V Ljubljani, v marcu 1919.
PEDAGOŠKI IN ZNANSTVEN LIST.
Letnik XL.	Štev. 3.
i	1 c
Vsebina: Razprave:
1.	Dr. Franc Derganc: VViliiam James. (Dalje.) .............65
2.	Tone Gaspari: Rodbinski sestanki.................70
3.	H. Solitude — J. Vuga: Gibanje delovne šole v luči realnega nazora. (Dalje prih.)	71
4.	Dr. Ivan Lah: Pater Hipolit in njegov „Orbis pcetus". (Konec)......81
5.	Ivan Magerl: Izbor učne snovi za zgodovinski pouk..........84.
Iz šolskega dela:
1. Začasni zgodovinski učni načrt za Sestrazrednieo na Hajdinu......87
2. Fr. Karbaš: Iz mojega pripravljalnega zvezka za zgodovinski pouk v mesecu januarju 1919....................
Razgled:
A. Slovstvo: E. Gangl: Zbrani spisi za mladino. IV. (P. Flere). — Mlada .Jugoslavija (F. Kranjc)....................... ...
B.	Časopisni vpogled...................
C.	To in ono : t Dr. František Čada. — Pedagogija Johna Deweya. — Otroški spomin po eksperimentalnem spoznanju (—e.) — O šolski dobi (F.) — Iz zakonskega načrta šolske preustrojitve v Cehih (F.) O moralnem pouku na Francoskem. — Kako postanejo nezanimive stvari zanimive (IF. James). — Domovinoznanstvo — stroka ali načelo (F. Kranjc). — Odlomki iz metodike (P.) — Zakon o politični vzgoji državljanov...............
Last ia založba
Zaveze jugoslovanskega učiteljstva.
Tiska ,, Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Uredništvo »Popotnika" je prejelo našle dnje liste in publikacije
1.	Slovenski učitelj. Glasilo jugoslovanskega krščanskega učiteljstva. — Ljubljana. Leto XX. Štev. 2.
2.	Demokracija" — Socialistična revija. — Ljubljana. Leto I. Št. 23.-24. (Cankarjeva številka).
3.	Komensky. — V Zabfeze. — Ročnik XLVI. Čislo 8. —10.
4.	Časopis učitelek. — Organ ženskej ustredni jednody učitelek v kral. Češkem. — V Časlavi. Ročnik XXVI. (XXXV). Čislo 4.-6.
5.	Schaffende Arbeit u. Kunst in der Schale. — Zeitschrift flir die praktische Ausgestaltung d. Arbeitsschule uud d. Kunsterziehung. — Prag. Jahrg. 7. Heft 2.-3.
6.	Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. Četrti zvezek. — V Ljubljani 1918. — Last in založ.,„Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta".
7.	Dr. B. Derč: Dojenček, njega negovanje in prehrana. — V Ljubljani 1919. — Zal. Tiskovna zadruga.
Izšla je brušura:
Novi prejemki aktivnega in upokojenega učiteljstva, vdov in sirot.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 14. februarja 1919.
sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, SlSt
========= Cena 1 K.
^	--V
Redakcija tega zvezka se je zaključila 1. marca 1919.
"i>AT>rfcT~WTir izha.ia 15- dne vsakega meseca v zvezkih in r\J£ V/li^llXV stane na leto 8 K, pol leta 4 K, četrt leta ::	2 K. Posamezni zvezki stanejo 1 K.	:;
Naročnino in reklamacije jpreienia -Zavezin' blagajnik Fr. Luznar v
-Kranju. — Rokopise je pošiljati na naslov:
Pavel Flerfe, okr. šolski nadzornik v Ptuju.
Za uredništvo odgovoren: Anton 8terlekar.
t
DR. FRANC DERGANC:
WILLIAM JAMES.
Filozof moderne Amerike.
' (Dalje.)
Zgoščena točka pozornosti se v sferi duha vedno prestavlja, vedno sledi najglasnejšemu klicu, najjačjemu dražaju (miku) iz materialne sfere telesa (bol, slast, glad, spolni nagon itd.). Šele s posebno vaio se posreči razpreči to reflektično vzporednost, kakor se mora človek posebno vaditi, da izvrši istočasno z vsako roko drugo kretnjo. Ker se pa odigravajo zaradi organizačnih diferenc materialni dogodki v vsakem telesu drugače, se tudi zavest (pozornost) razvija v drugi smeri in razporeja nove zaznave okoli drugih središč.
Tako dobi duh v vsakem človeku posebno strukturo, posebno logiko, čustvenost in reaktivno činovnost. Iz specifične strukture duha sledi značaj, temperament in mentalni tip človeka. To rnnogoličnost povečujejo varijacije posameznih dušnih kvalitet in različnost dominante, prevladujoče kvalitete, okoli katere se zgrinjajo druge sposobnosti kakor molekuli okoli kristalizacijske točke. Predaleč bi zašli, ko bi si hoteli podrobneje ogledati vsaj najnavadnejše tipe (logični, mistični, estetični, etični in aktivni tip). Kako neverjetno se izpreminja samo jačina, trajnost in živahnost spomina, kako so v nekaterih ljudeh slike predstav tako slabe, da manjka dotičniku skoro sposobnost refleksije in fantazije, da živi samo v stvarnih zaznavah in da takoj zaspi, če nadomesti igro stvarnih, nazornih zaznav abstraktna pojmovnost! Nasprotno se pri ljudeh živahnega in obsežnega spomina giblje pozornost najrajša v svetu predstav, ki otvarja njih fantaziji, po času in prostoru malone neskončen delokrog. Ti ljudje z bogato fantazijo se čutijo vzvišene nad mizerno beračijo resničnega stvarnega sveta, zunanje stvari se jim dozdevajo kaKor zapuščene, nepopolne, hladne in okorne sence, ki padajo od svetlih, živahnih predstav v svet. Iz te psihološke diference izvirata dva važna, enostrai> ska miselna tipa: empirizem in racionalizem. Pomenljivo opozarjajo zgodovinarji na umetniško noto Platonove mentalnosti, da potekajo viri njegove filozofije iz estetičnega zaznavanja. Drugi si tolmačijo oba tipa iz
5
namišljene fiziološke diference ganglijske celice in živca, tako da zapušča ta ali oni jačje engrame v spominu. Enako vplivajo v razvoju miselnega tipa fiziološke diference vida in sluha. Mislec s fiziološko kratkim pogledom zaznava svet v nekem meglenem kaosu, vidne zaznave mikajo njegovo pozornost mogoče manj, nego slušni vtiski. A sluh ne predstavlja predmeta v nazorni obliki, ampak le v simbolu zvoka. Simbolično • zaznavanje pa nehote pospešuje tip abstraktnega racionalizma.
Iz praktičnega pogleda polagamo posebno važnost na razlikovanje spomina in mišljenja.
Spomin ni mehaničen, fotografski aparat, ki pasivno sprejema in ponavlja slike. Že pri avtomatični zaznavi sodeluje duh aktivno. Beseda »slika« ni točen izraz, ker spomin ne predstavlja predmeta objektivne, kakršen biva zunaj zavesti. Valovanje etra ali zraka ne enači mojim zaznavam vida ali sluha, zaznavam luči, barve ali zvoka. To neskladnost je pograbil imanentni idealizem in poizkusil s pretiranjem podreti z njo ves realni, objektivni svet, pozabivši, da se subjektivne zaznave redno in stalno ponavljajo na neke zunanje, objektivne dražaje, na pr. valovanje etra ali zraka. Na vsak način izziva »nekaj« moje zaznave, v tem slučaju se zdi realizem reduciran na ta nedoločni, v meglo zaviti »nekaj« (Kantov »Ding an sich«).
Od dveh strani si ponazarja realizem ta mistični »nekaj«. Sfera duha tvori insistenten svet zase z lastnimi zakoni in vsebuje predmete v obliki psihičnih fenomenov, insistentno bivajo psihični in materialni predmeti drug v drugem. Težko prihaja časi ločiti mejo obeh sfer, — kam spadajo na pr. čustva? Ali so pojavi organičnega telesa, ali le spremni, vzporedni, induktivni pojavi v psihosferi? Od vsega začetka vlada mej obema sferama stalna harmonija; kakor hitro se izvrši izprememba v kateri sferi, takoj zatrepeče druga sfera, po principu konstaktnega ravnotežja sledi avtomotična vsaki izpremembi nova harmonija, izpremembc v različnih, insistentnih sferah si odgovarjajo tako redno kakor v svetu vzročnosti. Princip konstantnega ravnotežja nam znači samo posebno obliko induktivne vzročnosti. Ker odgovarjajo zaznave (simboli ali delne reprodukcije zunanjih predmetov) zanesljivo zunanjim dogodkom, razpolaga z njimi duh sigurno in uspešno kakor s predmeti samimi, biološki efekt ostane isti, čeprav dosežen po principu ekonomizma.
Konkretno činovnost psihosfere si razlagam lahko po analogiji reprodukcije v materialnem svetu. Mislimo si, da sedimo na vrtu v senčnici in ogledujemo domačo hišo. Na mizi leži načrt in slika hiše, kakor jo je izvršil arhitekt, na steni visi fotografija hiše, poleg nje oljnata slika odličnega slikarja z istim predmetom, na polici stoji čeden modelček hiše iz mavca. Dopoldan je deževalo in voda še ni odtekla iz jarkov, v vsaki mlaki se zrcali hiša kakor v velikem zrcalu senčnice ali na roženici vsa-
\
kega očesa. Na vsaki mrežnici pa blesti naravnost živa, barvasta fotografija. Tudi v mojem spominu je enaka, živa slika hiše, ker sem sinoči tako nazorno sanjal o nji. Zdaj pa štejmo: deset različnih reprodukcij istega predmeta. Primerjajmo jih z originalom in uredimo po skupnosti oblike, .velikosti, dimenzijah in materijalu. Vsem je skupna le oblika, da na prvi pogled spoznam iz vsake domačo hišo, nobena ni popolna, vsaka je le delna reprodukcija hiše. Popolne reprodukcije nudi le razplod organičnih predmetov. Ker je torej taka delna, slikovna reprodukcija predmetov v materijalnem svetu nekaj vsakdanjega, zakaj naj bi pogrešali ta fenomen v popolnejšem svetu duha? Zakaj ne bi imel tudi duh kakor neko psihično zrcalo sposobnosti delne, slikovne reprodukcije, kakor pojmuje fantazijo ljudski razum? Na »nekaj« reducirani realizem bi se spet razširil v obliko delne reprodukcije predmeta ter se znatno približal objektivnosti sveta. Zrcalnost spomina, delni realizem podpira tudi genetična noetika, teorija o rasti in razvoju resnice.
Zrcalnost, slikovno sposobnost spomina imenujemo s posebnim imenom fantazija (domišljija). Otrok ima izredno živo fantazijo, njegove predstave (misli) nastopajo v živili podobah. Posebno zanimanje zasluži igra fantazije v položaju hipnoze.
Kakor smo že opozorili, spomin (fantazija) ni pasiven fotografski aparat, ampak tudi samostojno ustvarjajoča energija. Spomnimo se le pestrih podob v sanjah: koliko stvari in prizorov pričara san, ki jih gotovo še nikoli nismo videli ali doživeli. Fantazija nam jih je naslikala samostojno in originalno, vporabljajoč seveda samo elemente izkustva.
Samostojna produkcija fantazije vpliva z izredno važnostjo na naše spoznavanje. Otrok zamenjava nevede podobe sanj z objektivno istino, isto opažamo tudi pri odraslih nekritičnih, razburljivih in miselno neiz-vežbanih ljudeh. Resnično doživljajo taki ljudje v romanih in igrokazih, iz že navedenega vzroka prisojajo tvorbam fantazije več cene in veljave nego objektivno sprejetim predstavam. Samo kritično izvežbani, vzgojeni duh razlikuje točno med objektivno in subjektivno kategorijo slik, kar odločilno posega v potek praktičnega življenja. Dva činitelja pospešujeta nasprotno tendenco in vsiljujeta ljudski duši "prednost subjektivnih fantomov: 1. moralični nagib smatra fantazijo za usmiljeno višje bitje, *ci ustvarja trpinom surogate; 2. premišljeno in rafinirano razburjajo in azvnemajo nekateri filozofi ljudsko fantazijo, da podpro svoj fantastični sistem vsaj z videzom istinitosti. V spominu zaslepljenih ljudi se mešajo slike iz dveh različnih svetov in ovirajo nemoteni, mirni napredek spoznanja in resnice.
Potrebe praktičnega življenja in biološki oziri zahtevajo strogo razlikovanje objektivnih in subjektivnih predstav ter prisojajo samo objektivnim, na zunanji svet se nanašajočim predstavam svojstvo resničnosti.
Duh zasleduje in opazuje svojstvo resničnosti kot samostojen, funkcionalen predmet, iztrgavši je iz celote razmer, ter je označuje z istim izrazom kakor druge samostojne predmete — s substantivom resnice. Tako igrajo substantivirani adjektivi v zgodovini filozofije veliko ulogo, kakor nam najbolje izpričujejo Platonove ideje.
Enako so pojmovali resničnost in resnico vsi veliki misleci kot soglasnost predstave s predmetom (Kant), kot »adaequatio intellectus et rei« (Tomaž Akvinski). To je genetična ali materijalna resnica, poleg katere razlikujejo filozofi še formalno resnico, nanašajočo se samo na medsebojno razmerje predstav v subjektivnem svetu fantazije.
Kakor ustvarja fantazija nove, originalne predstave brez ozira na objektivni svet, tako si izmišljuje zanje tudi posebne principe in zakone, ki veljajo seveda samo za imanentni svet subjektivnih tvorb, ki nimajo p.o genezi in medsebojnosti nobenega razmerja k principom in zakonom objektivnega življenja in prirode. Tako se odlikuje zlasti matematika po drzoviti konstrukciji novih sistemov in okvirov, ki se tako čudovito prilegajo — enako subjektivnim kategorijam spomina.
Trezni in kritični duh se ne bo čudil, kakor se čudi pozabljivi filozofski čevljar, da
se noga tako imenitno prilega novemu čevlju, in modruje :
»Čudovita harmonija, kakor bi bila noga nalašč za čevelj ustvarjena!« Trezni in kritični človek namreč ve, da je bil čevelj po nogi pomerjen in napravljen, a
ne narobe. V matematiki in logiki pa hočejo gospodovati taki filozofski čevljarji, čudeč se svojim logičnim matematičnim okvirom, pomerjenim samo po fantastičnih predmetih in dogodkih razuzdane fantazije in brez ozira na predmetnost, dogodnost objektivne prirode. Iz družbe teh filozofskih čevljarjev prihajajo blagovestniki apriorizma, čiste logike in brezbitne predmetnosti.
Po tisti zvijačni metodi, po kateri zamenjavajo objektivne in subjektivne predstave, zanemarjajo nekritični aprioristi (racionalisti) kakor slepi druge važne dolžnosti.
Objektivni film spomina sprejme nepristransko vsako sliko in dogodek, celo slike slik in sanje sanj. Z drugo besedo nazivamo vse psihične pojave »engrame« (Semon), ker zapusti vsak predmet in dogodek v spominu trajno sled, vtisk = engram. Poleg zaznav in predstav tvorijo take samostojne engrame tudi čustva, nagoni, motorične navade (fiziološki mehanizmi, refleksi). Enostranska pozornost izbira le gotove engrame. druge omalovažuje ali naravnost prezira. To velja zlasti o racionalizmu, ki enostransko obrača pozornost duha na zaznave in predstave ter samovoljno pušča čustva in nagone v podzavedni senci. Praktično življenje in biologija ravnata nasprotno, v obeh prevladuje temni, senčni podzavedni duh čustev in nagonov. Iz te enostranosti izvira ti-
sta umetna razdvojenost med razumom in čustvi, kateri se ne moremo prečuditi. Naivni, sebepozabni racionalist niti ne opazi,- kako ga v praktičnem življenju vodijo engrami čustev m nagonov, ki se često niti ne ozirajo na blestečo teorijo in logiko njegovih subjektivnih in fantastičnih engramov.
Kritična genetika odpre pozabljivemu čevljarju spomin, da se ne bo več čudil, ker je po nogi, po indukciji sam izgotovil čevelj, po dedukciji preizkusi izgotovljen čevelj in se prepriča v »praktičnem eksperimentu«, da je dober čevljar, ker se čevelj tako imenitno podaja nogi, pa tudi vsaki drugi podobni nogi, čeprav ni vzel posebne mere po nji
Bistveno posega v razvoj miselnosti prirodni pluralizem: nobena stvar ne eksistira v enem samem eksemplaru, ampak v skupini neštevil-ne reprodukcije. Vsi podobni eksemplari tvorijo, posebno skupino. Prirod-na ustvarnost ne ustvarja poedinih eksemplarov, ampak deluje kakor moderna tovarna en gros. en masse, disperzivno. Disperzivna ustvarnost se razlikuje baš v tem od umetnika', ki ustvarja le singularna dela. V naravi so razdeljeni predmeti in dogodki v avtonomne skupine, zakon eksemplara velja za celo skupino, iz tega razmerja eksemplara do skupine izhaja ekonomični princip dela za vse (partis pro toto), enkratnosti za vselei (semel pro semper).
Po indukciji, opazovanju omejenega števila predmetov ali dogodkov posnamemo prirodni zakon, po metodi dedukcije, kontrolnega eksperimenta se prepričamo, da velja za vse, ostale predmete in dogodke, spadajoče v isto skupino. Po principu ekonomizma se poslužujemo dedukcije v praktičnem življenju, da nam ni treba vsak dan iznova, v vsakem oziru iznova z dolgotrajno in zamudno indukcijo iskati zakona; to delo opravimo enkrat za vselej, ali vsaj za dolgo dobo, dokler nas bistvene Spremembe ne prisilijo k reviziji .
Ker se pa predmeti in dogodki neprestano izpreminjajo, nastona periodična potreba revizije, kontrole, če se stari okviri (zakoni) še prilegajo izpremenjenemu položaju, da ne dobi resnica pokvečenih nog kakor Kitajka, ki tlači noge vedno v isti čevelj. Principi in pojmi niso tiste pravljične obleke, ki raseio s človeškim telesom. Navzlic superiornosii nad materijo duh ne sme pozabiti, da je le del prirode in da ima iskati na zemlji smotra le v harmonični sobitnosti s prirodo. Merodajni so zanj samo tisti zakoni, ki si jih odkrije in postavi v najtesnejši sobitnosti s prirodo, a varujoč pri tem svoj specifični značaj in vedno se ozirajoč le na srečo celega človeškega rodu, ne posamezne osebe ali skupine. Zapustiti ne sme te srednje, kompromisne črte dualizma, da ne pade v ekstrem monističnega spiritualizma ali materializma.
Izredno zaslužno in važno delo opravljajo tisti filozofi, ki neprestano opozarjajo na potrebo kontrole, revizije zakonov in pojmov, na
potrebo kontrolne, revidentne dedukcije; vis major splošne bede in grozečih socialnih bojev jo brezpogojno zahteva, ker izvira velik del socialnega zla iz tega nesoglasja in iz zanemarjanja empirične dedukcije, katero v tej ali drugi predlagajo vsi modemi filozofski sistemi.	(Dalje prih.)
SIdD
TONE GASPARI:	"	' ] i
RODBINSKI SESTANKI.
Koliko težkoč, koliko ovir dela učitelju pri njegovem pedagoškem delovanju baš nerazumno kmečko ljudstvo, to je vsak lahko uvide1, kdor je poučeval po eno- ali dvorazrednicah na kmetih. Edino odločilna oseba je predsednik krajn. šolsk. sveta, največkrat pristransko izbrana oseba, s plitvo izobrazbo, pa brez vsake pedagoške. To je v očeh ljudstva vplivna oseba, določujoči faktor, ki ima celo pravico ovreči v šoli sami, v prostoru, ki bi mu naj bil svet, učiteljevo besedo. Zastopnik ljudstva je tak, ljudstvo samo z malimi izjemami še bolj kratkovidno, in tako ostane učitelj skoro popolnoma osamljen, brez pravega sodelovanja ljudstva, brez pomoči doma.
Ljudstvo pošilja .pač deco v šolo — mlajšo, ker se je tak6 iznebi, da mu ni pri delu napotu, starejšo ker mora; če bi ne bilo prisiljeno, bi itak brezdelna deca le čez zimo pohajala v toplozakurjeno šolsko sobo.
To je tista epidemična nevednost, ki ruje v temeljih učiteljevega ustvarjanja, zakaj ljudstvo misli, oziroma veruje trdno v to, da dom pri vzgoji (ko že otrok pohaja šolo) preneha sodelovati in se vsa otrokova vzgoja prenese s .šestim letom enostavno na Šolo, oziroma učiteljevo osebo. Oče in mati pošljeta otroka od doma s trdno vero: hvalabogu. zdaj mu bo pa učitelj naenkrat razbistril razum, on bo napravil iz prejšnje individualne osamljenosti ali razuzdanosti, pridno, vsemu dobremu in koristnemu dostopno osebo. To mnenje kmečkih staršev temelji na nepoznanju razmer v šoli, ali tupatam tudi na boječnosti do šole same. Mnogo jih je mnenja, da čim manj ima opraviti s šolo, ali njenim vzgojiteljem, tem bolje žanj: bo že učitelj napravil, da bo dobro!
Ljudstvo niti ne sluti, da je nostranski vzgojitelj: ulica, cesta, oziroma prosti pot med domom in šolo je v mnogih slučajih za celo življenje odločilen; to je čas, ko je deca brez pravega nadzorstva. To se pa prikrajša s tem;, da se čim tesneje spoji in trdno napne vez doma s šolo. Da se pa doseže ta stik, je potrebna v prvi vrsti vzgoja staršev samih k gradnji te vezi. In v to naj pomagajo rodbinski sestanki.
Na deželi pridejo v poštev v glavnem zimski večeri. Takih večerov (roditeljski večeri) se je v zadnjih letih že precej priredilo. Koliko odmeva so našli ti tako potrebni klici ve najbolje vsak sam — pri meni razume
vanja precej, hvaležnosti mnogo več. Svetovna vojna je te večere odrinila v stran in dala prostora manj ali več aktualnim potrebam pseudo-patriotizma. Ta se ravnokar pometa iz naših šolskih prostorov. Postavljajo se novi stebri demokratizaciji, ustvarjajo se načrti reformam, tako šoli sami, kakor tudi osebam, ki so poklicane prosvetnim svečenikom v teli dvoranah.
Važna točka v tej rekonstrukciji je tista vez, ki naj pomaga do razumevanja pri sodelovanju doma s šolo: rodbinski sestanki ter njih po drobno delovanje. Ti sestanki naj postanejo obligatni, njih vsebina vseskozi poljudna, sprejemljiva tudi za kulturnonizkostoječega poslušalca, zanimiva in prikrojena življenju dotičnih razmer. Ne pustih dogem ali pribijajočih pravil, amnak poljuden pomenek s primeri, ki žive vsak dan v šoli in izven nje. Primer, ki se je ravnokar rodil (seveda se ne sme udeleženih oseb imenovati), pa že stopa po napačnem potu, prepričuje jačie, nego vsa sklicevanja pa tiskane knjige. Glavni cilj naj sloni na širokem temelju resnice, da šola sama, brez sodelovanja d6ma nc opravi ničesar: da pravzaprav tudi med otrokovo šolsko dobo gradi še vedno le dom, a šola tupatam pritrja. pribija, kjer se ji dozdeva, da se omet od pravilno zidane gradbe kruši.
Da pa bo na tem trdem temelju razumevanja sodelovanja d6ma s šolo pravilno grajeno, v to pomagaj enotni podrobni načrt, prirejen potem od predavatelja samega potrebam krajevnih razmer.
mmn
H. SOLITUDE (Moravsko):
GIBANJE DELOVNE ŠOLE V LUČI REALNEGA NAZORA.*)
(Prevel J. V u g a.)
Civilizacija ustvarja v vsaki kulturni periodi poseben tip šolstva. Civilizacija se izpreminja, ustvarjeni šolski tip pa okosteni vsled delovanja konservativnih življev: pri ustanovitvi se vzorna šola zakasnjuje, na videz se stara, gnije, se suši... Bodisi da sistem davi kulturo, ali pa si močna kultura s svojim pritiskom izsiljuje izpremembe, kar je narav-nejše; kajti spodobi se, da se ravna sredstvo vzgoje po cilju in ne narobe. Kot dokaz spada sem n. pr. konkordatna šola. Avstrijska kon-kordatna šola, ki jo konservatizem še vedno smatra za brezhibni ideal, ni več mogoča, ker ni več cilj ostalih slojev narodov, ki hite za prostostjo in resnico ...
*) Izšlo v „Pedag. Rozliledy" i. 1918. V prevodu izpuščamo iz spisa le posebnosti, ki se nanašajo na inoravsko šolstvo in češko učiteljstvo.	Uredn.
Čim dosežejo razlike med življenjem in uniformovanimi uredbami nenavadno nesorazmerje, se oglase klici po reformah; te glasove pa je treba ločiti od krika in borbe političnih vplivov na notranjega duha kulturnih naprav (institucij).
Izobrazba in razredne razlike so se od dob narodnega prebujenji zelo izpremenile in razširile, napeta razmerja so se poraznoterila, ideali življenja, narodov, socialnih slojev so se obrabili in izginili, da napra-vjo prostor drugim; ni torej čuda, da se smatrajo tudi cilji vzgoje in pouka, osnove, organizacije šol in metoda sčasoma za zastarele aH nezadostne. Konkordatna šola se je zadovoljevala z elementarnimi rezultati črtanja,-pisanja in računanja, pred katerimi je imelo seveda prednost znanje cerkvenega katekizma.
Vzgoja značaja je bila v laiških rokah in je bila pogosto enaka ničli. »Kajti lažje je oče postati kakor oče biti.« (Hartmann). Z demokratizacijo javnega življenja se je oglasil klic po reformah predvsem v širokih slojih »brezzemcev« tako glasno, da so bili ustvarjeni dobri zakoni, ki so nam služili 50 let z nelepim mrkom leta 1883. Zalibog, zob časa niti njim ni prizanesel in pokril jih je debelo z rjo, kajti reakcionarni življi niso opustili borbe in se niso strašili novega boja za izgubljeno trdnjavo, da vsaj nazunaj dosežejo in razkrijejo, česar ni bilo mogoče odvrniti. Žalibog, toliko se pri nas doseže naredbenim potom..., ali se nai potem čudimo, če se je ta pot pogosto porabljal? Nikakor: Torej prihajamo za to k malo razveseljivemu spoznanju, da-korakamo nazaj, nazaj od let« devetinšestdesetega.
* * *
Cilj današnje vzgoje je bil brezpravno določen po intuiciji. Ne priznavamo še niti danes, kar je priznaval pred 150 leti Rousseau: ne poznamo dovolj otroške duše in določamo egoistno zakone njenega razvoja; šola trpi vsled nasilja nevednosti, vsled nasilja političnih vplivov in nasilja uboštva, ni osnovana na neodvisni pedagoški vedi in podprta s svobodo in pravičnostjo.
Današnji šoli se očita, da je nezadostna v higieničnein (nedostatek gibanja), didaktičnem (avtokratizem pouka) in pedagoškem oziru sploh (nenaravnost metode); da je enostranska šola spomina, učenja in da od-tujuje telesnemu delu; da uči to, česar bo morda kedaj otroku treba, ne pa tega, za kar ima dete veselje, da vsiljuje stvari, o katerih ne more dokazati, da bodo kedaj v življenju potrebne, da nudi formalno (času. primerno) izobrazbo. Današnja šola žrtvuje dete učnemu cilju, precenjuje moči spomina in fantazije, ignorira voljo, omejuje nazor na »nazor . videza« že tako le z delno koncesijo; čednosti uči s čitanjem namesto zdejanji; o vzgoji volje sploh ni niti govora niti predstav, kdor ima dober jezik, uspeva, medtem ko zaprti značaji trpe vsled odrivanja, brezbrižnosti; dogaja se celo, da se smatrajo tuintam za duševno »obte-
žena« bitja. Ni čuda, da se je tako izpostavila šola dovtipom. ironiji in pravični jezi resničnih mislecev. Toda zaenkrat pri nas ne moremo misliti na izpremembo. Smo kakor okuženi z boleznijo, kakor zakleti. Uči-teljstvo je brez moči, dasi najbolje ve, kaj kje šolo bdi, kaj ji manjka; a njegov glas namenoma ni slišan ...
Tem gorečneje se je oglasila kritika v zadnjih letih pod vplivom tujine. Mi sami vsled stoletnega razvoja razmer nimamo dovolj notranje sile in prvotnih merodajnih nagibov; energija naroda se izrablja, da se ohrani rodni jezik in smo zato kulturno zelo odvisni od svobodne tujine, čije moči se lahko prosteje in polneje razvijajo, ker jih ne duši združena reakcija.
Zato šepamo za Anglijo, Nemčijo, Francijo in Ameriko, tudi če bi ne gledali na to, da' smo majhen narod z vsemi posledicami te okol-nosti. Toda z leti so narastle tudi pri nas zahteve, posebno odkar des-potsko-konservativni sloji izgubljajo vpliv na široke ljudske plasti in sploh na papirnate člane raznih »cerkva«: reformna gibanja dosegajo tudi šolo (svob. šola), ne morda samo iz potrebe izpremenjenih socialnih razmer, temveč bolj zato, ker ljudstvo izgublja vero v posmrtno plačilo in prazne obljube, ker ne gleda več na to življenje kot samo na pripravo za nebesa in posmrtno večnost, marveč začenja ocenjevati to življenje in njegove' darove po njih resnični vrednosti in potem tudi zato, ker je civilizacija obogatila razum z novimi spoznanji prirode in izpre-menila nasploh cilje kulture. Nastala je izkratka ločitev duhov.
Temeljitejše in trajne reforme morejo izhajati le od spodaj, če naj rode dober sad, in morajo izhajati od spodaj, da se izvrše. Žalibog šolska vprašanja dosedaj še niso prešla v mozeg in kri socialnih Drogra-moy, ostala so le zasebna zadeva strokovnjakov,, ki osamljeni tem gorečneje delujejo za sveto stvar.
Smo v toku reformnega gibanja, ki obsega vse šolstvo od otroških vrtcev do visokih šol. Pri tem moramo spravljivo ločiti prenapetosti od resnega in opravičenega prizadevanja. Od zunanjih izprememb se osre-dotoča pozornost na notranje: nova doba gloda žilavo čim dalje tem globlje na ciljih in načelih vzgoje, pouka in organizacije, ki so podvrženi •ostri kritiki, po kateri sledi od časa do časa revizija. Pod perspektivo socialnih premen se postavljajo novi cilji vzgoje ter se ograničuje in razširja stroka splošne pedagogike, ki iz gorčičnega zrna raste v vedo; pod njenim vplivom se vedno jasneje pojavljajo obrisi novih šolskih tvorb in njih sklenjenje organizacije. Iz kvasa sedanjosti izrašča z ozirom na formo enotna šola bližje bodočnosti in delovna šola z ozirom na metodo. In tu še vprašamo: Ali je način, po katerem se naj predlagane reforme uresničijo, zdrav? Kako ločiti prenapetosti od resnih zahtev sedanjosti?
%
Največji in bistveni interes je obrnjen seveda predvsem k ljudski šoli kakor obvezni šoli za v s e državljane.*) Neštevilni predlogi, misli in ideje, ki so bile izražene tekom ene desetorice let, so se izkristalizirale v zavesti vodilnih pseb v idealni pojem delovne šole, ki nudi enakomerno izobrazbo vsemu ljudstvu in zasigura vsakomur svobodni razvoj njegove individualnosti ter vzgaja poedinca za odgovornega člana človeške družbe in domače države, ki ima vrhu tega politični interes na tem, da gre njeno notranje življenje po uravnani poti. Zato mora biti delovna šola po svoji formi obenem enotna šola.
Bistvo delovne šole je predmet te razprave.
Delovna šola je pritegnila nase zanimanje dobe. Pokažemo, zakaj in ali tudi po pravici. Za nje ideje se je trudilo že mnogo odločnih vzgojiteljev bližje in oddaljenejše preteklosti, toda svojim prizadevanjem niso dali končne oblike. Šele zdaj so dobila vzgojna prizadevanja ojačenja v vsakdanjih potrebah.
Delovna šola hoče, da se uče otrocisami s svojo lastno dejalnostjo, ne pa da so poučevani trpno. Tore] je to nekaka konstitucionalna oblika šole proti dosedanji absolutistični, iz-kratka metodično narobe obrnjena šola herbartovska. V delovni šoli naj se pokaže aktivno delo (dejalnost) učencev budisi kot stroka ali kot načelo, event. oboje. Pozneje razložim, zakaj se je prešlo k tel alternativi, ki je prvotno istovetila pojem aktivnega dela sploh (duha in telesa) z rokodelskim (telesnim) delom.
Jedro delovne šole je dosledno in vestno izvajano načelo samode-jalnosti v vseh strokah pouka. Ta misel ostaja nedotaknjena, četudi napadajo gibanje, često ne brez vzroka. Sicer pa torej nič novega: delovna šola znači metodično imeti skrajno dovršeno skrb za s a m o d e j a 1 n o s t naravnega pouka.
Najprej se je mladina mučila s humanizmom. Potem je velikanski napredek novodobnih ved in umetnosti povzročil, da so razne discipline napolnile do vrha naše osnove. Potem je bilo mogoče premagati obširno snov le tako, da je učitelj predaval, podajal učencem rezultate ved, učenci pa si je o s v o j e v a 1 i, se jih učili. O samostojnem prede-1 a v a n j u učne snovi po učencih ni moglo biti govora, ker ni bilo časa. Tako. pa so ostale delovne, produktivne moči otrok nepre-bujene.
Proti temu se je vzdignila delovna šola. Zahteva, da se omeji učna snov, da se iztrebi vse nepotrebno, neplodno in obtežujoče, da se doseže harmonično ravnotežje disciplin s privzetjem ročnih del). Kar pa izrecno hoče, je, da na izbranih tipičnih vzorih in razpravah nauči
*) Kakor znano nimamo po avstrijskih šolskih zakonih obveznega šol. obiska, temveč le obvezen pouk, oz. izobrazbo.
učence uporabljati lastna čutila in moči z lastnim delom in predvsem i7- lastnega nagiba. S tem se razlaga prilastek oz. pridevnik »delovna« šola proti učni, »spominski«, »trpni« i. p. v. Ce se posmehujejo delovni šoli, da hoče prenehati biti šola, hoče nič manj učiti, samo drugače ko 'dosedanja šola. Reforma je postala zelo kompliciran problem vsled privzetja ročnih spretnosti v krog predmetov. Ta novi činitelj Je povzročil hudo zmešnjavo v še nerazjasnenih zahtevah in težniah delovne šole. Zato se razjasnitev nekoliko zakasni; treba je najprej pridobiti izkušenj in pregleda. Toda s privzetjem ročnega (telesnega) zapo-slenja si je pridobila delovna šola nehote činitelja, ki je postal cilj in pravi strelovod napadov, ki merijo na celotno reformno gibanje. In vendar govore za ročna dela zelo važni razlogi.
Domače rokodelsko delo je izginilo iz rodbin. Tovarniška produkcija je izrinila vso samobitnost in prvotno narodno umetnost in Dogolt-nila samorastlo produkcijo. Naša mladina torej ne pozna niti sirovin niti načina in vrednosti dela (in torej tudi cene denarja ne) »tucatsko« blago preplavlja svet in imajo delež na povsakdanjenju naše Kulture, ker imajo zaslugo zlasti za plitvost našega mišljenja. Dete, stotine, .tisoči otrok ne vidijo vobče dela, nimajo nazora o trudu dela: s tem .ie bil izločen iz delovanja zelo važen činitelj splošne vzgoje in to prikrajšanje, — oziroma celo — ta upadek pomeni najtežjo izgubo novodobne pedagogike. In to izgubo nadomestiti je sklenila delovna šola. Seveda, težišče reforme vidi bolj v samostojnem duševnem delu in za cilj si stavi večinoma izobrazbo individualnosti (Gaudig) in v manjši meri odvisnost in sodelovanje pri sociološkem sestavu družbe, države (Kerschensteiner).
Predlogov, kako pretvoriti današnjo šolo z ozirom na konstitučno pravo individua v interesu celote, je cela vrsta. Iz njih je mogoče izbrati le štiri posebnejše forme, ki jasno kažejo bistven znak gibanja: zaradi pregleda jih izpeljemo z razločevanjem pojmov (bistva) šolskega dela.
I. Ker današnja šola izgubi veliko časa in je vedno dražja, naj se izvrši prevrat v korist praktičnih poklicev. Šola naj si vzame vzor iz zlatih časov, ko je rokodelstvo imelo »zlato dno«, ter naj uči rokodelstva in šport kot glavni cilj celotne zaokrožene vzgoje ter samo kot dopolnilo (priložnostno) naj uči čitanje, pisanje, računanje, risanje, zgodovino- politiko prirodne vede i. p., v kolikor to zahteva izvoljeni poklic. Vajenec se uči v delavnici od mojstra, pomočnikov in tovarišev z lastnimi poizkusi in si osvoja ne le tehnično ročnost, temveč tudi trgovsko znanje (cene, knjigovodstvo) v stiku z odjemalci in spozna vsai do gotove mere sodobni okus občinstva, njihove potrebe, moTalo svoje družbe ir, družabnega kroga in se udeleži javnega življenja: p o u k, (izobrazba) in vzgoja sta postavljeni v službo poklica, ki bi moral vsakemu vajencu - učencu podati v okviru rokodelskega smotra vsako-
,6*
jak pouk. D e 1 o s p I o h (ne I'e ročno, temveč naravnost rokodelsko) b 4 ne bilo stroka, marveč bistvo pouka in temelj izobrazbe: ostalo bi se poučevalo le, v kolikor so tisti nauki v zvezr z zahtevami izvoljenega poklica; s tem bi se splošni namen današnje ljudske šole (splošna izobrazba) moral umakniti materialnemu načelu; starodavna navada, naučiti dediča prednikovega rokodelstva, da bi lahko naprej izvrševal očetov poklic, bi bila zopet v čislih, ker bi postala splošna, in obvezna pričetnica nove šolske organizacije, ki bi si prosto po potrebi privzemala, v svojo službo pridobitve duševne izobrazbe današnje kulture; povzročila bi, da bi kultura služila kulturi rokodelstva.
Jedro: Vzgoja si prihrani denar in »šola« čas, pošlje v življenje-mlade ljudi, strokovnjake svoje obrti, ne odtuji mladine telesnemu delu. Rokodelstvo bo didaktična celota, temelj in končni ci 1 i pouka, bo namen, vsebina in sredstvo izobrazbe, alfa in omega vsega učenja; delavnica bo forma, razno znanje in nauki pripomoček od slučaja do slučaja — in blagostanja srednjih stanov, krušni cilj delovne šole tega tipa, ki ne vidi, da so današnje razmere povsem drugačne ko so bile (industrija, prometna sredstva) in pozablja, da ni mogoče obdariti vseh očetov enakomerno z dediči, dalje, da vsak sinček ne podeduje nagnjenja oz. nadarjenosti za očetovo rokodelstvo in spretnosti ter ročnosti sploh ne, in da bi se uspehi učenja dali težko kontrolirati. Tu bi se morda lahko govorilo o d e 1 u, a težko o »šoli« in učenju. Zato rokodelska šola nima izgledov.
II. Manj ekscentrična je druga možna forma novodobne šole, namreč šola delavniških skupin. Iz vzrokov, da naj bo šola boli delavnica ko poslušalnica, se da označiti tudi kot sistem delavniških skupin.
Vsak predmet je možno poučevati (in učiti se) bodisi teoretično s predavanjem, iz knjige, nazorno ali pa praktično z udeležbo pri delu in reševanjem nalog iz izvoljene stroke.
Pri teoretičnem (deduktivnem) pouku učitelj (sploh strokovnjak) podaja učencem svoje znanje in spretnosti, ki iz njih obdrže to, kar jih zanima, kar si morejo osvojiti ali kar jim je bilo kot važno vsugerirano; da se doseže uspeh, je potrebno, da mislijo učenci iz lastne volje in samostojno ter da učitelji pravilno presodijo njih duševno zrelost in da jih znajo navdušiti za delo.
Praktična (induktivna) didaktika prepušča učencu, da preizkusu lastne moči; če se postavi kmalu na lastne noge, je dobro; če pa spozna svojo slabost in nevednost, je prospeh zopet zagotovljen, ker se nauči * vpraševati; čuti, kaj in kje mu manjka, zbudi se v njem volja prodreti jn osamosvojiti se in je analogno končno sposoben pojmiti tudi čisto teoretske razlage in nauke.
Tip delavniške (skupinske) šole pripušča oba načina pouka; na-pravlja poleg učilnic številne delavnice, poizkusna polja in vrtove, kemične in fizikalne laboratorije za skupinske poizkuse in vaje učencev, kuhinje, knjižnice, narodopisne, industrialne, geološke zbirke i. p. Pouk in učenje v vsaki stroki je teoretično in praktično; seveda ni vseeno, kateri način se vrši prej, izbira je odvisna od predmeta in snovi in to izbiro naj vodi neopaženo ravno učitelj in naj nadzoruje smer in cilj pouka.
Ni torej nujno potrebno,, da se končuje pouk v delavnih skupinah z ročnimi deli, ni treba, da zabrede v manualno prakso, ki so ji sami pogoj
a)	lastne specialne delavnice,
b)	pouk s snovjo, katere samostojno obdelovanje očividno zahteva ■ročno (telesno) delo, ki se z njim obenem zagotovi napredek in izpolnitev v ročnih spretnostih (ročno delo v službi znanosti ev. tudi u č n i p r e d-m e t; samostojno delo sploh princip pouka),
c)	pogoj uspešnega dela je poučitev in vaja v rabi orodja, brez katerega se potrebna spretnost ne da doseči.
Prvotno so se pripuščali strokovni predmeti radi sebe samih, t. j. radi ročne tehnike, a sčasoma so začela služiti dosedanjemu pouku; potem so posebno elementarna ročna dela postala dopolnilo k fiziki, zemljepisu, kemiji, prirodopisu, biologiji, geometriji in drugim predmetom teoret. pouka in princip samostojnega dela se je r a z š i r i 1 n a v e s pouk.
Delovna šola skupin" je opustila zahtevo rokodelske dovršenosti in se zadovoljuje z rešitvijo nalog, s poizkusi (metodo), katere učenci sami predlagajo, določajo in izvršujejo, bodisi vsi istočasno (in even front) ali pa v skupinah neodvisno razne proste naloge (irregular order). Te poizkuse in vaje dopolnjujejo ali potrjujejo demonstračni poizkusi učitelja. Tu nadpisano geslo je v resnici karakteristično.
Jedro: Delovna šola z delavnimi skupinami je bila in je deloma še danes dvoličen zavod; deloma šola mehanične ročne tehnike v službi pri-rodoznanskega in geološkega pouka, deloma šola duševne samodeial-nosti s priložnostno uporabo rokodelske tehnike: zaposluje, krepi in vadi tako tudi roko (čutila, telo sploh); ne jemlje duhu njegove vodilne uloge. temveč prepušča z določujočevanjem, da služi roka svoji naravni nalogi, primat človeškemu mišljenju kot najvažnejši človeški delavnosti.
Ta druga oblika je zasedaj najboljša organizacijska forma delovne šole, kakor pokažemo še pozneje; zato ima največ upanja za bodočnost. Težave bi delali znatni investicijski in restavracijski stroški, ki bi jih odstranila lahko le utopistična bodočnost, ko bo oboroževanje duha nadomestilo oboroževanje tega sveta... Da se izognemo nesporazumljenju, bi bilo bolje govoriti o delovni šoli bodočnosti kakor o naučni in do svoji metodi — delovni šoli, kajti njeni nasprotniki očitajo kar celotnemu
gibanju materializem. V obogatenju vsebine z ročnimi deli se no krivici vidi psevdozakrament reformistov.
III.	Tretja oblika predlogov šole bi baje lahko bila nekoliko izpre-menjena današnja šola. Osnova in način pouka Jahko ostaneta neizpre-menjena; zahteva se samo pomnožitev sedanjih učnih predmetov z ročnimi deli pod vodstvom tehničnih učiteljev. Ročna dela je treba uvesti predvsem v mestne šole, kjer učenci nimajo prilike izobraziti se v praktičnih strokah tehnično in materialno — podobno kakor se že splošno poučuje pisanje, risanje, petje, telovadba i. p.; torej nič novega.
Jedro: Ne gre za uvedbo rokodelske učne dobe pod šolsko streho (kakor pri tipu I.), temveč za načelno realizacijo »polnega« didaktičnega cilja v korist fizičnega (tehničnega) dela — ne rokodelstva. Težavno pa je napraviti zvezo teh vaj z ostalimi predmeti, ker se je bati, da postanejo mehanični in rokodelski. To čuti vsak učitelj.
Drugi ugovori: Ročna dela ne odstranijo vseh ostalih nedostatkov. Preobteževanje učencev bi bilo neizogiben rezultat — že danes ni časa za premaganje vseh uvedenih disciplin. Odpravlja se sistem razrednih učiteljev, kar se ne da kar splošno odobravati.
IV.	Zadnja eventualiteta delovne šole, ki misli na ročna dela, je še skromnejša in zmernejša in v istem smislu (ne mehanizirati načela); označujemo jo netočno kot smer, ki stremi za uvedbo ročnega dela v sedanji pouk, držeč se načela, da mora težišče obče ljudske šole ostati v izobrazbi duha; a ker po vplivu modernega življenja tudi individualna izobrazba posameznika trpi vsled neharmoničnega razvoja možganov na škodo telesa, čutnosti, odločnosti in volje, je po odpravi trajne nevarnosti treba obračati pažnjo na izvežbanje doslej toli zanemarjane roke in normalnega telesa sploh: v vseh predmetih, kjer se ponudi priložnost, zaposliti vse čute, uporabiti vsako nagnjenje, vpreči vsako nadarjenost.
Jedro: Četrti tip se odreka torej eventualno tudi posebnim uram ročnega dela, a reklamuje manualno in čutno dejalnost za vse današnje predmete kot didaktično načelo, dopolnjujoča dosedanjo metodo. Napake: Pouk se nenavadno drobi in razblinja, enotnost in kratkost se ruši; nastaja potreba malenkostnih »potreb«. Učitelj in učenci bi morali biti vseznalči. Svari pred težnjo »oslajati« pouk izključno z neprisiljenim i g r a v i m načinom — kajti izobraževanje je last not least resno delo.
Pregled: Navedeni štirji šolski tipi uvajajo ročna dela kot predmet in delo sploh kot princip spontane delavnosti. S programi delovne šole se a priori in splošno povdarja pomen rokodelstev za: različne umetnosti, tehniko in znanost, dasi vobče ni dokazano, da se pridobljena spretnost podeduje. Delo, ki je znak in bistvo tvorne šole, je reformatorjem a) ročno (telesno) delo kot. bistven postulat izobrazbe, b) roko-
delsko delo kot tehnično dopolnilo ali izhodišče disciplin, c) strokovna ročna spretnost ali vsaj d) delavnost, ki vzgaja roko (čute).
Splošno se priznava, da ima le taka delavnost didaktično opravičenost in ceno, ki vzpodbuja roko (mišice) k delavnosti in katere rezultat je manualna okretnost. Delo mora postati v bodočnosti mladini p o-treba.
Tako torej razmerje med ročnim delom in ostalimi predmeti odloči, bo-li nameravana delovna šola ekspoziturna rokodelska delavnica s priložnostnim poukom »ad libitum« ali š o 1 a z enakopravnimi delavnicami in učilnicami za posamezne predmete z institucijo delovnih skupin ali šola z ročnimi deli kot strokovnim predmetom (spretnostjo) ali šola s sistematično uporabo slučajnih in nameravanih priložnosti za izvežbanje rok (čutov).
Za pojem delovne šole je značilno, da navaja po kriviti kot dokaz v novodobni pedagogiki tako pogosto zlorabljeni biogenetičnl princip (ne ,zakon'!) o pospešeni rekapitulaciji filogeneze (razvoja plemena) v onto-genezi (v razvoju individua), dalje, da poudarja nerazmerno kardinalni pomen rokodelstva za vedo, tehniko in umetnost, kaže na vzgojno vrednost dela, ki baje vse nečednosti javno kaznuje s propadanjem zmožnosti za delo. Mnogo navdušencev, ki kar gore za delovno šolo, ki jo podpirajo in ji delajo propagando, so v negotovosti in dvomih, da, potapljajo se skoro v zadrege, če jim naslikamo in kritično presodimo katero izmed navedenih variacij delovne šole in končno nikakor ne taje, da bi z uvedDu ročnih del pač težko bila ideja dosežena ali vsaj prav razumevana, ker jimdelonipojem, kijesnovnoaličasovnoomejen, te ni-večdoben pojem (formalen), v katerem bi bil utelešen način pozitivne, aktivne delavnosti. Če pridigaja ti reformatorji proti današnji šoli memoriranja, naukov, avtoritete, pasivnosti itd., ne delajo tega v korist ročnega dela samega; kajti ročno delo nima na pridobitev zmožnosti ni-kakega drugega vpliva, izvzemši edinole mehanično spretnost, ker se tudi samo lahko vrši brez misli in brez zanimanja, kakor se izreka brez misli in brez zanimanja očenaš ali poštevanka. Napake tradicionalnega šolstva se ne odpravijo in izlečijo le s tem, da izpremenimo ali pomnožimo snov, a se še naprej oklepamo starega načina (me.tode;, marveč ravno narobe: če omejimo snov in preobrazimo metodo! Iz »u č e n j a« mora postati »delovanje« in ta dejalnost mora biti izraz * volje, spontana in produktivna, zmožna, da samostojno obdeluje zaznave, navade in spretnosti; tako je mogoče tudi današnjo šolo izpremeniti v delovno, a to celo brez ročnega dela, če znamo izpremeniti t r p n o učenje v produktivno*) delo.
*) „Produktivno" tukaj v smislu, da otroška dejalnost v razmerju z dejalnostjo odraslih ne more biti izvirna in uuiverzalna, nego samo analogna tvorbi odraslih: v resnici so tudi odrasli le izjemoma in enostransko zmožni delovati tvorno (umetniki, iznajditelji); večina del pa ni izvirna tvorba, marveč le tradicija, uporaba (ponavljanje, posnemanje).
Idealna šola je v najugodnejšem smislu predvsem šola volje, spontane dejalnosti, samostojnega pridobivanja znanja in samolastnega sa-moizobraževanja; šola ustvarjanja, mišljenja in premagovanja samega sebe; šola, ki se ne ozira le na razum, nego tudi na voljo in čut. Manj nam je tu za vprašanje, ali naj bodo učenci zaposleni tehnično, kakor za nasvet, na k a k n a č i n bi se dala šola spraviti v soglasje z dobo in njenimi potrebami. Ne sme eksekutiva določati principa, temveč obratno. Pouk ne stremi le po dosegi tradicionalnega stereotipnega smotra, marveč bistveno po zbujenju in utrditvi produktivnih notranjih sil, ki, enkrat razvite, lahko še presegajo mero običajnih zahtev. Za kar se delovna šola trudi, ni toliko poznanje nekaterih rokodelskih spretnosti, kakor pa zbuditev smisla za delo, veselja do dela ter prepričanje o potrebi in nujnosti dela. Kajti, kar si hočemo osvojiti, to moramo gojiti od mladosti. Kakor fizične potrebe vtiskajo svoje sledove v duha, tako deluje tudi duševna motornost. Preden postane »stara navada železna srajca-., je treba za to navado vztrajne vaje od mladih nog.
Brez strokovnega zanimanja je vse učno delo neplodno in pouk neekonomičen; zato mora biti smoter vzgojnega pouka, da se docela posveti skrbi za razvoj individua. Da primerno razrešimo problem reforme, pomeni, da moramo najti ravnotežje med pravico individualnega razvoja otrokovega in organizacijsko uredbo današnjega pouka v masah, katerega zahteve in težave paralizirajo skrb za individualni razvoj dece, a bi bil brez njih skupni pouk množine otrok danes nemogoč in bi brez-njih šola ne mogla izpolniti svoje naloge ter primerno pripraviti mladino za življenje.
Kaj bi po navedenem reforma zahtevala?
Da pretvori učne načrte in učno snov v prvem (osnovnem) razredu: da priklopi pomembne dogodke, pripetljaje, slavnosti; da napravi iz otroških izkušenj izhodišče za ves pouk v ljudski šoli, izrabi interese obrti in poklicev sploh v nadaljevalnici itd. Iz tega izvira naslednji pojem delovne šole: Izdelati je treba tako organizacijo šol in učnih načrtov, najti tako metodo in preskrbeti tako učiteljsko izobrazbo, da bo mogoče pouk nizati na zanimanje in vprašanja iz otroške dobe, kakor prihajajo in rastejo po redu ali vzporedno s spontanim razvojem otroškega duha, in da bo mogoče otroka učiti le tega, po čemer vprašuje, čemur se čudi. Dejal-' nost otroške volje je treba izrabljati tako. da se ustvari iz priložnostnih in slučajnih podnetov smotreno in celotno znanje in dejanja.
Jasno je, da moramo smatrati tudi samostojnost za načelo delovne šole, ki ji je skrb ne le, da učenci svobodno, nego tudi samostojno, premišljeno obdelajo zaznave, spoznave, spretnosti in privade.
(Dalje prih).
innnnii
DR. IVAN LAH:
PATER HIPOLIT IN NJEGOV „ORBIS PICTUS".
(Konec.)
Zato vidimo, da pater pogosto v enem odstavku piše eno in isto besedo različno; v splošnem se drži svojega posluha, oz. izgovarjave. Zato vidimo, da piše veznik z (cum, mit): s, z, so, iz, ž: omehčani 1 in u mu delata preglavice; piše: zemla in zemlja; niega in njega; zarnja in zarnTa; življenje in živlenie; vendar prevladuje ie, isto velja glede y in i, ker piše umijvati in umivati (57); z in s v zvezi z drugimi soglasniki rad zamenjuje; v rokopisu je tuintam popravljeno, včasih — napačno. Istotako čitamo rečy in ričy, kakor in koker (33), posuši in possuši; nukateri in nekateri; pes in pas; prišel in prišal, dežella in dežela, vešča, vešča; končnico šče piše navadno sče i. t. d. Zato ga Kopitar imenuje »nevajenega učenca Bohoričevega." Ista nedoslednost se kaže tudi v oblikah: najdemo: s koynji in s koynmi i. t. d. Skratka niti v pravopisju niti v oblikah ni doslednosti in se pater ravna večinoma po izgovarjavi v pri-prostem govoru.
Isto velja glede tujk: rekli smo, da se je pater držal pred vsem nemškega teksta; za mnoge izraze nismo imeli takrat še izbrane slovenske besede, zato je pater rabil besede, ki jih je rabil tudi narod: luft, kunšt, gmerati, glih, viža. Raba tujih besedi se takrat ni šlela tako v greh kakor dandanes: le poglejmo poljske pisatelje, kako rabijo latinske, oz. francoske besede; in sam Komensky, ki je bil navdušen Čeh, je rabil tuintam nemške spake. In ti narodi so imeli za seboj že t. zv. zlato dobo, mi pa smo bili'tako ponemčeni, da je nad nami obupoval tudi veliki slovanski idealist Jurij Križanič. Ako potpislimo, da je pater Hipolit čital le slovenske knjige svoje dobe, ki so kar mrgolele grdih tujih spak, potem ni čudno, da jih je nekaj sprejel tudi on v svoj prevod. Drugače se mu mora priznati, da je skušal rabiti slovenske izraze in da je tu in tam skušal slovenske izraze ustvariti; vendar le tedaj, ako ni mogel dobiti primernega izraza med narodom; v popisu domačih stvari je vselej poiskal domač naroden izraz in v tem mu gre prednost pred drugimi pisatelji te dobe.
To so glavni znaki Hipolitovega prevoda. Natančnejši pregled njegovega jezika bi nam mogel podati ta, kdor bi pregledal cel njegOv slovar; opisati zvezo tega slovarja s sodobnimi drugimi slovarji na našem severu in jugu, bi bila primerna naloga za kako bolj učeno glavo; nas je zanimal le toliko, v kolikor je v zvezi s prevodom „orbisa", ki mu je pridejan, oziroma je vezan' z njim skupaj v enem velikem folijantu v lecejski knjižnici ljubljanski.
Zapazil sem, da navaja Pleteršnik v svojem slovarju Hipolitov „Dic-tionarium" in „Orbis pietus" iz 1. 1712. V šolskih knjigah se navaja za slovar letnica 1711. in za „Orbis pietus" smo določili nekaj let po slovarju. Kako je s to stvarjo? Prvi del slovarja, t. j. latinsko-nemško-slovenski del je bil gotov 1. 1711. To nam priča sam pisatelj, ki je napisal na zadnjo stran tega dela (str. 732): O. A. M. D. B. V. G. finis 20. marcii 17 11. (Črke pomenijo: Omnia ad majorem Dei Beataeque Virginis Gloriam—). Nato se začne nemško-slovensko-latinski del, ki obsega 284 strani. Na koncu tega .dela je sledeči „finis": Ad Dei ter optimi maximi gloriam et beatissimae Dei Genitricis honorem, seraphici Patris Francisci et omnium sanetorum laudem et communem sdavonicorum verbi dei praeconum uti-Iitatem et commodum, mei miserrimi peccatoris aeternam salutem dieta et seripta cedant. Amen. (T. j. V slavo trikrat najboljšega in največjega Boga in na čast preblažene Božje matere, v hvalo serafinskega očeta Frančiška in vseh svetnikov, in v skupno korist in porabo vseh oznanje-valcev slovenske božje besede ter v večno zveličanje meni ubogemu grešniku naj bo vse govorjeno in pisano.) Poleg te molitve je datum: »fini t um 18. aprili s 1712." Drugi del slovarja je bil torej končan aprila meseca 1712. Ob strani je tudi pater zračunil, koliko obsega celo delo, namreč 740 284 —1024. (Za prvi del, ki šteje 732 strani, je vzel 740; ker je prištel 6 strani uvoda.) Cerkveno dovoljenje za tisk svojega slovarja je imel pater Hipolit že 1.1710. To se jasno vidi iz napisa, ki sledi takoj za naslovno stranjo. Tam je namreč z velikimi črkami zapisano, da: „Nos Fr. Joanes Antonius a Florentia ordinis-ffrum. Capucinorum vicarius et procurator generalis" dovoljuje natisk slovarja, ki se imenuje „Dictionarium trilingue", ker ga bosta pf-egledala dva bogoslovca, „facultatem concedimus ut typis mandari possit, servatis servandis, et si iis, quibus competit, videbitur". Pod tem redovnim dovoljenjem je datum: 27. decembra 1710. To je bilo najbrže dovoljenje za prvotno, nameravani manjši slovar.
Pater Hipolit je — kakor smo slišali — delo razširil, za kar je rabil dve leti in ga je spopolnil z raznimi „dodatki". ' Tako sledi takoj drugemu delu slovarja seznam imen: „dežel, narodov, mest, rek, gora in mož" lat. nem. slovensko in nem. slov. latinsko. Ta seznam obsega 28 strani. Na to pridejo opombe za stavca,. kjer pravi glede dodatka: hoc tainen ad libitum tipographi, quia hic nihil aut valde parum de selavonismo addendum est", da torej v tem odstavku ni treba skoraj nič slovenskih izrazov dostaviti (kar je bilo najbrže drugod še potrebno). Na to slede števila, razdeljena po vrsti lat. nem. slov., kar da 5 strani; po tem pride seznam sorodstva na 3 straneh: za tem sledi dodatek na pol drugi strani, potem je en list prazen — in na to-pride „Orbis pietus" na 70 straneh, oz. s seznamom 74.stra-
neh. Za orbisotn pride: Index alphabeticus arborum, fructuum, herbarum, florum et radicurrr". (T. j. seznam dreves, sadja, rastlin, cvetic in korenin, toret nekak herbarij v treh jezikih.) Latinski del je izvršen do O, potem sta dva lista prazna, na to sledi nem. lat. slovenski in slov. nem. latinski del — skupno 42 strani. Tam sledi še nem. latinski herbarij (10 strani) in potem dodatek k slovarju na. 28. straneh. To je torej vsebina celega folianta, v katerega -je uvezan tudi „Orbis pictus". Ako je bil drugi del slovarja končan 1. 1712., so najbrže drugi deli in dodatki nastali pozneje — in so imeli s slovarjem isto usodo — da so namreč ostali neizdani.
Zakaj da ni slovar ob svojem času zagledal belega dne — smo že zgoraj pojasnili, v kolikor je ta zadeva doslej pojasnjena; kapucini so hoteli slovar pozneje izdati, oz. so pripravljali rokopis za tisk, pa jih je ostra sodba jezuita Martina Naglica v Wochentliches Kundschaftsblatt im Herzogthume Krain" il. 1776) od tega odvrnila. Tako poroča M. Pohlin*. Med tem pa je tudi že drugič izšel Megiserjev ,,Dictionarium qua(uor linguarum" <1. 1744. v Celovcu) in tako je ostal ves Hipolitov trud v rokopisu. Kaj pa „orbis pictus"? Postal je del Hipolitovega slovarja. Ali ga je nameraval Hipolit samoslojno izdati, ali je hotel z njim le spopolniti svoj slovar — lega ne vemo. Mogoče je oboje. Ker se Hipolitu ni po-' srečilo, da bi ga za časa svojega življenja spravil v tisk, so ga po njegovi smrti privezali k njegovemu slovarju in tam je ostal do danes. Tako je ostala važna" učna knjiga svoje dobe v slovenskem prevodu — Slovencem neznana.
Čez sto let šele se je bavil s tem prevodom Kopitar, popisal ga je v svoji »gramatiki" in Vodnik je preskrbel nov prevod, ki ga Kopitar navaja v gramatiki pod črto za zgled v primeri s Hipolitom**. Tako je Komenskega „orbis pictus" v slovenskem prevodu prišel v naše učne knjige.
Kljub temu, da ima Hipolitov prevod nekaj napak, ki so lastne njegovi dobi, moremo pač vsi obžalovati, da je njegov grevod zagledal beli dan šele današnje dni.
Pozneje se je za K. zanimal dr. Zupan. Blaž Potočnik je v .Sl ivnici I 1894" pridejal „Svet v obrazih" (65 poglavij). Caf je z „Obrazovidi" iskal slovenskih izrazov. B. Raič je prevedel orbis z nova, pa baje ni dobil dovoljenja za tisk od škofije. (Glej zgoraj!)
Resumirajmo:
1. Komenskega „orbis pictus" je bila najslavnejša šolska učna knjiga svoje dobe, ki je skoraj poldrugo stoletje
* Gl. Glaser I. 167.
** Prof. Ilešič navaja v svoji knjigi nO pouku slov jezika* (str. 3) še druge slov. može, ki so skušali udomačiti na Slovenskem dela Komenskega. Tako je M. Pohlin hotel izdati: Te od;ierte ali odklenene dure sen Janna linguae Carniolieae.
ohranila svojo vrednost in se razširila po vsej Evropi. (1650 — 1800).
2.	Slovenci smo dobili prevod tega važnega dela v razmeroma kratkem času, v dobi, ko je bila slovenska ljudska šola povsem zanemarjena (ok. 1.1715).
3.	Pater Hipolit zasluži kljub temu, da delo ni izšlo, važno mesto v zgodovini" slovenske vzgoje, ker je on prvi hotel dati Slovencem po zgledu Komenskega učno knjigo za ljudske šole. Ako pogledamo velike može, ki so v svojih dobah delali na polju vzgojeslovja: M.elanhthon (reformacija), Komen sky (protireformacija), Felb iger (prosvitljeni absolutizem), vidimo, da so imeli ti možje pri nas zveste učence n vnete naslednike, katerih ijnena so: Bohorič., pater.Hi-polit in Ku mer dej.
Tunini i
IVAN MAGERL:
IZBOR UČNE SNOVI ZA ZGODOVINSKI POUK.
(Poročal na zborov. »Pedag. društva« v Krškem.)
Kar se tiče zgodovinskega pouka se bodo novi učni načrti znatno razlikovali od dosedanjih.
Odslej bomo poučevali zlasti slovansko zgodovino; iz zgodovine neslovanskih narodov bomo obravnavali le ono, kar je neobhodno potrebno, da razume učenec slovansko zgdovino.
Upati je, da bodo odločilni krogi znali ceniti pomen zgodovinskega pouka in da mu bodo določili več časa, nego mu ga je bilo določenega doslej.
Ker pa ni pričakovati, da bi še tako kmalu dobili nov šolski zakon in z njim nove učne načrte, bom s tem sestavkom ustregel morebiti marsikomu, ki poučuje v ljudski šoli zgodovino, pa je v zadregi, kaj naj ■obravnava v prehodnji dobi.
* *
*
Tudi novi šolski zakon bo zahteval, o tem ni dvomiti, naj ljudska šola vzgaja državi vrle državljane, torej krepostne ljudi, ki ljubijo svojo domovino, svoj narod, ki so udani in zvesti dinastiji, ki se zanimajo za politično in socalno žvljenje ter se zavedajo svojih državljanskih pravic in dolžnosti.
In ravno zgodovina je oni predmet, ki more in mora šoli najuspes-jejše pomagati, da doseže ta smoter.
1.	Zgodovinski pouk seznanja učence z zgledi, ki idealno pona-zorujejo nauke vere in nravnosti; zgodovinski pouk navdušuje učence-za resnico, za vse dobro in lepo.
2.	Zbuja v učencu zanimanje za preteklost, seznanja ga z velikimi možmi iz slovanske preteklosti ter budi s tem v učencu narodno zavest, rodoljubno mišljenje in ga navdušuje za domovino.
3.	Navaja učenca k razmišljanju o preteklosti njegove rodbine, domačega kraja, domovine ter ga usposablja, da bo, ko pdraste šoli,, rad in s pridom čital poljudna zgodovinska dela.
4.	Učenec se je seznanil z ustavo domovine; zato se bo, ko odraste, živo zanimal za politično in socialno življenje ter uspešno sodeloval pri javnem življenju v občini in državi. Zavedal se bo svojih državljanskih pravic ter jih bo znal ceniti. Zavedal pa se bo tudi dolžnosti, ki mu jih nalaga domovina in jih bo rad izpolnjeval, ker ljubi svoj rod, ljubi svojo domovino.
5.Zgodovinski	pouk kaže učencem naravni razvoj človeštva; razkriva mu pot, ki jo je hodilo človeštvo, da je dospelo na sedanjo stopnjo kulture: učenec-dobi smisel za napredek.
Te cilje zgodovinskega pouka moramo imeti pred očmi, ko izbiramo učno snov za ta predmet.
Za zgodovinski pouk imamo izvrsten pripomoček, knjigo. »Zgodovinska učna snov za ljudske šole«. Ker je to knjigo izdala Slov. Šol. Matica, si ne morem predstavljati, da bi bila kje kaka slovenska šola, ki bi je ne imela.
Na str. 702 i. si. omenjene knjige je navedena zgodovinska učna snov, ki naj bi se bila doslej obravnavala v ljudski šoli. Ako izločimo vse ono, kar je sedaj odveč, česar torej odslej ne bomo obravnavali, in uvrstimo one partije iz slovanske in zlasti še iz jugoslovanske zgodovine, ki jih bomo odslej obravnavali, dobimo sledeče zgodovinske slike.
I. S t a r i v e k.
1. P r a d o b a.
Da bodo imeli učenci smisel za razvoj duševne in materialne kulture, jih moramo seznaniti s kulturo predzgodovinske dobe.
2.	Iz grške zgodvine.
3.	Iz rimske zgodovine.
Grško in rimsko zgodovino je ljudska šola doslej želo zanemarjala; učenci, ki so dovršili tudi kako večrazrednico, niso imeli niti pojma o Grkh in Rimljanih. Kje bi bilo dandanes človeštvo, da bi ne bilo siarih Grkov! Oni so ustvarili politične in nravne ideale in položili temelj znanosti. Vsa naša kultura nas spominja Grkov.
In Rimljani? Zgodovina vseh starih narodov se končuje v Rimu, zgodovina vseh novejših se začenja v Rimu. In ravno sedaj, v času
nravne in socialne anarhije, v času brezobzirnih stanovskih bojev bi bilo potrebno, da zahajamo v šolo k Rimljanom, ljudstvu državnikov in organizatorjev! Brez grške in rimske zgodovine ne more učenec razumeti domače zgodovine. V jugoslovanski zgodovini "se na vsaki strani omenjajo Bizantinci; že zato mora učenec vedeti vsaj nekaj o Grkih, o bizantinski državi.
4.	S t a r i S1 o v a n i.
5.	Germani, Huni, Obri.
6.	S lov en i (Srbi, Hrvatje, Slovenci in Bolgari).
Obravnavajoč Slovene, smo doslej govorili le o Slovencih; odslej
pa bo treba postanek bolgarske države vsaj omenjati, zgodovino Srbov in Hrvatov pa natančneje obravnavati. Poudarjali bomo, da so Srbi, Hrvatje in Slovenci en narod in da sta imeni Srb in Hrvat značili prvotno le neko politično in pozneje versko tvorbo.
7.	S a m o.
8.	K a r e 1 V e 1 i k i.
O Karlu Velikem zadostuje, če ve učenec, da je bil vladar frankov-ske države, da je podjarmil Jugoslovane ter da je po njegovi smrti država razpadla: početek Nemčije in Francije.
9.	Velikomoravska. Ciril in Metod.
10.	J u g o s 1 o v a n i okoli 1. 1000.
Borut in njegovi nasledniki. — (Ljudevit Posavski, Tomislav, Zvoni-mir. — Boris, Simeon, Samuel. — Štefan Vojslav, Štefan Nemanja.)
11.	Križarske vojske.
Jugoslovani se sicer križarskih vojsk nismo udeleževali kot narod; ker pa so velikega pomena za razvoj kulture, jih moramo tudi v ljudski šoli vsaj omenjati. Natančneje pa bomo obravnavali posledice križarskih vojsk.
12.	Samostani.
13.	O t o k a r II. i n R u d o 1 f H a b s b u r š k i.
14.	N e z g o d e v 14. s t o 1 e t j u.
15.	Plemstvo na slovenskih tleh.
16.	Srednjeveška mesta.
17.	Iznajdbe. OdkritjeAmerike.
18.	T u r š k a sila.
19.	Konec s a m o s t a 1 n o s t i balkanskih držav. (Kosovo rpolje.)
20.	Položaj kmetskega stanu za Maksimilijana I.
21.	Reformacija in tridesetletna vojna.
22.	P e t e r Veliki.
23.	Postanek združenih držav.
24.	Francoskarevolucija.
25.	Napoleon Bonaparte.
26.	Narodno probujenje na Balkanskem polotoku.
27.	Doba nacionalnega združevanja.
28.	S v e t o v n a v o j n a.
29.	U s t a v oz n a n s t v o.
*
Morebiti mi bo kdo ugovarjal, da je preveč snovi, ki je nikakor ni možno obdelati na manjrazrednih ljudskih šolah. Bil sem več let učitelj na enorazrednici, poznam razmere in smelo trdim, da ne stavim pretiranih zahtev.
Nekaj časa, ki smo ga pridobili s tem, da smo odpravili nemščino, porabimo lahko za zgodovinski pouk.
Nekatere izmed navedenih zgodovinskih slik moremo obravnavati pri jezikovnem pouku. Ako imam n. pr. stensko sliko »Stavbe na koleh«, se morem z učenci čisto neprisiljeno pogovarjati o kulturnih razmerah tedanje dobe. Na enak način obravnavamo slike: Germani, Samostani, Srednjeveška mesta i. dr. Snov uporabljamo s pridom tudi za spisne vaje.
Ne tratimo časa s tem, da bi učencem vtepali v glavo le zgodovino vladarjev, vojno zgodovino, nebroj letnic! Več ljudi ko je bil kdo pobil, več narodov ko je bil podjarmil, bolj smo ga poveličevali. Ne tako! Zavedajmo se, da spada v šolo v prvi vrsti kulturna zgodovina.
*
Končno naj navedem nekaj najvažnejših pomožnih kniig za jugoslovansko zgodovino.
Apih in Potočnik — Zgodovinska učna snov za ljudske šole.
Stare — Občna zgodovina.	c
Pivko — Zgodovina Slovencev.
Gruden— Zgodovina slovenskega naroda.
Pire in Kranatar — Zgodovina srednjega in novega veka.
Bezenšek — Bolgarija in Srbija.
nama
IZ ŠOLSKEGA DELA.
Začasni zgodovinski učni načrt za šestrazrednico v Hajdinu
(sprejet pri domači učiteljski konferenci dne 4. jan. 1919).
Sestavljen je po načelih:
1. Učno
snov razširjamo po koncentričnih krogih. Temeljne pojme podaja v primerni odmeri nazorni pouk I. in II. razr. in razširja domoznanski pouk III. in IV. razr. Pravi zgodovinski pouk imata V. in VI. razr.
2.	Ustavoznanstvu gre odličen prostor. Važnejše je, da razume bivši, ljudskošolski učenec biti dober državljan, nego da ve zgodovinske date-raznih vojn.
3.	Snov izberemo iz domače jugoslovanske in slovanske zgodovine.. Iz svetovne zgodovine odberemo le dogodke, ki so bili za razvoj kulture; in civilizacije važnega pomena.
4.	Otroke je vzgajati v.miroljubne državljane; zato naj izostane-vsako poveličevanje vojn in vojnih priboritev.
5.	Šesti razred obravnava v prihodnjem šolskem letu, ako ne dobimo-do tedaj že novih učnih načrtov, isto snov, seveda razširjeno, poglobljeno-in pomnoženo z razlago ureditve Jugčslavije v tekočem letu.
1.	Nazorni nauk, kolikor se tiče priprave na zgodovinski pouk. I. razred: župan, župnik, Slovenec, Jugoslavija, Jugoslovan, regent.
Aleksander, jugoslovanska zastava. II. razred: hajdinska, slovenjevaška, breška občina, hajdinska fara, haj-dinski šolski okoliš, Slovenec. Hrvat, Srb, SHS, Jugoslavija, regent Aleksander, kralj Peter I. Karagjorgjevič, jugoslovanska, hrvaška, srbska, slovenska zastava.
2.	Domoznanstvo, kolikor se tiče priprave na zgodovinski pouk.
III.	razred: iz ustavoznanstva: občina, župan, občinski zastop,
krajni šolski svet, načelnik, župnija, župnik, cerkveni odbor, Slovenec, Hrvat, Srb, SHS, Jugoslavija, naše zastave, grb, • regent Aleksander, kralj Peter I.
iz zgodovine: Pravljice Sv. Roka, Ptujske gore in in Vurberga. Rimljani v haidinskem ozemlju in na Ptuju. Domače življenje in vera Starih Slovanov, celjski grofje, Kruci, Kralj Peter v strelskem jarku.
IV.	razred: iz ustavoznanstva: okraj, okrajni zastop, okrajno gla- *
varstvo, okrajni šolski svet, dekanija, okrajna sodnija, davkarija, poštni in brzojavni urad, žandarska postaja, narodna, obrana, država, monarhija, republika, zastava, grb;
iz zgodovine: Rimljani v deželah Jugoslavije, njih kultura. Postanek Ljubljane. Slovani. Življenje, kultura, bo-gočastje Starih Slovanov. Slovanska plemena. Slovenci pod nemško oblastjo. Krščanstvo v Slovencih. Mohor in Fortu-nat. Umeščenje koroških vojvod. Goriški grofje. Erazem Predjamski. Iznajdbe srednjega veka: knjigotisk, papir, smodnik, kompas.
V.	razred: iz ustavoznanstva: škofija, deželna sodnija, poštno^
in brzojavno ravnateljstvo, vojaške komande, ministrstva,.
pokrajinsko veče, državno veče, konstitucionelna in absolutistična monarhija;
iz zgodovine: Slovanska plemena. Krščanstvo pri Slovanih, Ciril in Metod. Nastanek in razvoj slovanskih držav: Bolgarske, Srbske, Hrvaške, Češke, Moravske, Poljske in Ruske. — Baltiški in polabski Slovani. Turška sila. Napadi na slovenske dežele, progon Turkov. Reformacija in začetek slovenske književnosti. Trubar.
VI. razred: iz u s t a v o z n a n s t v a: Konstituanta, ministrstva, ministrski predsednik. Pravice in dolžnosti državljanov. Prizivno sodišče. Volitve v občinski zastop, krajni šolski svet, okrajni šolski svet itd.;
iz zgodovine: Kmetiški upori. Peter Veliki. Najvažnejše iznajdbe novejšega časa: parni stroj, telegraf, telefon, vžigalice — razsvetljava, peresa, kamenotisk, fotografija, šivalni stroj, metrsek mere, zrakoplov, podmornik. Prekmor-ska odkritja. Napoleon. Ilirija. Svetovna vojna. Osvoboditev Jugoslovanov, Čehoslovakov in Poljakov. Ruska revolucija. Mirovna konferenca
FRANC KARBAŠ:
Iz mojega pripravljalnega zvezka za zgodovinski pouk v
mesecu januarju 1919.
Učna snov: 1. Pojem Slovenci, Slovani, Jugoslovani, severni Slovani.
2.	Država Jugoslavija, znak SHS, zastava, grb.
3.	Pravice in dolžnosti državljanov.
4.	Regent Aleksander in kralj Peter I.
Slovenci smo, ker govorimo slovenski in ker so tudi naši starši, dedje in pradedje govorili slovenski. Doma smo na zemlji, katero so že od nekdaj obdelovali Slovenci, ki so našim krajem, vodam in goram dali slovenska imena ali na so'rimska imena poslovenili: n. pr. Slovenja vas, Njiverce, Hodoše, Breg, Hajdin. Ptuj itd.
Nam podobno govorijo Hrvatje, Srbi, Bolgari, Rusi, Čehi, Slovaki, Poljaki. Vsi skupaj smo Slovani.
Slovenci, Srbi, Hrvati in Bolgari prebivamo na jugu in se zato imenujemo Jugoslovani. Čehi, Slovaki, Poljaki in Rusi domujejo na severu in se imenujejo Severoslovani.
Slovenci, Hrvati in Srbi govorimo skoraj enako, zato smo en narod. Razlike, ki so med našimi govoricami, niso tolike, da bi nas delile v tri narode, kakor je bilo to dosedaj, ko so hoteli naši nasprotniki zabraniti našo združitev. V spomin na to umetno delitev se imenujemo troedini narod Slovencev, Hrvatov in Srbov — kratko SHS.
Postali smo sami svoji gospodarji v lastni državi in naša lepa domovina se imenuje Jugoslavija — zakaj?
Naša državna zastava je trobojnica modro-bela-rdeča.
Dosedaj smo imeli vsak svojo zastavo.
Slovenci: belo, modro, rdečo.
Hrvatje: rdečo, belo, modro.
Srbi: rdečo, modro, belo.
(Pokažem papirnate zastavice.)
Državni grb je beli dvoglavi orel z naprsnim ščitom, ki je razdeljen v tri polja. Levo zgornje polje ima 20 belordečih kvadratov, desno belo polje ima rdeč križ s 4 S, spodnje polje ima na modrem ozadju bel polu-mesec, z belo peterožarno zvezdo med krajcema, ki sta obrnjena proti gori. Prvo polie pomeni Hrvatsko, drugo Srbijo, tretje Slovenijo ali Ilirijo. Zakaj se Slovenija imenuje Ilirija, se učimo prihodnjič. (Pokažem po
tem opisu narisan državni grb.) %
a) Pravice in b) dolžnosti državljanov.
a)
1.	Zakoni so za vse državljane enaki.
2.	Državljani imajo sodelovati pri zakonodaji potom volitve.
3.	Javne službe so vsem pristopne.
4.	Lastnina je nedotakljiva bodisi zasebna ali državna. (Strnišče
—	skladišča.)
5.	Nikogar se ne sme samovoljno zapirati.
6.	Vsak ima pravico svobodne selitve in svobodne izbire bivališča.
-	'7. Vsak je lastne hiše gospodar.
8.	Pisma se ne smejo odpirati in poneveriti.
9.	Vsak ima pravico vložiti prošnjo.
10. Državljani imajo pravico ustanavljati društva, zborovati in svoje mnenja izraževati.
b)
L Vsak mora poznati zakone.in biti pokoren njim in oblastvenim naredbam.
I
2.	Davke je točno in vestno plačevati.
3.	Vsakega državljana dolžnost je, da zastavi v sili svoje življenje za domovino in zadošča vojaški dolžnosti (deserterji).
Srečno živijo ljudje le v dobro urejeni državi. Dobro urejena država pa je tista, ki ima delavne in poštene državljane. Vsak mora biti v svojem stanu na mestu iti opravljati vse svoje dolžnosti in še več. Naš plemeniti pesnik Gregorčič nas uči:
Razgled: Slovstvo.	91
»Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.«
Po teh bssedah se nam je ravnati, da bomo pridni delavci Jugoslavije, našega mladega gospodarstva.
Vsako dobro gospodarstvo pa mora imeti skrbnega gospodarja, ki delo vodi. Tudi mi imamo v Jugoslaviji dobrega gospodarja in to je regent Aleksander, sin srbskega kralja Petra I.
Regent se imenuje zato, ker je kot pomočnik in naslednik svojega očeta kralja Petra I. med ravnokar minulo vojno, ki se imenuje svetovna vojna, prevzel vladne posle. Rojen je bil leta 1889 v Cetinju. Bil je za časa vojne svojim vojakom najboljši tovariš, za kar so mu vsi iz srca udani.
Tudi njegov oče kralj Peter I. je pri Srbih zelo priljubljen. Delil je z njimi vse težave minule svetovne vojne in pa vojne, ki so jo Srbi dobo-jevali leta 1912/13 in se imenuje balkanska vojna.
Pripoveduje se, da so nekoč v začetku svetovne vojne Srbi že omahovali pred ljutimi napadi Avstrijcev. Tedaj je kralj Peter skočil v strelski jarek, zgrabil puško padlega junaka in vzkliknil: »Odvezujem vas od prisege zvestobe. Ne bojujete se več za me, ampak vsi v boj za sveto domovino in jaz z vami.« Napad sovražnika je bil odbit in mnogo Avstrijcev je zgubilo svoje življenje.
Uporaba: 1. Naštejte a) slovenska, b) poslovenjena zemljepisna imena.
2.	Naslikajte ali zlepite trobojnice.
3.	Kralj Peter v strelskem jarku (spisje).
4.	Naštejte slovanska plemna.
5.	Napišite pravice in dolžnosti državljanov.
6.	Memorovanje in petje pesim »Lepa naša domovina«.
7.	Risanje naprsnega ščita jugoslovanskega grba.
RAZGLED.
A. SLOVSTVO.
Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino IV. — Ljubljana 1918. Zal. »Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta« — 100 str. — Cena vez. 4 K 50 vin.
O Ganglu kot mladinskem pisatelju govoriti je skoro odveč; saj je s svojim »Zvončkom« vzgojil v tej literarni panogi celo generacijo, iz katere so izšle tudi mladinske knjižice gorenje založbe. In tej generaciji še vedno prednjači Gangl; tudi v tem svojem zvezku, ki obsega razen 25
skic »iantov od fare« še sedem povestic. Zdi pa se, da se je Gangl priučil za ta svoj zvezek novega sloga in nove dikcije, ki je prijetna zlasti tam, kjer se prilega snovi; izcizelira jo dodobra, kar je slo-gova prednost.
Vsebinsko pa črtice in povestice niso tako enotne; popolnoma smo zadovoljni zlasti z zadnjimi tremi; te so prirodne in vsebinsko polne. »Zadnjo pot« — sploh najboljšo v tem zvezku — odlikuje poleg lepih opisov gorka ljubezen do očetovega doma in staršev pa do rodne Bele Krajine.
»Najboljše zdravilo« govori v prikupni obliki besedo v prilog zahtevi, nazaj k naravi. V »Stricu iz Amerike« pa je kos socialnega narodnega življenja, ki izzveni v klic: »Zastava je naša, šola je naša, vse je naše, kar objemajo sedaj moji pogledi« — odgovor temu klicu pa je: «Naše — naše!« Iz srčne potrebe so pisane te tri povestice, zato so tako dobre... Od ostalih sprejemamo radi »Bolnico«, »O e n e r a 1 č k a« in »Čestitko«, pri-tem ko bi za črtico »Z doma« želeli več realnosti. Tudi »Fantje od f a r e« so nam všeč, kolikor jih je »od fare«; škoda je le, da hočejo nekateri (Črtomir, Hinek, Joško, Niko) cikati malce na snov, kakor nam jo je nudil nekoč Hoffmann v svojih »etičnih« skicah. Hoffmann pa je bil pridigar, kar ni- bil Gangl v svoje dobro nikdar, za to. mu pridiga tudi danes ne uspe; rajši ga poslušamo brez te, ker je brez nje vse prirodnejši.
O knjižici trdimo, da doseže ves svoj namen, ker smo se prepričali, da mladina z veseljem sega po njej. O risbah pa, domačih (M. Gasparijevih) in tujih, ki so v knjižici, nimamo nič omeniti.
Pav. Flerfe.
Mlada Jugoslavija. List za slov. koroško mladino. — Uredništvo in uprav-ništvo: Okrajni šolski komisarijat v Veli-kovcu. — Cena posam. štev. 30 vin.
O čemer smo kedaj preje sami mislili, kako bi bilo dobro, in si želeli, ker smo bili prF'ičani, da bi bilo dobro, nam je vz-niklo samoposebi — iz sile. Na bivšem Koroškem so se otvorile slovenske narodne r.ole, a tc šole nimajo učnih knjig, čitank. Čemu na; bi jim bile? Boljše so se nami-sl.li tamcšnji tovariši: List v šolo, ki na-domestuj čitanko, ki bodi več kot to! Mla-dnski list ki je v zvezi z življenjem! Po-oemu šflsko knjigo, ki mora imeti vsaka, t-jdl najboljša, svoj »šolski« pečat; ki je prikrojena tako, da je štara ne vem koliko let, p:t je za šolo še vedno »aktualna«. Morebiti rani izdajatelji tega novega lista v priliki tudi pnpišejo dvbre izkušnje, ki jih bo imelo i.čiielistvo z listom; morebiti nas cel j prepr.čfjo, da je šclski časopis z aktualno vsebiro za Vzgojo več vreden kot
šolska čiianl s; morebiti . . . Upanje, ne hodi p;eda'ee; razum ti t amreč pripoveduje, da niso vsi Savli poklicani v to, da postanejo Pavli . ..
Vsekakor pa »Mlado Jugoslavijo« odkrito pozdravljamo; tudi v sedanjem njenem obsegu in pri sedanjem njenem namenu. Pozdravljamo, dasi ne more biti popolna. Prvič že zato ne, ker so v kraju, za kateri izhaja, danes razmere take, da mora biti list pisan ad usum delphini in se mora ozirati celo nato, da budi čim več zanimanja tudi pri starših šolskih otrok; skratka: pisan je za slovensko koroško deco, popolen tak list pa bi hoteli imeti za slovensko deco. A tudi v listu, kakršen je, bi še radi našli vedno kratek, deci umljivo pisan politični pregled zadnjih dogodkov; danes kujemo svojo bodočnost — naj ima tudi mladina v svojem listu o tem kovanju pregled, kakršnega pač more imeti. — To niso dlakocepni očitki, le misli so iz vneme za dobro stvar. Iz istega razloga bi še pripomnil, da se mi niti na bivšem Koroškem ne zdi umestno pristavljati slovenski zaznambi nemškega imena; voluhar je za Slovenca voluhar brez ozira na Wuhlmaus. — Kot posebno vrlino, ki je korak že k naši prej izraženi želji, omenjamo, da se urejuje list po načelu, naj ostane vsebina v zvezi z aktualnimi kulturnimi dogodki, na pr. 100-letnica V. Vodnike smrti, abstinenčno gibanje itd.
Učiteljstvo opozarjamo, naj si list ogleda; mislimo celo, da bi smela imeti vsaka slovenska šola naročenih nekaj iz-tisov. Deca rabi svoj politično-aktualni' list; .priredite takega in dajte ji ga v roko! To bo šola za življenje! Fr. Kranjc. En g. Oangl.
B. ČASOPISNI VPOGLED.*)
a) Članki teoretiške vsebine:
Reforma ljudske šole (F. Fa-binc v SI. Uč.): Kulturno vplivanje na mladega državljana; obvezni tečaji s praktičnim poukom za dobo od 18,—20. leta; meščanska šola; šolske čitanke; šolsko nadzorstvo. — Mladina v pubertetni dobi (R. Pečjak v Si. Uč.): Obvezni tečaji za pouk šoloodrasle mladine; v indi-
vidualui in socialni pedagogiki (Herbart, Spencer). — O osebnosti in njenem vplivu — zlasti v vzgoji (j. Filipič v SI. Uč.): Paralela med modernimi pedagoškimi zahtevami in med navodili cerkve.
—	Naše budouci škola a nabo-zenstvi (St. Vrana v Kom.): Človek dosega vzgojni ideal nravnosti i brez verskega pouka; če se cerkev ne reformira v duhii, da se približa narodu, nima pravice poučevati v šoli. — U1 e h 1 o v a »d o i ni škola« (St. Vrana v Kom.): prim. pod »To in ono« zapisek: Iz zak. načrta šolske preustrojitve v Čehih. — Erziehungs-unterricht in der Schule (Togel-Mollberg v Sch. Arb,): Ponravstvenje vsega notranjega in zunanjega človeka; poglobljena nravstvenost v verskem pouku; posebne prireditve za neposredno vzgojo.
—	Die Einheitsschule (Engel v Sch. Arb.): V otroških vrtcih le igra; v nižji šoli je delovni pouk v poglobljeni in sistematični obliki najvažnejši predmet; narodna šola je gotovost za enotno šolo; podrobni načrt za enotno šolo.
b) Članki iz šolskega dela:
Pouk s 1 abona d arjeni h otrok
—	Računstvo (A. Lebar v SI. Uč.) — Dech a m m e n i d y c h a t i (Cas uč.) — T e 1 o c v i k v školnf sini (Čas. uč.) — Wie meine Schiiler den K o m p a B gebrauchen (Sch. Arb.) — Der Sprachunterricht (Sch. Arb.) — V o m Dichtertum des Kindes (Sch. Arb.) — An we'Ichen Fehlern lei-
• det hiiufig unser Naturkunde-Unterricht (Sch. Arb.)
c) Članki iz šolske zgodovine: Tužbi česk^ch pedagogi) pred 70 lety (Dr. K. Spalova): Amerlingov program reforme narodnih šol.
C. TO IN ONO.
, t Dr. František Čada (* 6. 4. 1865.. t 14. 12. 1918). Čada ie bil na češki praški univerzi neutrudni eoiiteli loeike. noetike. p.siholosriie. reprezentant Dedopsiholosnie v Čehih, navdušeni elasnik filantropizma in everenike. Ustanovivši pomen individualiz-ma in svobodnesra raziskovanja, ie bil čada sodelavec prof. dr ■ Drtina in kakor ta. ie tudi Čada Drenesel vedo s vseučiliškega odra med ljudstvo, zlasti pa še med uči-
telistvo. ki ca ie seznanial s pokretom raziskavama o studiiu deteta in nieeovesra razvoia. — Pred voino ie izdajal dr. Čada skunno s, prof. dr. Kreičiiem češki filozofski list »Češka Mvsl«. pisal pa ie razen dru-eih modroslovnih razprav tudi o otroških risbah, o razvoiu otroškeea eovora. o otroški elasbeni nadarienosti itd., kakor tudi o smotreni oreanizaciii pedoloeike. — Želeti bi bilo. da izvemo pri nas o delu Dokoin.-kovem kai podrobneišeea vsai po niesiovi smrti.
Pedaeoeiia Johna Deweya (Posnetek do »Napredku«). Pedagoeiia Johna De-\veva ie genetična. funkcionalna i sociialna. — 1. Ona ie genetična. Diiete ne treba da ie uzcaiamo spolia. o nt, treba da se podiže iznutra; ono treba da se obrazuie. a ne da bude naDunieno znaniima; iednom riieči. ono treba da se razviia. — 2. Na drueom miestu. pedaeogiia J. De\veya ie funkcionalna. Funkcionalna peda-eosriia ie pedaeoeiia. koja sebi oostavlia zadatak. da razviia duhovne procese vodeči računa o niihovu biološkom značeniu. o niihovoi životnoi ulozi. o niihovoi koristi za radniu u sadašniosti i u budučnosti: ona Dosmatra iednom riieči psihične procese i aktivnosti kao instrumente odrediene. da se oostaraiu za održanie života, kao funkcije, a ne kao procese, koii bi postoiali sami za sebe. Funkcionalno uzeaianie ne če da za-boravi. da ie diiete živo biče. i da ea treba dovesti do rada i do akciie prirodn.m sredstvima. koie život izaziva sam sobom. kada rad i akciia odtrovaraiu niesovim potrebama. 2ivot dietetov kao i čoviekov čini iedinstvo. sadržava u sebi dinamičku ne-isorekidanost: ne može se dakle srrubo razdvojiti niee-ova aktivnost od niesovih potreba. Čoviek radi neprestano s računom, iz interesa, radi potreba: zašto eubiti iz vida tai prvobitni zakon životni. kada ie u Pitaniu diiete. i zašto ea coniti. da radi. kada nieeova aktivnost ne odcovara unu-trašnioi potrebi? — 3. Sociialna ten-denciia u Dedaeoeiii J. Deweva ie nužna Dosliedica funkcionalnoca shvačania. Ona ie štaviše dvostruko funkcionalna. S iednc ie strane u istim potrebno, ier ie individui član društva, da se ona spremi, da bude ko-risna funkciia velikoea orearfizma. komu DriDada. A kako bi se moelo bolie spremiti za to neeo stavlianiem sred onih pril.ka sredine, koie če izazvati uiezine sociialne instinkte? To ie osnovna Dostavka J. De-weva. Ali bi se to sociialno uzgaianie mo-?lo Dravdati i iednim drueim obzirom: ako želimo da uzeaiamo diiete vodeči računa o niea-ovim Drirodnim životnim uvietima. ta-kodier ie Drva stvar, koiu treba učiniti. da tra stavimou uviete sociialnoea života: to ie normalna sredina, koia ie zani neizbiež-na. Ali koia če biti to vrsta rada. koia ie naibolia za mediusobni zaiednički rad. za
aktivnost u zaiednici? To ie očito ručni rad: niee-a bi htio Dewev da stavi u sre-dište školskoea života, i večina ostalih nredmeta nostaiuči za ručni rad Domočni oredmeti. izvuči če iz to?a Doložaia veliku korist za sebe same. Duh »škole-zaiednice u zametku« De\veveve Dak ie. 'da on računa na aktivnu zaiedničku radniu učenika kao na naiD0?0dniie sredstvo, da iih naučimo niihovoi budučoi ulozi kao liudi: isto-tako orikazuie on onu zabludu. koia ie u to-me. Sto moralno, sociialno i intelektualno izdvaia svakoma učenika. zabraniuiuči mu. da »oDČi« sa svoiim susiedom.
Vsi Dedaeoški radovi, što iih ie Dewev obiavio. ootiaiviše su Dlodovi izkustva, za-dobivena u niesrovoi U n i v e r s i t v E 1 e-mentari School u Chicaeu.
Otroški spomin oo eksperimentalnem sooznaniu. Pri soominu moramo razločevati ncoosredno zaDomnenie (torei do enkratnem slišaniu ali videniu) od o o s r e d-neca zaoomnenia. torei do Dravcatem Dri-učeniu z vaio in s Donavlianiem. V neposrednem zaoomneniu do enkratnem slišaniu so odrasli Dred otrokom. Ta zmožnost se stoDniuie med šolsko dobo in doseže svol višek šele v tretiem živlieniskem desetletiu. Posredno zaDomnenie. Driučenie. Da ima zo-net dve strani: 1. učno zmožnost, t. 1. število za obdržanie notrebnih oonavliani. 2. učno kreDkost. zmožnost*za zapom-nenie. zvestobo soomina.
Ponreie se ie smatralo, da sta obe ti strani boli razviti Dri otroku kot Dri odraslem. izkazalo Da se ie. da temu ni tako. Ko so Dri SDominskih Doizkusih dali otrokom in odraslim isto naloeo v mehaničnem ' učeniu na Damet. ie Drekašal šolski otrok odrasle le Dri Drvih ooizkusih: ko Da so se ti Donavliali. so odrasli kmalu Drekosili otroke 4—5krat .Vzrok ie Dri Drvih ooizkusih ta. da odrasli niso vaieni takemu učeniu. Tudi ta učna zmožnost doseže svoi višek v tretiem živlieniskem desetletiu in ostane ista še nekai desetletij. Pač Da ie zvestoba sDomina Dri otrok^h razviteiša kot Dri odraslih: Dri mlaiših šolariih večia kot Dri stareiših. Kar se otrok nauči, to obdrži boliše in zvesteiše kot odrasli. AniDak Dre-den si zaDomni! To se eodi oočasneie tako Dri neDosrednem zaDomtieniu kakor Dri učeniu.	— e.
Še o šolski dobi. V svoiem naravnem razvoiu Domeni šolska doba izobrazbo lastnosti. ki so Dotrebne za človekovo delo na svetu. Dotrebne za izDolnitev gotovih smotrov. Čustvo in volia postaneta trdneiša in določnejša ter zmožna, da deli časa stre-mika za enim smotrom. Dredstave se vsled kreDkeiše Dazliivosti iasneie izobrazilo ter se začenjalo nrilaeoievati zunanjemu svetu. Poinalem nastaia ostreiša ločitev med res-nicc in domiselnostio. obenem Da tudi ana-
Iz.i Diedmetov. ki vodiio k izobrazbi Do'i-nv;v in s tem se šele zakliučuie človeški razvoi. Za vse to Da ie otroška doba lahko le triurava in ne že zakliučitev. Ta nastooa šele s Diiberteto. ki Domeni višek duševnega dozorevania in ko se razvoi noimov-neoa in čustv.enecra živlienia v svoii doI-nosti šele začenia. Ali da govorim konkret-neie' Poizkusna Dsiholofiia ie dokazala (do Brahnu): Malemu otroku rti vsaka Dred-stava že gotova reč. marveč se zdi. da imamo ODraviti Dri niem z neko prav nedoločeno stoDnio. na kateri se o eni Drea-stavi redki znaki nazorne narave sami nri-kazuieio. Od 6.-9. ali do 10. leta otrok vec predmetov skuDai tako združuie. .da so nekateri redki nazorni znaki reDrezentantie neke sDiošne oredstave v kaki reči. Okroe 10. leta nekako ie nazornost oredstav največja in Dod vsako Dredstavo misli otrok na Gotovo reč. To traia nekako do 13. ali 14. leta in se izoremeni šele z začetkom pubertete. Tedai Da nastane kot naiDreDrostei-ša oblika losričnesra delovania docela SDrtn-tano razdelitev reči. ki se izraža z naštt-vaniem do cotovih načelih (na Dr. lastno-tvorni računski zakliučki. lastna delovna razDoredba). In takrat šele se Drične Dravo loeično DoimovaniP.
Zakai zajiisuiem to? Ker ie prav. če se v Dodkre.oilo zahtevi do Dredstavitvi šolske dobe na 7.—15. leto Dove tudi znanstveno utemeljena besedica.	F.
Iz zakonskeea načrta šolske preustro-iitvo v Cehih. Tudi Cehi izdeluieio zakonski načrt, ki nai iim Dreustroii šolstvo, ker so tudi tam DreDričani. da stari in nasilni ustav avstriiskeea šolstva in Drimeren, da se Drenese v mlado. živlieniaDolno državo. Opozoriti hočemo na eno Doglavie iz tega zakonskeea načrta. Ta vsebuie med dru-cim tudi zahtevo, nai se Drične s »šolo« v vulgarnem Domenil besede, torei s šolo. ki začenia učiti črk. računania in ostalih šol- • skih oredmetov. šele z 9. letom. Otrokom od g.—8. leta Da ie nameniena takozvaim »d o 1 n i š k o 1 a«, nekaka »Dredšola«. To ie šola »kolikor moeoče brez učnega načrta. brez urnika in brez učnih kniie. Njena naloea ie zaDoslovati otroke, da bi se izobrazili niihovi čuti. da bi se urila roka. se Drobuial razum. Dožlahtnievala svestnost in bi se vzeaiala za sDlošno živlienie. Zlasti se v otroku zbuiai češki jezikovni čut. Otrok si mora zaDominiati mnoeo Dristnih čeških izrekov, iedernatih. tiDičnih. leoo ureienih. Tako se zbuia v otroku tudi čut za Dlemeniti češki tiD in besedno krasoto. Otrok se tiči naDamet čeških stihov, posebno narodnih, izbranih čehoslovaškili basni, rekel in Drislovic. narodnih zastavic in dvotiDov. Na kratkih in skrbno izbranih izDiehodih sooznava svoi kraj. njegove
imenoma označene Drikaze. niesrov eosoo-ilarski in orirodni značai«.
Tako zakonski načrt. O stvari Doro-čamo. ne da bi izrekali sodbo. Mnenia Da smo. da tako delo v dveh let.h nikakor ne bi bil ubit čas. Nainoelavitneie. kar se s tako »ored.šolo« lahko doseže, ie pač to. da se šola otroku oriliubi: da nexzre v nii strašila, ki ea odteene domu in navadam, ki i.h ie imel Dred vstoDom v šolo; da mu ne Dostane novi svet v šoli zasovražen do vstoDu v^nio. kier se mu vsiliuie neka učenost. katere ne more razumeti niti nie niti nieneca namena. To ie indirektna Dridobi-tev. Direktna Da ie Dredizobrazba umstve-uih in telesnih sil. ki moraio v redni šoli orevzemati snovno delo; ta Dredizobrazba na eotovo ni breznlodno ieračkanie. ni ubi-ianie časa. Dač Da znanstveno utemeliena notreba. Kako Doimuie zahtevo o »dolnli šoli« češko učitelistvo samo. naiboliše do-kazuie to. da se ie Dri razDravi. ki se ie vršila o tei zadevi dne 18. Drosinca t. 1. v Brnu. osrlasil Droti en edin udeleženec, dasi si ie učitelistvo eotovo novsem na iasnem. da bo Dotik v taki šoli. kakor io teria tak dalekosežni načrt, zani vse Drei kot lahek.
F.
O moralnem oouku na Francoskem. \
francozkih državnih šolah, kier ie Douk v verstvu docela DreDuščen Drosti volii staršev in verskim družbam, tvori morala edini nravstveni Douk. Uvedene so v šolah za to Dosebne učne kniiee. od katerih ie najznamenitejša Q. Comoavreja »E 1 e-ments d'i n s t r u c t i o n morale et c i v i a u e«. Te osnove obsesraio dva zvezka: nrvi ie namenien 7—91etnim otrokom ter onim od 11.—13. leta. druei dodaia zaključenemu sistemu orimerne berilne sestavke in Destni iz francoskega slovstva. Kakor Dove že naslov sam (instruetion morale et civ.aue). se orikazuie tukai človek bistveno kot člen družbe, kako ootrebuie za svoi obstoi družine in družbe in kako sc mora zato obema vdaiati. obema služiti. Prav Draktičen in usDešen način ODazo-vauia v tem oziru ie zgodovinski, ker se tako Dovsod dokazuie. kako te samostojnost in vrednost človekova izza barbarskih časov zrastla do krščanstvu in zlasti do francozki revoluciii. UsDešno ie Drioo-vedovana Dovest 2aka Bonhommesa. t. i. trancozkesra kmeta: kako so ca tlačili nie-eovi p-osDodarii v sredniem veku: nieeovi eosnodarii v sredniem veku: nieeovi uDori (»Jacaueries«) in njihova strašna, nečloveška udušitev: nieeovo erozovito izrab-lianie in izsesovanie do absolutizmu 17. in 18. stoletia: nieeova oDrostitev do revoluciii Pravtako ie tu dokazovano, kako ie bil otrok v rimskem veku brezDraven in ni bil nanram svoiemu očetu drusračen kakor su-ženi naDram svoiemu gospodarju; kako ga
ie krščanstvo osvobodilo ter mu Dodelilo nekai Dravic: kako Da mu ie do oolneea Drava DriDomoela šele francozka revolu-ciia; tako ie šele ta odnrav h. oredorav cc Drvoroiencev: da Da otrok vzlic temu še ni docela svoboden, amoak nodložen očetovi avtoriteti do svoie Dolnoletnosti. da ima oče celo Dravico tra za vsak Drestooek dati zanreti do eneea meseca, ali če ie otrok že 16 let star. do Dol leta. Taki preeledi iz svetovne zeodovine se v kniiei večkrat na-liaiaio in so DriDnavni. da utrdiio v eoiencu tolažilno čustvo, da se stoDa v zeodovini navzeor in da vedno boli Drihaia' vsak do svoie Dravice. — Kar Da se tiče morale same. Dodaia SDis sistem vrlin, ki iih nonazo-ruieio DriDovesti.. A na SDlošno ComDavre ne izolira morale od vere. dasi ie tudi ne naDravlia od nie odvisne: vera mu ie višek, vendar na ne Doeoi morale.
Kako Dostaneio nezanimive stvari zanimive? »Vsak Dredmet. ki saniDosebi ni zanimiv. lahko tak Dostane. če ea asociiramo z drueim. ki ie že sam zanimiv. Oba asocii-rana Dredmeta rasteta ootem takorekoč drue v drueeea: zanimivi del Dodeli svoio lastnost celoti in tako se zsrodi. da stvari, ki skraia same niso bile zanimive, sčasoma nostaneio zanimive tako kakor one. ki so že izDočetka budile zanimanie. Čudno ie nri tem DostoDku. da vir zaradi svoie Dodelitve ne usahne in da Dostane celota lahko še zanimiveiša kakor ie bil začetni zanimivi del« (W. James.)
Doinovinoznanstvo — stroka ali načelo? UDOštevaie momente moderne oeda-pwike za Douk bomo morali DravzaDrav večkrat vDraševati. ali nai se smatra ta ali oni »Dredmet« Dri Douku za stroko ali le za učno načelo. Omenjamo danes domovino-znanstvo.
Domovinoznanskemu Douku smo navadno Drisoiali važnost, ker nam ie služil kot nekak uvod v zeinlieDisie in zgodovino; v naibolišem sltičaiu ie bil učna stroka. ki se ie UDorabliala za izhodišče vseli realii. Pomniti na bi morali, da ie Douk v domovinoznanstvu le nekako duševno sore-iemanie otroške okolice, vse nieeove neDo-sredne bližine: da ie za ta Douk merodaino le to. kar ie otrok doživel. Dreden ie vsto-Dil v šolo. kako ie razširial do dormt svoie obzorie. Da četudi nezavisno od šole; udo-števati bi morali deistvo. da se zbuia in dviea liubezen do Drirode. do liudi. do dela — bodisi da ie to duševno ali telesno — no domovinskih čutih. Tedai šele bi sdo-znali. kolike važnosti ie ta Drvi temeli Dredstav za vzeoio in za Dotik. Po "takem sooznaniu Da ne bomo Dolaeali Dremale cene domoznanstveni vztroini in učni snovi, a te same tudi ne bomo več tako utesnjevali. Ne bomo doDtiščali. da bi metodika še
nadalie naoravliala iz snovi stroko, ko ie vsa DravzaDrav vendarle samo načelo. Kot učno načelo Da ne le podlaea zemljepisnemu in zgodovinskemu pouku in v nai-bolišem slučaiu vsem realiiam. marveč načelo za ves oouk: Tako za realiie kakor zn računstvo, tako za risanie kakor za oetie. Tako postane domovinoznanstvo kot učno načelo lahko ravno ono toplo živlienie. v katerem se blaeodeino razviiaio vse V2-eoine in učne .sile. ,	F. Kranic.
Odlomki iz metodike. »Metodiki« so prepričani, da deco tudi vzeaiaio. če ii po-daiaio stilfzirano učno snov; druei eovori o »množini« učne snovi: zlasti starejši šolski vzeoievalci na so zrli vzeolo v tem. da so ob vsaki priliki in nepriliki nalepliall učnf snovi »etično misel«. Vse to ie dobilo zaznambo »vzeoia s ooukom« Izraz Pa ie netočen in posledice, ki izhaiaio iz takega dela. nas o tem orepričuieio tudi same. Zakai namen nouka v orospeh vzeoie ni niti množina učne snovi, še mani niena sti-lizaciia in formuliranost. niti »etični« priveski na to snov. Sai vemo. da se pravi vzeaiati toliko, kakor razviiati umstvene in telesne sile mladeea človeka t. i. nie-f o v e. otrokove lastne sile. Teh pa ne moremo razviiati na ta način, da ilm samo dodaiemo*iz svoieea znania in iz svoieea mišlienia. Pri tem daianiu pozabljamo na iemanie. na zaiemanie iz oneea živega vrelca, ki se mu oravi lastno otrokovo duševno živlienie. Kadar hočemo »vzeaiati s ooukom«. pustimo temu duševnemu živ-licniu naiorei do besede, naše poučevalno delo oa bodi ne samolastni svoi namen, temveč le vzeoino načelo. To pa nam ne bo koristilo le nri vzeoii. neeo tudi ori pouku samem, zakai »vzeoia« in »pouk« sta
eno v »izobraževaniu«.
•
Pri oouku se ne oeibaimcf takoimeno-vanih »formalnih stooeni«. ker ne značiio drueeea kot naravnost in Ioeičnost Do-stopka: oeibaiino na se v niili formalizma
in verbalizma. Zato Dustimo v' »ptioravi«. da otroci samo oovedo. kai nai sodi v pripravo: niso potrebna v to učiteljeva vpra-šania. Slike, ki žive v otroški znotraniosti. so zmožne oblikovania. so temeljni kameni za snovno obravnavo. Prosti razeovor budi predstave, ki si iih otroci Pač laže na-biraio zunai v živlieniu. kakor iim ie mo-eoče to v šoli. In s takimi prispevki nam "trrjr-i nomaeaio pri ustvarianiu in ob vaniu življenjskih slik. Kaiti »podavanie«. to so živlieniske slike. Zato nam tudi ni do izraza »oodavanie«: preveč pomeni meha-uiziranie s stiliziranimi vprašanji in odeo-vori. Obravnava vsake učne snovi na bodi razvoi vseh sil v otroški duši. bodi kvalitativna brez ozira na kvantiteto. Ker nam ie nri taki obravnavi za to. da dobi otroški duh novih podnetov za ooazovanie v živlieniu. oodnetov za »pripravo« obravnave nove učne snovi.
S tem na ie rešeno tudi vorašanie koncentracije učnih predmetov: če hočemo, da bodi oouk živ. bodi takšen v vseh svoiih oanoeah. ki imaio vse en in isti smoter: izobrazbo duševnih in telesnih sil otrokovih.
P.
Zakon o politični vzeoii državlianov ie
soreielo Nar. Shromažd. v Praei v svoji seii dne 7. svečana t. 1. Namen zakona ie nolitična vzeoia državlianov v demokratskem in republikanskem duhu. Z zakonom se določa, da se moraio v vsi čehoslovaškl državi obdržavati brezplačni tečaii. kier se bo vsemu ljudstvu razkladala o državi, nie-nih delokroeih v vseh oodročiih in o niiho-vih delovaniih. o pravicah in dolžnostih državlianov. V vsakem kraiu. kier ie sedež dosedaniih okrainih zastoDov. se osnuie s orimernim ozirom na politične stranke, poseben odbor, ki mora v vseh občinah v okraiu voditi te kurze. Prvo delo tečaiev o nolitični vzeoii bo. da DriDravi liudstvo na demokratsko reformo šolstva. Ta zakon omeniamo v našem listu zato. ker hočemo opozoriti, da bi tudi Dri nas ne bilo odveč, če bi začeli narod poučevati v tem smislu.
Hranita ii posojilnica ..učiteljskega konita" v Ljijaii,
resistroaM vAm i oraepira jamstvom.
Zadružnik zadruge postane lahko vsak, kogar sprejme naeelstvo. Delež 50 K se vplača naenkrat in se obrestuje po 5°/„.
Vstopnine se plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 3%. Obrestovanje se pričenja s 1. in 16. vsakega meseca.
Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih.
Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 25 h v znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se principielno ne odgovarja.
Zadružni lokal je v Ljubljani , Frančiškanska ulica št. 6.
Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek in soboto od '/2 5. do '/2 6. ure popoldne.
r. z. z o. z.
naroča in plačuje za svoje člane gospodarske potrebščine, časopise, knjige, plačuje zavarovalnino itd. proti mesečnemu odplačevanju. — Sprejema vloge od vsakogar ter jih obrestuje po 3°/o za učiteljstvo že za ves dotični mesec, ako dojde denar vsaj do 5. dne v mesecu, sicer pa od 1. dne prihodnjega meseca. Sprejema tudi hranilne knjižice od drugih zavodov, ne da bi se prenehalo obrestovanje. Posojila se dajo zadružnikom na osebni kredit proti primernemu poroštvu, in sicer proti mesečnemu amortizacijskemu odplačevanju ali tudi na drug način, ki se določi sporazumno med prosilcem in načelstvom.
r Pet deležev se obrestuje kot hranilna vloga.	-
Zadružni lokal: Celje-Breg štev. 26. Za pojasnila se je obrniti na naslov: Učiteljska zadruga, Griže pri Celju Za odgovor je pridjati 20 vin. v znamkah, sicer se ne odgovarja.
Cenjenemu uOteljstvu in slavnim okrajnim Šolskim svetom priporočamo v obilna naroČila vse predpisane Šolske tiskovine po najnovejših vzorcih, najnovejše mladinske spise lastne bi druge zaloge, poštne in druge tiskovine za Šolsko uporabo na ljudskih, obrtnih in meSCanskih Šolah, uine nalrte, razne napise na lepenki itd. - Zahtevajte cenik, ki se poSlje brezplačno in poStnine prosto. • Vsako leto izide ,ltočni zapisnik' z osebnim Statusom in imenikom vseh Sol po slov. deieiah.
UČITELJSKA TISHAftNA
V LJUBLJANI
registrov, zadruga z ontej. zavezo
Frančiškanska ulica 6.
/7,
ft
Akvarelne Unrt7)£? in tempera ULt! UC-y
Gunther Wagner-jeve umetniške in najfinejše tehniške akvarelne
■aapnsiai
hfll*17Q ■■»»»■*■■ UCU V C amaaHaaa«
prekašajo glede čistoče, sijajnosti, me-Savitosti in trpežnosti vse doslej znar.a izdelke.
: NajprlkladnejSa znamka za šolsko rabo i
Giinther Wagner-jevi
tekočI tuši
prevladujejo svetovni trg!
Gospodom učiteljem risanja so na zahtevo napleski (namazi) in cenik na razpolaganje.
G0NTHER WAGNER,
Hannover in Dunaj X/l. Obstoja od 1888. I. 40 odlikovanj.
m