Dopisi. Od sv. Lovrenca v Slovenskih goricah. Zvečer pred godom av. Cirila ia Metoda se je obbajala tukaj Tepa svečaaost, aa čast slovaaskima aposteluoma. Gealjivo je bilo gledati aa stotiae ia stotiae kresov po niili sloveuski zemlji. Tudi pri aas smo aaiteli lepo maožico teh migljajočih lučic. Pri bližnji cerkvi ua Poleašaki pa so lepo zatrijaučili, kakor to delajo aa Kraajakem, ki vesele prigodbe nazaaaiajo z zvoaovi. Posebuo veliko teh lučič pa je aiigljalo po Halozah, ker prebiralci še niso oblizaai od uemške kulture, iu imajo med seboj aarodaega moža, kateri o praveai času s pravo besedo in aa pravem mestu aa aarod upliva. Piava beseda o pravem času ia aa pravem mestu pa se mora veadar le srca prijeti. Ako je bila jnžua straa od aas tako lepo razsvetljeaa, tako aam je žalost trla srce ia oči so se aam polaile 8 solzami, ako smo pogledali proti zahodu, proti sv. Urbaaa, kjer učitelj Kocmut svojimi nJudeževimi gioši" ia drngi svojo aemškutarijo ia Miheličevimi peticijami v narodaem obziru prav slabo gosp^darijo. Tamkaj je bilo vse temao, aobeaa lučica ai teine razsvetljevala, fli si je uašel, ia ako bi jo tudi pazoo z drobuoTidotu iskal. Odpustite jim, ker ue vedo, kaj delajo. Zeleti bi bilo, da bi lepa Bavada, krese žgati aa čast sv. Cirilu ia Mctodu povsod obveljala. V naši fami šoli se lepo sloveuščina uči; iB želeti bi bilo, da bi se tudi te uriee, v katerih je učitelj prisiljea učeacem aemško abecedo v glavo zabijati, za sadjerejo ali pnljedelstvo odmerile. Zaano je, da ptebivajo tukaj trdi Sloveaci; ki se med seboj le ^aaški" pogovarjajo. Pa kakor pravila brez izjeme ne, tako je tudi med aami edea, ki se z aemščiuo itudi ia od aja zveličaBJa ia morebiti še celo — deaarje? pričakuje. Tudi ,,Doifboteja" ia Mibeličeve peticije si je ta aemškutaičck vedel piivabiti. Pa petieije so morale aa ajegovo žalost brez podpisov aazaj romati, ker mi LovreBČaui takih mazarskib reči ne podpisujemo, pač pa smo podpisali sloveaske peticije. Druga žaba, aamreč ,,Dorfbote" še redao priskače k aam. Pa mislim, da bo se morala ta zalega, skoraj, če tudi ae rada, osodi pripustiti; skoraj bo tič brez perja pobešal glavo, ker ga ae bo imel kdo plačati, če ga hočejo pa brez plače k aam pošiljati, pa le slobodao, saj takšae lističe bo zaal porabiti aaš narodni mesai- za meso ia klobase. Na biakoštao aedeljo smo opazovali po raaej meši, kako je prost kaaouir, drugačo pa babač, ki se je v mesti učil aemški, pred cerkvijo, se v6, da odpito, sprebajal se čakaje aekoga. Vsako krat, ko je šel minio zvoaika, od koder se ravno vidi aa preduji altai1, je pouosao salutiral, dižec dolgo goreeo viržiaijo v ustib. Bi ae bilo bolje, da bi se ta ,,visoki vojak" službeai reglenieflt u5il, aego da se baha s svojo kosmato aemsciao. (To je res čudao, kajti kaaoairji slujejo sploh kot pametai ljudje. Ured.) Pii Bekej priliki je ptujski direktor Ferk iraeaoval ,,SUdsteirische Post" = Slidsteir. Pest. Ta človek aekoliko časa sem stiašao povzdiguje aemščiBO. Pri uekej drugej priliki je rekel, da učitelj uij zato učitelj, da bi kmeta s tem v aesrečo^ spravljal, da 8e uči ajegova deca aemški. — Še aekaj, marsikterim učiteljem, ki dclujejo aa sloveaskih šolab, gre težko z izrazi, ker so ae prej v vseb aolah le nemsko učili. Gospod Lapajae v Krškem je izdal knjige za vsak predmet, kateie bi si aabavil vsak učitelj. Te kajige so po ceai ia učitelju jako dobio služijo. Iz Ptuja. (Gg. dopisuikom nekaj.) Da bi si stepel desetmesečao šolsko prašiao, okreaem njo prvi den šolskih počitaic v prijazue Haloze k veleceBjeaema maogoletuemu prijalelju, 6. g. župaiku sv. Trojičkemu. Pri gostoljubuem domačiau aa obedu bil je tudi, zarad svoje marljivosti ia primernega poaašaaja občepoštovaai g. Oraik, vrli učitelj pri sv. Duhu, podružaici Trojičkej: ,,Nekako težko mi je dues pri arci, reči me dobri starček, ko sem mu bil spomeuil, da smo pri okrajaeui šolskem svetu ajegovo prošajo glede umirovljeaja soglasao bili podkrepili; blizu 50 let sem učitelj iu sicer pri sv. Dubu čez 30 let, pa me v tem težkem stanu redko kaj tako speklo, kakor oao, kar se zdaj v Gospodarji o meai pravi, ia to so bojda ravao oai pisali." Pri teb besedab pokaže solznatimi očmi na dopis iz Ptuja s podpisom Ž .... v, v katerem se bere, ka je v občiai Rodui vrh, razve predstojuika Dajuka ia aekega Mateušiča tudi oa, Bamreč rstari učitelj Oiaigggg" podpisal Mibaličeve peticije. Kakor vejo, trdi blagi mož, jaz onokrat pri učiteljskem zborovauji aisem z večiao glasoval, kajti ; pa tako zagrešiti proti svojej sloveaskej materi ne morem, in se aikoli ao bodeia, da bi podpisal Miheličeve peticije. Povsod aa okoli razpošiljale ia razuasale so se aa podpis ia tudi predstojaik Dajako jo je dobil, priaesel k meai ia me vprašal, kaj da aaj storimo; jaz pa seoi rnu rekel: tega aikar ae podpišemo, ia tako so oae peticije še zdaj pri aieai v aekem kotu, podpisal pa jih ae bom aikdar, saj nisem, bvala Bogu, še prišel ob pamet iu vem, da sem pošten Sloveaec. Kdor pa je Dajaka ia Matevšiča aa podpia vlovil, tega ae vem, morebiti, da jih oaedva aista podpisala. To me res boli, ka se na moje stare dai kaj tako sramotaega o meai razglasuje in krivo pripoveduje. Blagi moj kolega, tolažim dobrega starčeka, jaz oaega dopisa nGospodarjuu uisem priposlal, ia tudi ne vem, kdo ga je pisal, ia dobro razumeai, da Vaz težko staae, ka ste tako na smeh ia sramoto postavljeai, ali temu se lebko odpomore s tem, da pripošljete par besedic g. uiedaiku pak rečete, da Vi uikdar Miheličevih peticij Biste podpisali iu ajih ae bodete, iu prepričau sem, ka bode g. uredaik to re6 srca rad popravil. nTega pa ae storim; kajti nikoli še aisem ai edne besede v aikake aoviae pisal, pa tudi zdaj ae bodem, raje krivico trpim; če pa bi oai tako dobri hoteli biti, pa v mojem iaieaii povedati, da jaz Miheličevih peticij vuisem hotel podpisati ia ajib aikdar ne bom; kaj takega bi mi pa prav ljubo bilo, ia jaz Njib prosim za to. Dragovoljno obečal seai sivoglaveam pošteDJaku željo spolaiti ia mu jarao čast rešiti, kar oetu s tein, misliia polaoaia storil. (Obžalujemo, da se je krivo poročalo o g. Oraiku; aaš dopisatelj se v6 ai bil g. profesor Žitek, ampak aek drug sicer pridea aarodajak, ki pa ai bil dobro podučea.) ,,Nečem ajib iiaeaorati, pripovedaval aam je blag mož dalje, kako so me ptujski purgarji aagovarjali » aadlegovali, uaj grem tudi jaz v Celje aa nParj teitag" ; komaj sem edaega odpravil, že je diugi priloma8til, pa so mi obečavali, da dobim nfrajkaito", da ue bodem imel celo aikakih stroškoT ampak, da itd., samo aaj grem. llvala Bogu, d je aaša vlada bila tako modra, pa je to prepove dala, jaz bi sicer tako ne bil šel aa to bujskaaj proti uam Sloveucenr'. — Nemorem si kaj da ob konci teh vrstic ne opomaim gg. dopisfliko ia ajib iskreao zaprosim, aaj pišejo vselej le samJ golo ia čisto resnico, pa aikoli ae o takib zadevahj o kterib se prav ae ve, so ae li pripetile, ali sc popolaoma zanesljive ali pa morda ne; na tab uačiu bode mnogo svaje izostalo, aoviae bodo si prihraaile potrebno zaupaaje, ia g. uredaik n« bo imel pri težavuem iu aevaraem svojem opraj vilu sitnob ia aeprilik preaašati. Na zadnje 9j me silno mika aekoliko črbaiti, zastran lovljeajl podpisov za šole zakotnjače, kakor ona, koja se aamerava staviti v Staaošiai še poprej, ko se Bapravi oaa potrebaejša pri sv. Trojici; pa ker popolaoma zanesljivo ae vem, zato za zdaj raji aii! ae rečem. Jože Žitek, profesor v Ptuji. Od sv. Petra pri Radgoni. (Razae reči o letiai.) Letiaa povprek je precej dobra, ozimim se je vrlo obnesla, sicer bodo uekteri meflje pae nice dobili, kakor laai, veadar smemo še zado voljai biti, ker se bode rži več pridelalo. Tu pi tam so uže poskusili mlatiti, ter bili bojda povsoi zadovoljai. Moram pa re6i, da se je vesela žetei tukaj pri aas povsod zavriila, ia skoraj vs< v lepem vremeau, ker žujecev ia žaajic aa polji ai veliko dež aadlegoval, kakor marsiktero leto. Dalje moram pristaviti, da smo seaa letos prav malo dobili, ia ako se otava ae bode bolje obaesla, bode pač živiaa pomajnkanje trpela, in maogi bodo morali v jeseai svoja živiučeta prav po ceai prodati, ker ae bodo imeli dovolj klaje skozi dolgo zimo. Jariaa lepo kaže: koruza, krompir, grab, itd., ajda že tudi iz zemlje tišči in oves bo kmala za žetev zrel, le proso se aekaj kuja, redko je iu ie to kar je, ueče ai6 prav od zemlje pogaati. Kaj pa bi pisal o viaogradih? Nič dosta, le to moram dostaviti, da se grozdičev se precej ia lepih kaže, sicer Bi vse ostalo, kar se je kabrakov Baleglo, ker se je maogo grozdičev po cvetji osipalo, veadar moremo zadovoljni biti 8 tem, aaj aam le to, kar je, nebeski O5a pred hudo uro obvaruje. Dalje pišem, da je letosajo spomlad pri aas maogo požarov bilo, da »0 si Ijudje noč ia daa v strabu bili. Maogo 80 si glave ubijali, kako se toliko ognja zatrosi, a aa piavo veadar aiso mogli zadeti. — Ne moreui si kaj, da bi ae objavil žalostae srnrti, ktero je tnkaj pri aas storila pridua 26 let stara viaičarska hči Neža Pavlič po imeau. Padla je sirota r mlako, sicer ai utoaila, toda vsled strahu, kterega je prestala, je kmaln vlegla v postelj, in v malo dneh izdibnila svojo dušo, zapustivši mater vdovo, seatro ia tri brate. Naj po6iva v miru! Jaaez Dub. Iz Celja. (Freimaurerska nCeljaaka") je porodila mladica. Krstili so ga: pKmet8ki pr ijatel", oblekli pa res čudno, aamreč v precej BesBažae, raztrgane sloveasko-aemške cuaje. Pisaa je sloveaski (?) ia nemški, prav po celjsko-aemčurski šegi npisel supea, pisel flajs, pisel biadiš, pisel dajč". Ime je krivo, kajti liberalai aemčur je kmetom takšea prijatelj, kakor lisjak piščetom, maček špebu. Lisjaček ,,Kmetski prijatel" je pa materi lisici ,,Cillier Zeituag" zelo podobea, aad gobcem iina piko nlaž". Rabi to besedo zaporedom, a roti se aa vso silo, da ae laže. Vere, pravi, se ae bode dotikal, a precej se spozabi ia piše: ,,kar cerkev zadeae, ho6emo, da se aje pravice ojstro od vlade ločijo." No to je zvito zakriti liberalflO-freimaurerski aaak, ki je povsod rodil razpor med svetao ia cerkveao oblastjo ia pouzročil preganjaaje sv. katoliške Cerkve, a. pr. sedaj aa Fraacoskem, Nemškem, Italijanskem. Zastraa rlaži" aavajamo deae8 sledeče: 1. ai res, da bi bil deželai zbor nrazpuščea", kakor ,,Kmetski" lisjak piše, 2. ai res, da bi bil ,,Deutscher Schulvereiu" eaak društvu sv. Mohora, 3. ai res, da bi bil v Tagespoiti ,,aek kmet" pisal dr. Rataju odprto pismo, kajti Rataj je aotar v Bistrici, poslaaec je pa g. Radaj v Mariboru, ia odprto pisaio je spisal nvelikoaem8ki" profesor Zelger v Gradci, 4. ai res, da ai aobea časaik pobvalil g. Haapta, zaradi ajegovih zaslug v koajerejstvu ia hmeljarstvu, kajti laai, ia letoa je g. Hauseabichler iz Žavca, v nSlov. Gospodarji" pisal pobvalao o vrlem g. Haaptu, 5. ai res, da bi 8e mestai otroci n. pr. v Celji ali Mariboru, v malih šolab učili sloveaski; saj bi g. Neckermana poprej omedlevati začel ia 6. ai res, da so Aagleži streljali z Egiptovskimi kaaoai, streljali so savojimi. To je uže cel koš aeresaic ali da rabimo ,,Prijateljev" izraz: nlažij". Lep začetek. Pisava jo pa tako revaa, pomaajkljiva ia kriva, da se nam zdeti ho6e, da se aemčurski prerok ia uredaik dr. Glaatscbaigg norca dela iz aaše lepe sloveaščiae ia aalašč tako trapasto piše. Ali pa je dr. Glaatschaigg res tako aevedea ? No, tedaj pa mu je čestitati, da ima svojo učeaost aa oslovski koži zabeležeao; kajti iz ,, Kmetskega prijatelja" je ai videti. Kako se pa celjski aemčurji zatajujejo sloveaski pisoč ia potem režijo, češ, sedaj smo Slovence ,,aam azali", o tem prihodajič.