanesli po svetu. Pravi, da je bil že praktično povsod, da mu je Evropa že zelo domača, skoraj suhoparna, da pa ima rad nekatera evropska mesta, kot sta Rim in Pariz. Posebno doživetje so zanj potovanja na Daljni Vzhod, v Iran, Indijo, Nepal, v Bangkok na Tajskem, vMalezijo ali Filipine, na Kitaj-sko...
»Tam so razne kulture, srečaš različne ljudi. Poskušaš spoznavati tište dežele in njihove
tudi svetovalci in izvajalci, ki bodo znali z materiali ravnati po točno določenih stan-dardih.
Direktor podjetja Baloh, Franci Baloh, je napovedal, da bodo logistični center odprli konec leta 2001, že letos pa bodo tja preselili nekaj svojih zmogljivosti in tudi pisar-ne in sedež družbe, ki je zdaj v Domžalah. Kasneje bodo v centru tudi predstavništva tujih podjetlj, s katerimi družba Baloh sodeluje. Ob tem pa podjetje Baloh načrtuje, da bo na novi lokaciji zgradilo še dodatna skladišča za svoje potrebe. Kot so nam povedali na tiskovni konferenci, je podjetje Baloh zdaj vodilno na področju prodaje talnih oblog tako trgovcem, kot podjetjem za notranjo opremo, preno-vljeni salon pa naj bi bil nekakšen »laboratorij okusov« uporabnikov talnih oblog. Za-upali so nam, da je naloga prodajalcev v salonu ne le, da prodajo kar največ različnih preprog, laminatov, tekstilnih in PVC oblog ter drugih izdelkov, ampak morajo tudi pozorno spremljali želje, zahteve in okuse kupčev. Beležiti in analizirati morajo povpraševanje, okuse, pripombe in želje obiskovalcev salona, zbrani podatki pa nato odločilno vplivajo pri nakupu na svetov-nih trgih in pri svetovanju trgovinam in podjetjem za notranjo opremo, katere podjetje oskrbuje.
kulture, ki se precej razlikujejo od evropskih. Takšna potovanja te ne pustijo hlad-nega. Zdaj se vse bolj navezujemo na Kita-jsko. Ocenjujemo, da je to zelo perspektivno območje, kjer je poceni delovna sila, veliko je naložb tujega pa tudi domaćega kapitala. Zelo ugodni pa so zdaj tudi nakupi v Indiji, kjer delajo najrazličnejše vrste preprog, celo ponaredke perzijskih preprog, ki so lahko celo bolj kakovostni kot originali, so pa dvakrat in še večkrat cene-jši. Treba je res dosti znanja, da lahko razlikuješ med tistimi preprogami.« Franci Baloh priznava, da ima ob vsem delu in nalogah, ki si jih je zadal, malo časa zase in za družino, vseeno pa si Ie skuša čas tako razporediti, da si lahko privošči tudi kakšen konjiček. »Igram tenis, smu-čam, sem tudi balonar, posebno rad pa se potapljam. Včasih si moraš za take stvari enostavno vzeti čas!« pravi. Ko smo ga spraševali o njegovih pogledih na razvoj Trzina in industrijske cone, pa je dejal: »Menim, da bi morali industrijsko cono najprej preimenovati v poslovno cono Trzin. Poskrbeti bi morali, da v njej ne bi imeli kakšne »umazane« industrije, ki ones-nažuje okolje, v večji meri pa bi se lahko odprli servisnim dejavnostim, trgovini in podobnému. Struktura slovenskega gospodarstva je precej podobna evropskemu, zato menim, da imamo veliko možnost, če se bomo ukvarjali predvsem s servisními dejavnostmi. Na ta način bomo zanimivi tudi za tujce. Zdi se mi, da bo cona prav simpatična, ko bo urejena, ko bodo vsa podjetja, ki jih še gradijo, zgrajena in bodo zadihala. Menim, da je tudi ta razdroblje-nost oz. neusklajenost dejavnosti v coni lahko zanimiva, saj je njena ponudba tako precej večja. V coni pa manjka živahnosti. Pogrešam kak trgovski center in center za prodajo hrane, menim pa tudi, da bi morali znati pritegniti ljudi, da bi prihajali v cono. Tja, kjer je živahno, ljudje radi pridejo, tega pa zdaj v coni ni. Mislim pa, da se bodo tudi te stvari sčasoma uredile. 0 tem, da verjamem v to cono, priča tudi dějstvo, da bom v kratkem sedež podjetja iz Domžal preselil v Trzin.«
Miro Štebe
PODJETJE BALOH ŠIRI SVOJE ZMOGLJIVOSTI V OIC TRZIN
POJASNILO 0 NAČINU ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV
Javno podjetje PRODNIK d.o.o., ki v naši občini odvaža komunalne odpadke, obvešča vse uporabnike, da je s sprejetjem novega Odloka o ravnanju s komunálními odpadki v občini Domžale, ki velja do sprejetja novega odloka tudi v Občini Trzin, prišlo do nekaterih sprememb v načinu odvoza komunalnih odpadkov.
Ker jih pogosto kličejo občani, ki ne vedo kako bi se vključili v redni odvoz komunalnih odpadkov ali pa ne poznajo načina odvoza komunalnih odpadkov, so se pri podjetju Prodnik odločili, da občanom preko našega glasila pojasnijo novosti in sploh način odvoza odpadkov.
Odlok med drugim določa, da je vsak uporabnik dolžan takoj, ko je pričel z gradnjo poslovnega objekta ali stanovanjske hiše, zbirati in oddajati odpadke. To pomeni, da mora nabaviti tipizirani zabojnik za komunalne odpadke, ki morat ustrezati tudi zahtevam izvajalca, ki odvaža odpadke.
Velikost zabojnika naj ustreza potřebám uporabnika. Pravne osebe so dolžne z izvajalcem odvoza odpadkov skleniti pogodbo v skladu z velikostjo zabojnika. To pogodbo je potrebno predložiti sanitarni inšpekciji ob prevzemu lokala ali objekta. Odpadke odvažajo enkrat tedensko. Na dan rednega odvoza je uporabnik dolžan zabojnik dostaviti do 5. ure maksimalno I m od roba cestišča na mesto, kjer ima posebno vozilo za pobiranje odpadkov nemoten dostop. Pokrov zabojnika mora biti zaprt, ker ga avtomatika v nasprotnem primeru pri praznenju poškoduje. Poleg zabojnika ali na zabojniku ne sme biti dodatnih odpadkov.
V zabojnik se ne sme odlagati gradbenega materiala, kamenja, vejevja, kovinskih odpadkov (razen pločevink, konzerv), žarečega pepela, odpadkov v tekočem stanju in pa posebnih in okolju nevarnih odpadkov kot so pesti-cidi, olja, topila, barve, akumulatorji in baterije.
Posebne in nevarne odpadke iz gospodinjstev zbirajo v posebnih akcijah po predhodnem obvestiluJKP Prodnik.
Pravne osebe se lahko za odlaganje posebnih in nevarnih odpadkov obrnejo na naslov: Kemis Ljubljana, tel.: 160-30-30.
L'porabniki, ki ne izvajajo gospodarskih dejavnosti, imajo pravico do brez-plačnega deponiranja odpadkov, če jih sami pripeljejo do 2m mesečno v sanitarno deponijo Dob.
Obratovalni čas za uporabnike v sanitarni deponiji je:
• ZIMSKI: od 1. novembra do 31. marca ob delavnikih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 6. do 18. ure.
Tako pripravljenih smeti komunalci odslej ne bodo odvažali. Zabojniki morajo biti zaprti, ob njih ne sme biti dodatnih odpadkov, zabojniki pa morajo biti tudi največ en meter od roba cestišča oz. mesta. ki je določeno za pobiranje odpadkov v zabojnikih.
• LETNI: od I. aprila do 31. oktobra ob delavnikih od 14. do 20. ure, ob sobotah od 6. do 20. ure.
Ob nedeljah in praznikih je sanitarna deponija zaprta.
Za dodatne informacije lahko pokličete:
Javno komunalna podjetje PRODNIK d.o.o., Savska 34, 1230
Domžale
Na tel.: 712-097 ali 714-129 g. Ulčakar.
RAZMIŠLJANJA 0 MUZEJSKI ZBIRKI V TRZINU
Verjetno vsi veste, da je imel Trzin bogato in zanimivo zgodovino. Tisti, ki imajo naš kraj še posebej radi, pa razmišljajo tudi o tem, kako bi pričevanja o nekdan-jem življenju v našem kraju ohranili za-namcem in jih predstavili še drugim. Že Turistično društvo je v svojem programu zapisalo, da bi bilo dobro, če bi kje v Trzinu uredili lastno muzejsko zbirko, zdaj
pa se na tem področju tudi nekaj premika. Predstavniki občin z območja nekdanjih občin Domžale in Kamnik so se namreč za-vzeli, da bi ob sodelovanju Muzeja Kamnik tudi po posameznih novih občinah poskusili urediti muzejske zbirke, ki bi predstavljale zanimivosti našega območja. Trzin ima prav gotovo kaj pokazati, zato tudi na Občini Trzin razmišljajo o uredit« trzinske muzejske
zbirke. Napovedujejo, da bodo v kratkem začeli tudi s pripravami na uresničitev zamisli. Idej je kar nekaj, vseeno pa vabimo vse, ki bi želeli pri tem sodelovati, da se nam javijo (na Občino ali tudi na uredništvo Odseva), hkrati pa pozivamo vse, ki imajo zanimive stare prdmete, slike ali dokumente in sploh gradivo, kakršnega bi lahko predstavili v muzejski zbirki, da nam to sporočijo.
MŠ
IZ TRZINSKE ČRNE KRONIKE
12.12.1999
Na parkirišču pri Narobetu je nepridiprav prebodel preko noči dve gumi na osebnem avtomobilu, kar je ob 13. uri prijavila lastni-ca avtomobila.
13.12.1999
Kadar naslane večja ali manjša materialna škoda, ni prijetno, kljub (emu pa ni nepopravljivo. Kadar pride do večje ali manjše telesne poškodbe, boli, a če z nekaj časa bo-lečina izgine.
Kadar pa je v družini prisoten alkohol in z njim povezano nasilje nad bližnjimi, je duševna škoda, ki nastane v teh Ijudeh, težko popravljiva, in dolgo boli. Policaje so poklicali na Jemčevo ulico v Trzin, ker je pijan moški po predhodnem prepiru brcnil ženo in grozil sinu. Po prihodu policistov se je pomiril.
18.12.1999
Zdi se, da vse premalo pišemo in govorimo o tem, da je puščanje torbic in drugih vred-nih predmetov na sedežih ali na drugih vidnih mestih avtomobila čudovita vaba za ne-pridiprave. Na parkirišču pred lokalom Le-ka bar je bil ob dveh ponoči prijavljen vlom v avto. Razbita šipa, ukraden mobi čuk, 15.000,00 SIT - je škoda, ki jo je utrpěla lastnica.
20.12.1999
Ob 07.50 uri je bil prijavljen vlom v podjetje Aluminij montai d.d. na ulici Blatnica. Razen zlomljenega vložka cilindrične klju-čavnice lastnik ni utrpel druge škode. Po ugotovitvah kriminalista vlomilec ni našel nič pametnega, zato se je odpravil v podjetje Mavisa d.o.o.. Tam ga je prestraši! in preg-nal alarm.
Čudna prometna nezgoda s pobegom se je pripetila okoli 12.30 ure, ko je neznani voz-nik manjšega tovornega vozila bele barve oplazil otroka po obrazu. Vozil je po Mengeški cesti v smeri iz Mengša proti Trzinu. Cez približno sto metrov je vozilo ustavil in se pogovarjal z neznancem, nato pa odpel-jal, ne da bi nudil pomoč otroku. Policisti so ga z zbiranjem podatkov izsledili. Podana je kazenska ovadba.
22.12.1999
Kadar nimaš denarja, da bi plaçai gorivo, se pripelješ na bencinsko postajo, se ne změníš za kamere, natočiš in se odpelješ. Ko te najdejo, pa plaćaš. Tako si ji najbrž mislil voznik Renaulta 5, ko je ob 08.40 obiskal 'rzinski bencinski servis. Pri pregledu pos-netkov dogajanja sta bila neplačnik in avto

Ločitev je naša usoda, združi lev naše upanje
ZAHVALA
V 81. letu starosti je nenadoma odšel od nas naš dragi ata, stari ata, bral, stric, svak in tast
FRANC KRALJ
Malnov ata iz Loke pri Mengšu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivom Napredek - Dom market Domžale, 1MK Ljubljana in KLI Logatec, predsedniku Zveze borcev Mengeš za poslovilne besede ter vsem tištim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnje počivališče, mu darovali cvetje, sveče, sv. maše in se poklonili njegovemu spominu. Hvala vsem za pisne in ustne izraze sožalja. Zahvaljujemo se gospodu župniku Pavlu Krtu iz Trzina za lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo, cerkvenemu pevskemu zboru iz Trzina, organistu, pevskemu oktetu Zvon Mengeš za zapete žalostinke in gospodu Stoparju za sočutno zaigrano Tišino.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njegovi
lepo vidna. Ustrezni ukrepi sledijo.
Nasilje v šoli je še ena hujših stvari. Ob 14. uri je mati prijavila na PP, da so njenega otroka, učenca OŠ Trzin, prav v šoli pretepli sošolci. Mati ga je odpeljaia na pregled v zdravstveni dom, policisti pa so podali poro-čilo o tem na Center za sociálno delo.
23.12.1999
Mladost je norost. Mlajši voznik osebnega avtomobila je z neprimerno hitrostjo zapeljal na bencinski servis Trzin in trčil v agregat za točenje kurilnega olja. Gasilci so brž odpra-vili nevarnost požara.
25.12.1999
Še nekdo, ki si pravila plačevanja razlaga po svoje, se je pridružit "bratovščini" pobeglih neplačevalcev goriva. Ob 15.15 uri je pripel-jal na bencinski servis Trzin, natočil gorivo in odpeljal. Čaka ga podobna usoda kot vozni-ka R 5. Pa prav na božič!
28.12.1999
Trzinski smučarski brunarici pa res ni dolg-čas. Ravno ko si malo odpočije od rednih obiskovalcev, se najdejo barabe, ki poškodu-jejo okno, vzamejo alkoholne pijace in cigarete. Pa kaj bi to! Potem odnesejo še športno in drugo opremo! Nekaj predmetov je bilo kasneje najdenih v bližini. 55.000,00 SIT materialne škode...
03.01.2000
Tudi gradbeni zabojniki v Trzinu ostajajo odličen plen. Ob 07.00 uri je bila podana prijava o vlomih v zabojnik na gradbišču podjetja Kraški zidar d.d., zabojnik IMP Montaže Koper, Elektra Krejan, Hidroteh-nike Ljubljana.
V vseh primerih so odnesli gradbeno orod-
je.
Za konec pa še mala lopovščina - kraja de-narnice v lokalu London pub. Ob 22.10 uri je oškodovanka prijavila, da ji je nezna-nec med 19:30 in 20.00 uro odnese! list-nico z dokumenti, vrednostnimi karticami in okoli 5.000,00 SIT.
TRZIN!
Trzin, v tebi moje je srce, v gozdove Ivoje vleče me! Bistra Pšata teče ti, kot po žilah rdeča kri! Tradicija ti tuja ni, le k nam, le k nam v Trzin vsi!
Lazarjevjože
KAJ SE BO DOGAJALO V TRZINU V NASLEDNJEM MESECU:
Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo ose, ki pripravljajo kako zanimivo dogajanje, da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt, zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.št. 713-529). Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!
29. 1	. 2000	19"	Kulturno-umetniško društvo Trzin	Predavanje (diapozitivi): popotnik Marjan Žiberna -Potopisno predavanje o Kanadi
2. 2.	2000	18.30"	Planinsko društvo Onger Trzin -Mladinski odsek	Predavanje (diapozitivi): Ciril Velkovrh - Sakralni objekti ob Slovenski planinski poti (predavanje bo na pepelnico izjemoma v župnijski cerkvi sv. Florijana v Trzinu!)
2. 2.	2000	19"	Športno društvo Trzin	Občni zbor
4. 2.	2000	18"	Gasilsko društvo Trzin	Občni zbor
4. 2.	2000	19"	Kulturno-umetniško društvo Trzin in Občina Trzin	Občínska proslava ob kulturnem prazniku
16. 2.	2000	19"	Planinsko društvo Onger Trzin -Mladinski odsek	Predavanje (diapozitivi): alpinist Silvo Karo (AO Domžale) - Patagonija - čudovita dežela na koncu sveta
17. 2.	2000	19"	Kulturno-umetniško društvo Trzin in Občina Trzin	Tematski večer z g. županom Antonom Peršakom
8. 2.	2000	18h	Planinsko društvo Onger Trzin	Občni zbor
STALNA VABILA
Smučarsko društvo Trzin
Ob dobrih snežnih razmerah ste vsak vikend vabljeni na smučanje v Dolgo dolino Društvo Zveze prijateljev mladine Trzin
Med zimskimi počitnicami ste vabljeni v OŠ Trzin na mladinske delavnice Društvo upokojencev Žerjavčki
Žerjavčki vabijo vse upokojence - člane in nečlane vsak ponedeljek od 16. ure dalje v gostíšče Bor pri Mercatorju v novem Trzinu
VROČE ...
9. 3. 2000 I 91' Planinsko društvo Onger Trzin - Predavanje (multivizija): alpinist Tomaž Humar (AO Mladinski odsek	Kamnik) - Daulagiri - južna stena
Zaradi velikega zanimanja vam priporočamo, da si informacijo o prodaji vstopnic preberete na strani 25.
Naslednja številka Odseva izzide 20. februarja.
Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 5. februarja.
Poáljete jih lahko na naslov Odsev, Mengeáka 9, 1236 Trzin ali z elektronsko pošto na naslov: casopis_pdsev@hotmail.com
Qàkar jporâMjâm r moja žena n
OPTIKA
V
Martina Skofic
Ljubljanska 87, Domžale Tel. 714-006
Delovni čas: vsak dan 8.00 - 12.00
in 16.00 -18.00 sobota 9.00 - 12.00
Slovenska 24, P.E. Mengeš
L
Trzin, Ljubljanska cesta 17,1236 Trzin]
I_i - HES www.avto.net/citroen-stefe
Poobloščeni prodojalet in serviser vozil citroen z več kol 30-letno tradicijo
Štefe Janko
'osebni popusti za vozila letník 1« Vozila na zalogi
KREDIT, LEASING, STARO ZA NOVO!
TEL/FAX: 061/722-977, 710-348
RTV SERVĚS
comcs.p.
Ljubljanska 44, Trzin
telefon: 061 716-302 mobitel: 0609 644-121
Popravila: - TV sprejemnikov,
-	PC monitorjev,
-	audio naprav.
Montaža klasičnih in SAT antén ter avtoakustike
Boh ne daj. aa bi crkng televizor, Boh ne daj (ie pa Grtrne pa kr servis pokliđ) .
Servis Trzin
Tnia. Ljubliaatka 24, M~- Ml/721 720, lus Ml/7I2 032 Trgovino: (Ml/722 777, prodajo .oili: Ml/712 23«
Posebna ponudba za voxila letník 99
200.000,00 SIT popusta! (o«e|on« količino)
MILLENIUM HIŠNE CENE
75.OOO SIT
•me
Tel. 061 716 185