GEOGRAFSKI OBZORNIK BREZNA Andrej Mihevc UDK 551.442 BREZNA Andrej Mihevc, mag., Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 66230 Postojna, Slovenija Prispevek govori o breznih. To so navpični vhodi v podzem- lje ali kraške votline, katerih globina je večja kot vodoravna dolžina, ali pa navpični jamski rovi. Opisani so njihov na- stanek, oblika, globina in razporeditev v Sloveniji in po sve- tu. J a m e so naravne podzemne votline, dovolj ve- like, da gre vanje človek. Kraške jame so nastale za- radi raztapljanja apnenca pod površjem ali pa s procesi, ki jih je to raztapljanje sprožilo. Navpič- no potekajoče jame ali tudi samo navpične dele jam pa imenujemo brezna. B r e z n a so gotovo ena od najbolj skrivnostnih in grozo vzbujajočih, pa tudi ne- varnih, a zato nič manj privlačnih kraških oblik. Se dandanes se okrog njih spletajo zgodbe, povečini nekoliko mračne in grozljive. Brezna so pomemben predmet proučevanja, ki veliko pove o nastanku in razvoju krasa. Vendar pa termin brezno nima natančno določenega pomena, ali bolje rečeno: ima več pomenov. V našem jeziku beseda brezno pomeni vdolbino, navpični vhod v podzemlje, ki je »brez dna.« Po tem se brezno loči od jame, ki je bolj vodoravna kraška votlina ali podzemna votlina sploh. Pa še dva zelo pomembna kriterija sta, ki ločita brezno od jame. V brezno lahko padeš, za obisk pa potrebuješ poleg luči še vrvi, lestvice ali vitel. V speleologiji s terminom brezno označujemo nav- pično ali skoraj navpično potekajoč jamski rov. Pri tem ni nujno, da se tak jamski rov odpira na površje. Pomen je morfološko, pa tudi genetsko opredeljen. Ko se je v preteklem stoletju pojavilo raziskova- nje podzemlja, so speleologi in jamarji začeli razli- kovati različne tipe jam. Tiste jame, ki so bile bolj ali manj navpične oziroma globlje kot daljše, so poime- novali brezna. Ta brezna so lahko izjemoma tudi dalj- ša kot globlja, a le, če imajo veliko navpičnih odse- kov in dosegajo velike globine. V tem, tretjem pome- nu brezno torej pomeni celotno jamo, splet navpič- nih rovov: brezen, vodoravnih rovov in dvoran. V Sloveniji je trenutno znanih 6 4 6 4 kraških jam. Med njimi je 1 8 5 0 takih, pri katerih se v imenu po- javlja tudi beseda brezno. Te jame se začnejo z nav- UDC 551.442 KARST SHAFTS Andre\ Mihevc, M. Sc., Institut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 66230 Postojna, Slovenia The article presents shafts, which can be vertical entrances into the caves, vertical caves itself or vertical inner parts of the caves. The developement of shafts is described as well as their dimensions. The biggest and important Slovenian and world shafts are mentioned and described too. pičnim odsekom. Brezen v jamarskem pomenu, to- rej jam, ki so globlje kot daljše, je 3 4 7 8 in po šte- vilu prevladujejo pred drugimi jamami. Največ pa je seveda brezen, ki jih predstavljajo navpični pod- zemni rovi. So v vseh jamah, tudi vodoravnih, kjer brezna prebijajo, povezujejo vodoravne rove. Nji- hovo število je več stotisoč. B r e z n a k o t navpičn i v h o d i v podzemlje so v bistvu preseki, povezave površja in različnih kraš- kih votlin, ki se začnejo z navpičnim odsekom. Nji- hova oblika in velikost sta odvisni od značilnosti pod- zemnega prostora. Ta brezna so pogosto povsem slu- čajne tvorbe. Znano je, da se večji del korozijske sposobnosti deževnice, ki se še poveča pri prenikanju skozi pe- dološko plast, » izrabi« v vrhnjih delih krasa. Po mne- nju različnih avtorjev, ki so se ukvarjali s problema- tiko korozije, naj bi bil delež korozije v vrhnjih pla- steh od 60 do 9 0 % celotne korozije, kar drugače povedano pomeni letno zniževanje epikraške ali vrh- nje kraške cone in s tem tudi površja za do 4 0 mm v tisoč letih. Ko se površje približa kraški votlini, na primer tu- di vodoravnemu rovu, se stanjšani strop poruši in od- pre se nov, navpični vhod v podzemlje. Od oblike same podzemne votline in njenih dimenzij ter obli- kovanosti površja sta seveda odvisni tudi oblika in razsežnost brezna. Navpični vhod v jamski sistem lahko močno vpliva na nadaljnji razvoj jame. Skozenj vdira po- vršinski zrak, s čimer je povezano zimsko ohlajanje, zmrzovanje in izsuševanje ter poletno ogrevanje in kondenzacija vode. Skozi brezno zaidejo v podzem- lje tudi grušč, kamenje in prst, kar lahko pod brez- nom ležečo jamo povsem zapolni. Najmanjša brezna so velika komaj toliko, da se človek spusti vanje, številna je treba celo razširiti, da 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK bi postalo podzemlje sploh dostopno. Pri največjih pa ne vemo več, ali so to še brezna ali pa že udor- ne doline. Kako nastajajo b r e z n a k o t navpično pote- kajoči rov i , lahko sklepamo po njihovih prerezih, drobnih oblikah na stenah ali po legi v sistemu ro- vov, ki so ali so bili prevodniki vode v krasu. Najpo- gostejša brezna so tista, ki jih je oblikovala prenika- joča padavinska voda v nezasičeni ali vadozni co- ni. Padavinska voda prenika ploskovno skozi prepe- rino, potem skozi vrhnjo, epikraško cono, v kateri se voda že združuje in s korozijo oblikuje razpoke ali druge začetne kanale, nato pa za vodo čedalje ugod- nejše, bolj navpične poti, zametke brezen. Sprva je v korozijsko razširjenih špranjah le ma- lo prostora, zato voda omoči in s tem korodira vse površine. Ko pa se prevodnik razširi, poglobi in spro- Slika 1: 60 m globoko vhodno brezno v jamo Grotta di Castellana pri Bariju, Murge. Brezno, vhod v 2 km dolgo jamo, je nastalo, ko se je nad v dvorano razširjenim delom rova podrl del stropa. Jamo obišče 350.000 obiskovalcev na leto in je druga največja italijanska turistična jama. (Foto: A. Mihevc.] ti odvaja vodo, moči ta le še del tega kanala. Pri po- večanju pretoka in hitrosti, na primer po nalivih, ad- hezijske sile ne morejo več prisiliti kapljic k polze- nju ob steni, zato se kapljice odtrgajo od nje in pa- dejo navpično navzdol. Pri tem se korozijska sposob- nost vode aktivira šele na dnu, stene brezen pa se ne šir i jo več. Korozijska moč vode se na mestih, ka- mor padajo kaplje, še ojači z močjo udarca kapljic. Posledica je hitro poglabljanje dna brezna, medtem ko njegovi gornji deli, pa tudi vsa cona med vrhnjim in spodnjim delom brezna, ki hitro izgublja vso vo- do, ostanejo le delno aktivni in se zato spreminjajo počasneje. Ker nastanejo brezna po združitvi vode šele v do- ločeni globini, so taka brezna po nastanku notranja. Na površje se odpro šele, ko jih to »dohiti« s ploskov- nim zniževanjem. Brezno se poglablja le toliko časa, dokler se ne spremeni mesto dotoka, ali če »odvzame« vodo »kon- kurenčno« brezno. Najobičajnejša brezna tega tipa so pri nas globoka od 10 do 3 0 m, precej pa jih je globljih od 100 m: najgloblje sega 5 0 1 m globoko. Ker so brezna v svojem gornjem delu običajno navezana na razpoke, imajo v tem delu lečasti pre- rez in niso vedno povsem navpična. Globlje, kjer ima- jo curki večjo moč in tudi vedno več vode, pa po- stajajo po obliki čedalje bolj okrogla, navpična in se zvonasto širi jo. To je posledica razbijanja curkov na dnu brezen in pršenja vode po spodnjih delih sten brezna. Na dnu brezen najdemo tudi odpadlo ska- lovje, čeprav so stene stabilne. Število takšnih brezen gre v Sloveniji v stotisoče. Zal večina ni dostopnih. Pričakovati jih smemo po- vsod na krasu, njihova gostota pa je verjetno večja od gostote vrtač. O tem pričajo tudi številna brezna, ki jih odkrijejo pri gradnji cest. Razsežnosti teh, tako imenovanih vadoznih bre- zen, so različne. Brezen, globokih okrog 2 0 0 m, je v Sloveniji že na desetine, največje notranje brezno pa je Zlatorog, ki je globoko 3 8 0 m. V toku so razi- skave Brezna pod Velbom, kjer so raziskovalci do- segli dno šele po 5 0 1 m čiste vertikale. To brezno je trenutno tudi najgloblje nerazčlenjeno brezno na svetu. V svojem »vrtanju« lahko vadozna brezna nale- te na starejše kraške votline. Takšna brezna, gleda- na od spodaj, iz jamskega rova navzgor, imenuje- mo kamin. Pogosto brezna take jamske rove kar pre- bijejo in se nadaljujejo navzdol proti trajno zaliti ali freatični kraški coni, kjer pa se njihovo napredova- nje ustavi. 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Vstop v notranje brezno Duboki do v Črni gori. Doboki do je 350 m globoka jama, sestavljena iz niza manjših brezen, ki jih povezujejo kratki vodoravni rovi. Na fotografiji lahko vidimo, kako je nad vsakim breznom pritrjena vrv ter plezalna oprema jamarke. (Foto: A. Mihevc.) 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK Voda v tej coni zaliva vse votline, jih širi in se po njih premika proti iztoku iz kraškega masiva. Obi- čajna smer pretoka vode je sicer proti izvirom, ker pa se premika tudi po kanalih, ki so se oblikovali ob geološko nezveznih ploskvah, lahko na krajših od- sekih smer gibanja vode močno odstopa. Posledica takšnega odstopanja od smeri so tudi navpični ka- nali. Tu so pomembne razlike v temperaturi oziroma gostoti vode. Voda, ki se giblje navzdol ali navzgor, raztaplja okoliško kamnino in oblikuje navpični ka- nal. Če je kasneje tak kanal dostopen, suh, ga ime- nujemo brezno. Taka brezna se od brezen vadoz- ne cone ločijo prevsem po tem, da so v prerezu bolj zaokrožena in da ni tako opazne razlike med zgor- njim in spodnjim delom. Ločijo se tudi po drobnih ob- likah na stenah. To so predvsem fasete, po katerih lahko določimo tudi smer toka vode v breznu, in raz- ne druge korozijske oblike, ki nastanejo samo v za- litem vodnem rovu. Poleg tega se običajno ločijo od vadoznih brezen po tem, da nad njimi ni dotočne- ga kanala prenikajoče vode, pač pa stropne kotli- ce, ki jih je oblikovala krožeča voda. Navpičnost takih brezen je posledica navpičnih prelomov ali razpok, predvsem pa temperaturnih raz- lik oziroma konvekcijskih tokov, ki nastanejo v takih, z vodo zalitih kanalih. Pogosto so vzrok nastanka teh brezen tudi termalne vode, ki se mešajo s kraš- kimi. Če se zniža piezometrska gladina in z njo tudi freatična cona, lahko freatična brezna postanejo do- stopna. Običajno so to notranja brezna v jamah, na primer v Jazbini v Rovnjah, v Vipavski jami in dru- god. Več takih brezen je dostopnih le potapljačem. Številni sifoni, ki so navpični, bi se imenovali brez- no, če bi bili suhi. V zadnjem času jamski potapljači raziskujejo tak sifon v Kr ižni jami (glej Proteus št. 10, junij 1994). Jamska reka, ki jo prej spremljamo po več kilome- trov dolgih rovih skoraj vodoravne Križne jame, se v tem odtočnem sifonu spusti za 6 0 m, breznu - si- fonu pa še ni videti dna. Najgloblji tak sifon - brezno je Fontaine de Vauc- luse v Franciji. V njem so se potapljači spustili do glo- bine 205 m, nato pa nadaljevali še s posebnim ba- Slika 3: Velika ledenica v Kozji steni na Trnovskem gozdu. Vadozna brezna, navpični prevodniki prenikajoče vode, so na- letela na večjo, starejšo dvorano. Takšna brezna, če jih gledamo navzgor, imenujejo jamarji tudi kamini. Tu so kamini za človeka neprehodni. Pod vsakim je nastal ledeni steber oziroma kopa, ki dokazuje, da so še aktivni. (Foto: A. Mihevc.) 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK tiskafom do dna, ki je 3 0 8 m pod vhodom ali kar 21 8 m pod morsko gladino. B r e z n a k o t t ip jame pa so tiste jame, kjer je po dolžini več navpičnih rovov - brezen, kot je vo- doravnih ali poševnih rovov. Zaplete se pri globokih in dolgih jamah. Tako je na primer 1 1 98 m globo- ko Črnelsko brezno dolgo kar 7 5 8 0 m, kar pomeni, da v njem prevladujejo položni ali vodoravni rovi. Ker pa je jama globoka in težko dostopna, jo vsee- no imenujemo brezno. Take najgloblje jame so se- stavljene iz morfološko in genetsko različnih delov: rovov, dvoran in brezen. Zaradi pestrosti oblik in po- Slika 4: Okrog 40 m globoko brezno v Mačjem kraju - Velika ledena jama v Paradani. Značilno vadozno brezno je nastalo ob navpični razpoki. Vrh tega notranjega brezna leži okrog 240 m pod površjem. Ker ob dežju prevaja znatne količine vode, je njegov prerez že dodobra zaokrožen. (Foto: A. Mihevc.j 16 + GEOGRAFSKI OBZORNIK gosto tudi zaradi več vhodov se jih čedalje pogoste- je poimenuje tudi sistem, saj se velikih podzemnih spletov ne da opisati z eno besedo. Kljub temu jih lahko na kratko in zelo na splošno opišemo kot jame, v katerih so pogosta navpična va- dozna brezna. Brezna med seboj povezujejo odse- ki bolj ali manj položnih rovov. Značilni so ozki, a visoki rovi, imenovani tudi meandri. Nastali so pri hitrem poglabljanju dna rova. Večji rovi so redkej- ši. Pogoste so ožine ali s podori zasuti rovi, v spod- njih delih pa zlasti rovi, ki jih občasno zaliva voda. Ker so globoke jame običajno v gorah, je v vhod- nih delih pogosto stalni led, temperatura zraka v njih pa običajno ne presega 5 C. Zato so te jame za ra- ziskovanje ali obisk zelo zahtevne, dosežene globi- ne raziskanih brezen pa kažejo tudi na stopnjo raz- vitosti jamarstva in speleologije. Med letoma 1 841 in 1 9 0 9 je bila s 329 m naj- globlje brezno na svetu Labodnica pri Trebčah na Kra- su. Globino 1000 m so prvič dosegli leta 1 956 v ja- mi Gouffre Berger nad Grenoblom. Danes je na sve- tovni lestvici najglobljih jam že več deset jam, glob- ljih od 1000 m. Najgloblje brezno na svetu je Rese- au Jean Bernard (Francija) z globino 1602 m in dol- žino prek 17 km, sledi Lamprechthofen v Avstriji s 1494 m globine. To jamo so večji del odkrili (+995 m) od spodaj navzgor, šele v zadnjih letih pa so našli na planoti tudi vhod, ki vodi v jamo s po- vršja. Posebnost predstavlja lani odkrito in raziskano 1300 m globoko brezno Lukina jama na Velebitu. Nje- gova posebnost je v tem, da je vhod v jamo v tlori- su le 50 m oddaljen od dna jame, kar pomeni, da je jama skoraj eno samo brezno z vmesnimi polica- mi, zožitvami in kratkimi, nekaj metrov dolgimi ro- vi, ki povezujejo dno enega brezna z vrhom drugega. V nasprotju s tem breznom je v 1368 m globoki jami Boj-Bulok v Kazahstanu le troje brezen, od teh pa je najgloblje le 30 m globoko. Ostalo so ozki in nizki rovi. Jame kljub veliki globini in težavnosti za- to ne moremo imenovati brezno. Najgloblje slovensko brezno, 1370 m globoko brezno Cehi, je po globini sedmo na svetu. Sledi 1198 m globoko Crnelsko brezno in Vandima s 1042 m. Vsa tri brezna so na območju Rombona. Prek 1000 m globoko seže tudi sistem Molička peč (1 1 17 m) nad Logarsko dolino. To globino so po več- letnem raziskovanju dosegli jamarji v jeseni 1994. To je prvovrstno presenečenje in izreden uspeh slo- venskih jamarjev. Medtem ko je človek že od nekdaj uporabljal ja- me ali dele jam za zatočišča ali bivališča, so bila brezna veliko manj uporabna. Na brezna so se že zelo zgodaj navezovali različni kulti. Najbolj zna- na taka jama pri nas je Jama na Prevali II pri Škoc- janskih jamah. Vanjo so več sto let odmetavali bro- naste predmete, zato je ta jama danes eno najpo- membnejših tovrstnih arheoloških najdišč v Evropi. Predmete, najdene v tej jami, hrani danes muzej na Dunaju. Brezna so na krasu že nekoč služila kot mesta za odmetavanje raznovrstnih nepotrebnih stvari, na primer kamenja, ki se je nabralo pri čiščenju kraš- kih površin. Tako so se znebili kamenja, obenem pa nekatera povsem zasuli in zmanjšali nevarnost, da bi vanje padla živina. V tem stoletju pa so postala brezna odlagališča najrazličnejših odpadkov. Odmetavanje odpadkov v brezna ne pomeni le uničevanje teh naravnih po- javov, ampak tudi hitrejši prenos onesnaženja pod- zemnega kraškega, predvsem vodnega sveta zara- di slabših samoočiščevalnih sposobnosti podzemlja. Skrivno odmetavanje odpadkov v brezna je zelo ne- varno predvsem takrat, kadar gre za zelo strupene ali škodljive snovi. V Polhovo jamo pri Neverkah so v petdesetih le- tih metali staro strelivo iz druge svetovne vojne, ka- sneje pa so v jamo metali še odpadke iz bližnje kur- je klavnice. Jama je bila sicer kasneje z velikimi stroš- ki očiščena. V Socerbsko jamo pod Vrhom so stresli okrog 200 m3 salam. Nekatera brezna v okolici Se- žane so bila v preteklosti popolnoma zasuta s smet- mi in so preprosto »prenehala« obstajati. Ne moremo pa tudi mimo omembe rabe brezen kot množičnih grobišč po drugi svetovni vojni. Po po- datkih jamskega katastra so posmrtni ostanki v 71 breznih, pri 15 breznih je navedeno, da je bilo vanje vrženih veliko ljudi. Število ljudi, usmrčenih in vrženih v jame, ni znano, verjetno pa jih je okrog 10.000. Pobojem je sledilo zakrivanje sledov, miniranje vhodov ali zasipavanje brezen, ponekod še več let po drugi svetovni vojni. 1. Courbon, P. 1986: Atlas des grandes cavités mondiales. La Carde. 2. Ford, D. in P., Williams 1989: Karst geomorpho- logy and hydrology. London. 3. Gams, I. 1974: Kras. Slovenska matica. Ljubljana. 3. Maire, R. 1990: Les haute montagne calcaire. 4. Vestnik katastra jamarske zveze Slovenije, 1993/1. 17