319
Občinam, oziroma slavnim županstvom tr-novsko-vremske doline v prevdarek.
„Se združenimi močmi se vse doseže."
Prebivalstvo cele trnovsko-vremske doline je sploh prav pohlevno, krotko, miroljubno in zelo delavno, a pri vsem tem pa tudi večinoma zelo ubogo, čemur poglavitni vzroki so raznega imena dolgovi, sporedne slabe letine, kakoršnih sledilo je tu druga za drugo celih šest, kakor tudi mnogo dela in truda , katero se tu in tam za žive in mrtve brez vse koristi izvaja. — Pa o tem danes ne bodem na drobneje razpravljal, ampak pozornost hočem obračati na nek splošno-koristen predmet ter ga nekoliko bolj natančno od raznih strani ogledati in prerešetati.
Kjer je splošno uboštvo in pomanjkanje med ljudstvom doma, tam se tudi občinskim blagajnicam dobro ne godi. Nahajajo se v tej dolini občine, katere sedaj tako rekoč prav nikakoršnih gotovih dohodkov za svoje splošne blagajnice nimajo. Vsi občinski stroški pokrivajo se po takih krajih navadno s tako imenovanimi „zlogi^^   po  hišnih  številkah in pa po velikosti premo-
ženja ter po ;;tak8ah" na živino. Taki zlogi in take takse, ako se vedno in sproti obrok po obroku in to bo zato ugodnih časih ne iztirjujejo od strank, se potem le prav težavno več potirjati dajo, sosebno, ako so zaostanki se od več let skupaj nakopičili. To je potem zopet nova mora, katera posameznike hudo tare in duši, a županstvom pa v posledici britkih sitnosti na-pravlja. Leto je sicer dolgo, a za plačevalce pa pri vsem tem le kratko in brzo preteče.
Kmalu pride čas, ko je treba plačati občinske davke, občinskega slugo, občinskega čuvaja, občinskega tajnika, organista ter poravnati stroške za šolske potrebščine, oziroma izdrževanje, snaženje in kurjenje šolske sobe in šolskega poslopja.
Ko pogojeni čas doteče in so navedeni faktorji svoje delo za isto leto in določeni čas dovršili, prično se pri županstvu za svoje plačilo oziroma odškodnino za trud in delo oglašati. A to pa navedno, mesto jim trdo in krvavo zaslužene peneze izplačati, kakor bilo je pogojeno, se izgovarja: V blagajnici ni nič „knofov^^ se ni še nič potirjalo, ljudje nimajo denarja, ne morejo plačati itd. Dostikrat se pa tudi primeri, da taka uboga para, katera je za občino skozi celo leto pošteno delala in se mučila, kedar k županstvu po dosluženem pogojenem dotečenem obroku z pobotnico po svoje „knofe^ pride, mesto teh, le par prav debelih in neslano-robatih oštevk dobi in požreti mora.
Ako se potem za svoje zasluženo plačilo pri sodniji oglasi in županstvo toži, gorje takemu trpinu! Ako je še tako pošten in vesten človek, ako je še tako vestno in natančno svoje dolžnosti izvršil, kmalu ne bode več nobene poštene dlake na njem. — Primeri se, da oče župan proti njemu na skrivnem in potuhnjeno, sicer zelo mirno in krotko prebivalstvo — cele občine nadra-žijo in našuntajo , in ~ ogenj je v strehi! — To bilo se je piscu teh vrstic o svojem času tudi samemu v najpolnejši meri zgodilo.
A tudi v tej dolini morejo si občine ;;Se združenimi močmi" v prihodnje svoje splošne blagajnice glede prihodkov še prav zdatno asigurati ter si svoja dosedanja navadna plačevanja v ta namen jako jako olajšati in izdatno zmanjšati, da, tu in tam tudi do malega popolno odpraviti. Kako nek li to? V dosego tega treba je le malo ljubezni in uneme do ubogega ljudstva od strani tistih, katerim je prebivalstvo svojo splošno občinsko osodo zaupalo in v roke izročilo, malo krepke in trdne volje ter malo razuma za splošno občinsko korist, pa je vse pri rokah, da se pravi namen tudi faktično doseže iu dovrši.
Vsaka občina ima še sedaj po tej dolini večji ali manjši skupni kompleks zemlje, kateri ji pri sedanjih okoliščinah, razun borne paše, morda tudi nekoliko slabih drv, prav nobenega dobička ne donaša in ne daje. Vsaj, kar je meni znano, ker sem v teku časa po tej dolini ob raznih prilikah vsak kotiček in vsak jarek staknil, dala bi se taka skupna zemljišča, oziroma skupni občinski pašniki, po večini njihovih leg še prav izvrstno kultivirati, katera bi poleg sedanjih nepomenljivih dohodkov v malo letih za splošne občinske koristi jako izdatnih novih prihodkov dajala in donašala. Ob ugodnih zimah naj bi se na takih prostorih najpreje dračje in drugo nepotrebno čumje popolno odstranilo ; ko bilo bi to dovršeno, nasadilo naj bi se potem pravilno in v pravem razmerji na takih pašnikih češpljevega tepko-vega in cidrovkinega sadja.
(Konec prihodnjič.)
327
Občinam, oziroma slavnim županstvom tr-novsko-vremslce doline v prevdarek.
„Se združenimi močmi se vse doseže." (Konee.)
Ker je na takih mestih zemlja spočita, rastlo bi tako omenjeno sadno drevje jako naglo in bujno, ter bi v malo letih brez posebnih nesreč tudi prav obilo rodilo in bogatega pridelka   v prid občinskih blagajuic dajalo.
So pa tudi druge skupne lege po teh krajih, katere sedaj toliko kot prav nobenega dohodka občinam ne donašajo, a so za napravo vinogradov po njenih legah kot nalašč vstvarjene. Kakor prvoimenovana, tako dala bi se tudi ta zemljišča po vzajemnem delovanji občinam v prid jako  plodonosno kultivirati in s trtami nasaditi.
Pridelki, oziroma na novo pridobljeni produkti od takih in tako kultiviranih zemljišč naj bi se v posledici tudi ^se združenimi močmi'* brezplačno (po tlaki) leto za letom skupaj pospravljali in za promet prirejevali. Iztrženi novci za češplje, slivovec, tepke, mošt in vino, kar bi se na takih skupnih zemljiščih pridelovalo, stekali bi se v posledici v dotične občinske blagajnice vsem občincem na korist. In ti novci služili bi v prvi vrsti v pokritje ob začetku pričujočega dopisa omenjenih plačil. Ob dobrih in rodovitnih letinah bi se po občinah na ta priprosti način dalo toliko denarja za občinske blagajnice pridobivati, da bi ga preko poravnave vseh občinskih plačevanj še kaj preostajalo in bi občincem niti solda tako imenovanih ^zlogov" plačevati treba ne bilo.
328
Ali bi ne bilo uže samo to prava blaginja za splošno dobro tukajšnjih ob^in? Neovrgljivo gotovo!
Po drugi strani bi pa na takih pašnikih pod za-dosta narazen posajenem imenovanem sadnem drevjem tudi za živinsko pašo več in boljše trave priraščalo, nego jo sedaj; živina ne bila bi tako prosto vsem elementarnim silam: vročini, vetrovom, nalivom in viharjem na pašnikih razpostavljena, kot je tu in tam pri sedanjih okoliščinah. — Tudi dolgotrajna suša bi na gola tla ob poletnem času tako hudo in direktno več vpljivati ne mogla ter ne bi vse ruševine na takih golih mestih tako hudo požigala, kakor ji je to seda ob gotovih časih mogoče. Tudi te okoliščine so resnega premisleka vredue.
Ne vem res toraj, zakaj in kako bi morali nekateri tukajšnji pašniki, oziroma splošna občinska zemljišča, katera se sedaj le nepovoljno lastnikom — občinam — rentujejo, a so za prekoristno sadjarstvo, deloma tudi trtorejo, kot nalašč vstvarjeni, tudi v prihodnje pri sedanjem „status quo" ostati?
Kjer je dosta potreb, treba je tudi dosta virov najti, kateri ljudstvu potrebnih pripomočkov za obstoj njegov dajo in nudijo. Cela tukajšnja dolina ima pa v sebi še lepih in obilnih zakladov skritih, kateri pa sami ob sebi iz zemlje zlezli ne bodo. Brez modrega in umnega prizadevanja z ljubeznijo za koristno stvar združenega ne pospešuje se nikjer blagodejni napredek.
Prav veselilo bi me, ako bi se še kak drug za stvar vneti naprednjak iz tukajšnje doline o tej važni zadevi javno oglasiti hotel, da se prevažna zadeva temeljito pretrese in stvarno obravna. Potem pa „se združenimi močmi^ na plodonosno delo — brez odloga in obotavljanja I Uže sedanjim prebivalcem te doline, a še posebno pa bodočim naslednikom bilo bi breme vsakovrstnih plačevanj iz občinskih blagajnic na povedani način izdatno in gotovo olajšano. Te moje opazke naj bi se pa izvolile ravno tako blagovoljno sprejeti, kot iz pravega blagega namena izvirajo.                  M. Rant.