Razgled. — Nemškj »Schulverein«. Nemški listi prinašajo sledečo prošnjo »Deutscher Schulvereina«: »Schulverein, zvesti čuvaj nemških obmejnih šol, je poslal vsem nemškim občinam, okrajnim zastopom in denarnim zavodom prošnjo, da s hitrimi in obilnimii darovi pokrije izpad dohodkov, ki je nastal zaradi zmanjšanih prispevkov članov med vojno. Vse prijatelje nemške šole, ki imajo vpliv v imenovanih zastopih, nujno prosimo, da krepko podpirajo to prošnjo. Nemški »Schulverein«, ki je za ohranitev nemškega rodu v Avstriji storil več kakor vsako drugo društvo v tej državi, gotovo zasluži, da mu v teh težkih časih pridejo na pomoč vsi, ki so v to poklicani.« — Univerzo v Skoplju hočejoi ustanoviti Bolgari. Iz Sofije poročajo, da je bolgarski naučni minister že izdelal tozadevni predlog na kralja. V Bitolju naj se ustanovi tehnična šola, v Ohridu pa teologiični seminar. — Mecen češke šolske iružbe. Dne 25. oktobra -je umrl v Pragi nekdanji tvorničar Anton Kratochvil v 73. letu svoje dobe. Vse svoje življenje je štedii le za to, da je mogel ob svoji smrti obdariti svoj narod. Vse svoje imetje je zapustil v narodne namene. Volil je zneske raznim narodnim orgasiizacijam, a kar je ostalo, okolo 100.000 kron, je določil za češko šolsko družbo (Ustfedni Matice Školska). Tako si postavljajo res narodni imovitniki trajen spomenik v narodu. — Slepci v telefonski službi. Zadnji čas porabljajo v manjših zasebnih telefonskih centralah v Berlinu tudi slepce. Naprava je opretnljena z znamenji otipalne pisave za slepce. Ako se poizkus obnese, se bodo vbodoče na manjših telefonskih postajah nastavljali tudi v vojni oslepeli vojaki. — Csniica prepovedana. Grško-katoliški škof v Eperjesu na Ogrskem, Štefan Novak, je izdal posebno pastirsko pismo, s katerim prepoveduje rabo- cirilice v vseh šolah svoje škoiije, češ, da je to potrebno za patriotično vzgojo in kulturni napredek maloruskega prebivalstva. — Umrl ie v Novem Sadu nadarjeni hrvatski komponist Jsa JBajič v 36. letu svoje starosti. Nekatere Bajičevih pesmi so postale jako popularne. Bajič je uglasbil tudi Nušičevega »Kneza Semberijskega« v opero. — Črnovojna služba 43—SOletnih zdravn!kov. Načelnik poslovnega odseka avstrijske zdravniške zbornice profesor dr. Finger je izjavil, da se bodo tisti 43 do 50letni zdravniki, ki so bili pri prebiranju spoznani za vojno službo, enako kakor mlajši letniki (do*42. leta) porabili za službo na fronti, ostali pa samo za službo v etapnem prostoru in v notranjosti. — Ruski slikar Makovskij je ponesrečil, vozeč se z izvoščkom, v čigar voz se je zaletel avtomobil. Makovskij je bil že 70 Iet star in je zavzernal odlično mesto med modernimi ruskimi historičnimi slikarji. Njegovo najznamenitejše delo je slika »Rusalke«. — Pastor in profesor. V Charlottenburgu pri Berlinu je profesor dr. Vogt na cesti s svojo soprogo in z vzgojevalko svojih otrok govoril francoski. Profesorjeva žena je Francozinia, vzgojevalka pa francoska Švicarka. To francosko govorjenje je slišal vpokojeni pastor Kettner, ki je bil ravno dan poprej dobil obvestilo, da1 je njegov sin padel na francoskenn bojišču. Pastor je profesorja in njegovo družino začel zmerjati in je končno hotel starega proiesorja s palico po glavi udariti. Pastor se je pred sodiščem postavil na stališče, da je za Nemca v sedanjih časih sra,motno, če govori »ostudni francoski jezik«. Ker se je izkazalo, da je profesor le v navadnem tonu in povsem neprovokantno s svojo družino govoril francoski, ni bil nič obsojen, pač pa je bil pastor obsojen na malo globo. — Mornariški poklic in naša mladina. Po vojni se utegne naša trgovinska mornarica jako dvigniti in povečati. Zato bo tudi veliko povpraševanje po mornariških častnikih in kapetanih. Ker je mornariški poklic v gmotnem oziru jako ugoden in tudi drugače odličen, bi bilo želeti, da bi se tudi slovenska mladina v večjem številu nego doslej posvečala temu stanu. Saj smo neposredni mejaši jadranskega ozemlja, oziroma morja ter se moramo z vso ljubeznijo in polnim razumevanjem okleniti tega dragocenega naravnega daru. Starše, ki imajo inoško mladino, opozarjamo na vladno namero, da v Trstu ustanovi navtično šolo. Doslej se nahaja v Trstu c. kr. navtična akademija, na njej je med drugim uveden enoletni abiturientski tečaj. — Slovečl kemik Edvard Ludwig je umrl na Dunaju, star je bil 72 let. — Gašpar vitez Zumbusch. Znani kipar in član gosposke zbornice, Gašpar vitez Zumbusch, je umrl v visoki starosti n-a svojem letovišču v Rimstingu na Bavarskem. — Njegovo najznamenitejše delo je monumentalni spomenik cesarice Marije Terezije pred cesarskim dvorcem na Dunaju. — Češko šolsko društva med vojno. Češki listi poročajo »Ustfedni Matice Skolska« je vkljub vojni otvorila vseh 110 svojih šol v zaupanju na podporo svojih podružnic, raznih zavodov in rodoljubov. Od učiteljstva in uradništva jih je 80 pod orožjem. Podružnice se opozarjajo, da bo le tedaj mogoče vzdrževati šole, če bo osrednje društvo dobilo dovolj dohodkov. Razveseljivo je, da se »Matice« spominjajo plemeniti dobrotniki tudi na smrtnih posteljah in da ji zvesti prijatelji brez vsakega poziva redno pošiljajo dar sv. Vaclava. — Stoletnica Ludvika Štura. Dne 28. oktobra je mkiulo sto let, kar se je naro dil ustanovitelj književnega jezika Slovakov, Ludvik Štur. Slovaška mladina je pod Šturovim vodstvom na pomembnem shodu v Požunu sklenila, da začne rabiti tudi v književnostii slovaško narečje. S tera se Slovaki niso hoteli Odtujiti ne češkemu narodu, ne češki kulturi. ampak so le začeli pisati v slovaškem narečju, da bi narod laglje in hitreje zbudili. Štur je bil urednik raznih slovaških listov, branil je nravice svojega naroda tudi v nemških listih in organiziral svoj narod. Leta 1848. je proti madžarski revoluciji organiziral s Hurbanom in Hodžo slovaški upor in na slovanskem shodu v Pragi v istem Ietu zbudil pozornost s svojim radikalizmom. Po pacifikaciji Ogrske se je vrnil domov. Deloval je kat časnikar, kot pesnik in go vornik. Eno zadnjih njcgovih del o- bodočnosti Slovakov je že kazalo, da je izgubil vse upanje na boljšo bodočnost. — Vmirovlienje strokovnega upravltelja gospodarskega oddelka, Slovenca Andreja Lenarčiča, na hrvatski vladi v Zagrebu= Dne 30. oktobra je bil umirovIjen ravnatelj kr. višjega gospodarskega učilišča in strokovni upravitelj narodnogospodarskega oddelka kr. deželne vlade' v Zagrebu, g. Andrej Lenarčič, ki je bil ob tej priliki odlikovan za svoje vestno- in marljivo službovanje z železno krono tretjega razrega. Gospod Lenarčič se je rodil leta 1859. na Vrhniki na Kranjskem, na Hrvatsko je prišel leta 1885. kot mlad profesor na kr. višje gospodarsko vseučiIišče v Križbvac z vinorejske in sadjarske šole na Slapu pri Vipavi, leta 1898. je postal upravitelj kr. višjega gospodarskega učilišča, leta 1911. ga je vlada pozvala v Zagreb kot strokovnega upravitelja oddelka za narodno- gospodarstvo. — Francoske in italijanske šole na Boigarskem se zapro. Iz Sofije poročajo: Vlada je sklenila zapreti vse francoske in italijanske šole na Bolgarskem. — Orientalni jeziki. Korespondenčni urad javlja, da nainerava naučno mini .trstvo poskrbeti za pouk bolgarskega jezika iti jezika turško-tartarskih narodov. — Voini tiskovni stan. Učiteljiščni profesor Keerz, ki službuje sedaj na Češkem, je dobil dopust in postal stalni član vojnega tiskovnega stana, da bo kot šolnik apazoval vojne dogodke. — Umrl je v Hlimsku češki pisatelj in član Češke akademije znanosti in umetnosti Bohumil Adamek. — Baptisti na Ogrskem. Na Vseh mrtvih dan je bilo deset let, kar so na Ogrskem b-ili priznani kot samostojna konfesija baptisti. V teh letih so se baptisti jako pomnožili in nameravajo sedaj v Budimpešti ustanoviti posebno teologično učilišče. — Dunajski profesor Barny dobil N«> blovo nagradov Iz Stockholma poročajo 30. oktobra: Kraljevi karlinski ;nedicinsko-kirurgični zavod Je podelii Noblovo nagrado za medicino za leto 1914. privatnemu docentu za ušesn-o zdravništvo' na dunajski univerzi dr. Robertu Barnemu za njegova dela o fiziologiji patologije vestibula. Noblova nagrada za medicino za leto 1915. se v smislu statuta rezervira za leto 1916., ter bosta to leto za razdelitev na razpolago dve nagradi. Nagrada znaša približno 147.000 švedskih kron. — Prof. Barny je sedaj v ruskem ujetništvu. — Bethraan-Ho!lweg — doktor teologije. Teologična fakulteta v Giessenu je izvolila nemškega državnega kancelarja v. Bethman-Hollwefea za častnega doktorja teologije. — Spolne bolezni sn vojna. Med najžalostnejše pojave sedanje vojne sodi dejstvo, da so se spolne bolezni silno pomnožile. O tem bi vedeli mnogo povedati civilni, vojaški in policiiski zdravniki. Očitna in tajna prostitucija se je silno razširila, in ker se je razneslo vse polno spolnih bolezni, je opravičena skrb za ljudsko zdravje in za zdravje prihodnjih generacij. Vojaške oblasti so storile, kar je v njihovih močeh, da zajeze to zlo. Zdaj je želeti, da bi tudi civilne oblasti tej stvari pcsvetile največjo pozornost in poskrbele, kar treba v varstvo prebivalstva. — Nadvojvoda generalni polkovnik Evgen in general pehote pl. Boroevič častna doktorja. Iz Zagreba poroča korespondenčni urad: Profesorski kolegij pravne fakultete zagrebškega vseučilišča je soglasno imenoval za častna doktorja gene ralnega polkovnika nadvojvoda Evgena in generala pehote pl. Boroeviča. — Na nemško-turški univerzi v Carigradu so se že pričela predavanja nemških proiesorjev. Kot prvi je pričel predavati profesor Nord v turškem jeziku o evropskem civiinem pravu. Kakor znano, ]e poklican na to univerzo kot redni profesor tudi naš učeni rojak prof. dr. Boris Zarnik. — Hrvatsko vseueiUšče je štelo v poletnem semestru 1914/15 le 522 slušateljev, in sicer 97 teologov, 281 juristov, 86 filozofov, 29 gozdnih tehnikov, 5 geometrov in 24 farmacevtov. 371 slušateljev je bilo iz Hrvatske-Slavonije, 3 iz Reke, 25 iz Ogrske, 62 iz Dalmacije in PrimoTske, 48 iz Bcsne, 10 iz Bolgarije, 1 iz Srbije in 2 iz ostalega inozemstva. — Slovenci v Ameriki. Slovensko šolo pri sv. Vidu v Cleveiandu obiskuje 1240 otrok. To armado poučvje 16 učiteljic. — Tudi Slovenci v Collinwoodu so otvorili slovensko šolo. — Vrnitev hrvatskih umetnikov prof. Frangeša in prof. Ivekoviča z jugozapadne irome. Hrvatski kipar Frangeš in hrvatski slikav profesor Ivekovič, ki sta se nahajala po nalogu hrvatske deželne vlade na soški. ironti, da tam dobita stike za irmetniške načrte in ovekovečita udeležbo Irrv;1.' ,':ih čct v tem gigantskem boju, sta se vrri.a domov. Ivekovičevo delo »Predstražc y boju« je prevzela vojna uprava za c. iri kr. armadni muzej.