Z Gradoa. Kakor sem obljubil, tukaj spolnim. Tretji dan pret. m. pri.šel sem v Maribor, kjer sem se nekoliko pomadil. Enako očaku Jakopu, ki je potovaje pod milim neboni spal in se tolažil, sem tudi ja/, rekel: ,,Resnično, tudi tukaj se čuje inili domači glas". Mariborska slovenska čitavuica je pravo zavctje vsem popotnim rodoljubom. Zmed drugili lepih reči, ki jih vsaki Slovan rad vidi, je v čitavnični sobi tudi prav lepa slika nasega presvitlega ccsarja, okinčana z zelenim lipovim veneein in /. lepiini naiodnimi zastavami. Nad sliko pa je napis ,,Slava", kakor bi se vsakemu , ki pride nolri, naproti klicalo: ,,SIovenci smo , in Ijubimo svojega cesarja !" — Vse, kar sem vidil in slišal v mariborski čitaviiici, me je zelo ganilo. Slavaji! — Sel sem tudi na grob nepozabljivega slovenskega očeta Marlina .Slomšeka. Prav milo se mi je slorilo na slavni njegovi gouiili, ktera v sredi ovčic hrani košice preljubega pastirja, ki ji je bil uaj boljši vodoik v cerkvi, v šoli in vsem življenji. Bog mu daj večuo rajsko veselje! — Z Bogom, niili ,,Tovars!" A. D. Pugelj. Iz okolice ribniške. 17. pret. m. je biio v Doprepoljah očitno aolsko spraševanje, kjer so otroci dobro /.nali, akoravno imho dovolj stanovitno v šolo hodilo. Poscbno nani je bilo vaeč, kar je na koncu 8kušnje neka učenka ^ovorila. Mislim, da se ne bodo dolgočasili čast. bravci, če jim ,/Tovarš" ta govor pokaže. Taki le je: vHvaljen bodi Jezus Kristus ! Prečastiti gospod dekan in vsi šolski prijatli! Šola je podobna vertu v kterem so mlade drevesca vsajene. Te drevesca smo mi otroci. Vertnarji tega verta so naši gospodje učeniki. Da bo drevesce enkrat sad obrodilo, se mora pridno oskerbljevati. Urevesca, ktere vertnar ne oskerbljuje, rastejo divje, prinesejo morebili kaki sad, toda le malopridni sad. Takim divjim drevescem so podobni otroci, ki v šolo ne hodijo, ali jo pa redko obiskujejo, in kterih pamet in serce ni po/.lahnjeiio. Oni bodo enkrat sirovi, neizobraženi ljudje , kteri bodo svetu malo prida prinesli. Da bi drevesce dobri sad obrodilo, inora vertnar zanj skcrbeti, ga mora varovati vsake škode, posebno pa škodljivih merčesov, kteri bi mu poškodovali koreninice in cvetje. Vertnarji naši so nam učeniki. Oj, kolika sreča je za nas, da hodimo v šolo! Saj šola je za nas podlaga naše časne in večrie srečc. Koliko Ijudi nizkeffa in revnega stanu se je na svetu osrečilo s tem, česar so se v mladosli v šoli naučili. Pa veliko večji je prid in dobiček, kterega šola za večnost donaša. V šoli se učimo Bog^a, božjo voljo, postave in zapovedi spoznati, dobro storiti, hudo sovražiti, prav moliti, vredno svete zakramente prejemati, tudi lepe pesmi prepcvati in sploh kersansko živeti in srečno umreti. In — komu se moramo /.a vse to zahvaliti? Naj pervič večnemu Bogu, potem pa našim ljubim staršem, in posebno našim preljubim učenikom. Oj, da bi jini vse Ijubi Bog poplačal! Prečaslitljivi gospod dekan! V itnenu vseh učencev in učenk tudi Vani iz serca rečem : Bog Vam poverni čast in prijaznost, ktero ste naiii danes skazali, da ste se hotli prepričati, kaj smo se letos v šoli naučili. Nebeški oče daj, da bi Vi v prid šolskih otrok še dolgo živeli in ludi bili večno srečni. Vi pa pridni učcnci in učenke, ki ste v pretečenein šolskem lelu in tudi daites se dobio obnesli, prejraite šolske darila, ktere ste pu pravici zaslužili. l\li vsi pa sklenimo dancs, da bomo po naukih, ktere siiui v šoli slišali, stanovitno živeli , lepo molili, radi v šolo hodili, star.še in učcnike zvesto vbogali in da bomo zanaprej še pridniši. Tako, nas bo Bog vesel, nas bodo veseli tadi angclci in dubrotniki na.ši, in od usmiljenega Jezusa /.a darilo, ker radi smo v šolo hodili, enkrat venec nebeški vsi boino dobili." Janev. Iz LJubljane. Na Dunaji se tiska, kakor ,,Xovice" pravijo, več slovenskih knjig za Ijud.ske šolc. Slomšekovega popravljenega ,,P o n o v i I a z a u e d e I j s k e š o 1 e", je že 6 pol gotovih. To je gotovo prav vesela novica, ker ravno naše nedeljske šole niso imele še do zdaj svojega priniernega berila. ,,Ponovilo nedeljskih naukov" je knjiga pulna naj boljšega blaga /,a šolo in dorn. Tudi so /.e natisiijeue ,,Zgodbe ii o v e zaveze", ki so po Šušterji poslovenjene in namenjcne za Ijudske Aole. — Ravnokar je prišlo na svitlo znamenito pesniško delo pod iinenom: jtbtina Solimaii, to je slavospev in življenje rajukega dr. Ignacija Knoblehcrja, apost. provikarja v nrednji Afriki, z lepo bakrorezno podobo riiisijonarjevo, zložil Autou Umek, Okiški; na svido dal preč. g. L. Jeran, vrednik nZg, Danice", natisnil pa g. Blaznik. Prav živo pripoiočamo to izverstno delo vsern rodoljubom, pa tudi vwi bolj odrasčcni šolski mladini. — G. Ljudevit Toinšič v Zagrebu, sin rajnkega učilelja in slovenskega pe.snika Bernarda Tomšiča, je našel med nekimi rokopisi slovensko veselo igro ^L ah ko ve rui*, ktero je njegov oče v verzih sostavil. Da bi tedaj siti to lepo delo spravil na nvitlo, vabi /.anj naročnike, kteii naj bi se do konca t. m. oglanili v Zagrebu (poste restante'). Denar (kake pol gold.) se bo dal, kadar knjiga i/.irle. Prav bi bilo, da bi tudi učitelji obilno podpirali delo svojega verlega rajnkega tovarša. ¦— Šolsko leto vseh I j u b 1 j a n s k i h očitnih žol seje začelo danes 1. oktobra. Število učencev in morda še kaj bomo drugo pot naznanili. Bog daj dobro novo šnlsko leto učencem in učiteljem!