številka 43	Ljubljana, ponedeljek 30. decembra 1985	Cena 500 dinarjev	Leto XLII
n52.
Na podlagi 335. člena, druge alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 9. in 10. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, 203. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, prve alinee prvega razdelka 71. člena ter 72. člena in 251. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1985 sprejela
RESOLUCIJO
a politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—199U v letu 1986
I.' IZHODIŠČA, SPODBUDE IN PROBLEMI RAZVOJA SR SLOVENIJE NA PREHODU V NOVO SREDNJEROČNO OBDOBJE
S to resolucijo oblikujemo v SR Sloveniji temeljne usmeritve in naloge v letu 1986 Pri tem izhajamo iz dolgoročnega plana razvoja SR Slovenije za obdobje do leta 2000 Sprelete usmeritve dolgoročnega razvoja v republiki, občinah, samoupravnih interesnih skupnostih in večjih organizacijah združenega dela dajejo nosilcem razvoja trdnejša, z vidika različnih interesov bolj dorečena izhodišča za lastne programe, dejavnosti in ukrepe pri preseganju sedanjih kriznih razmer in ustvarjanju boljših delovnih in življenjskih pogojej’ in razvojnih možnosti. Naloge za leto 1986 oblikujemo na podlagi predloga družbenega plana SR Slovenije, za obdobje 19:16—1990 in osnutka dogovora o njegovih temeljih.
V SR Sloveniji smo dosegli v bistveno spremenjenih razmerah gospodarjenja v drugi polovici iztekajočega se. srednjeročnega obdobja pomembne rezultate. Po začetnih omejitvah, ko smo globalno približali porabo materialnim možnostim družbe, izboljšali odnose v menjavi s tujino ter sprejeli selektiv-nejša razvojna merila, smo prizadevanja usmerili v krepitev vzvodov in spodbud, ki bodo dolgoročneje zagotavljale hitrejši razvoj na kakovostnih osnovah. Bolj se je pričela uveljavljati ustvarjalnost delavcev; redno izpolnjujemo obveznosti do tujine; večje delovanje trga pa razkriva strukturne neusklajenosti. Ustvarjamo pomemben presežek v menjavi s konvertibilnim področjem ter tako uresničujemo svoj del odgovornosti za skupno pokrivanje obveznosti Jugoslavije do tujine. Zboljšana je oskrba proizvodnje s surovinami in reprodukcijskim materialom ter trga z blagom široke porabe. Mnoge organizacije združenega dela že dosegajo s prodornejšimi proizvodnimi programi, ki temeljijo na rezultatih raziskovalnega dela,- inovacijah ter sodobnih poslovnih in organizacijskih prijemih, dobre rezultate pri prestrukturiranju proizvodnje in se uspešno uveljavljajo v med-
narodni konkurenci. Uresničevati smo pričeli tudi usmeritve v • večjo podporo tistim programom družbenih dejavnosti, ki bodo s svojimi rezultati najbolj neposredno vplivali na proizvodnjo. Navedeni rezultati so dobra spodbuda za pospešeno nadaljevanje začetih procesov kakovostne preobrazbe gospodarstva in družbenih dejavnosti. Te vzpodbude so pomembne tudi zato, ker kljub premikom v letu 1985 ne uresničujemo vseh ključnih razvojnih ciljev. Uresničiti jih bomo morali v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Izhodišča za razvoj v letu 1986 so zato zahtevnejša, dodatno pa jih obremenjujejo inflacijska gibanja, Id vse bolj spreminjajo odnose v družbeni reprodukciji. Tudi mehanizmi gospodarskega sistema in ukrepi tekoče in razvojne politike še ne dajejo dovolj spodbude za opiranje na lastne moči, uveljavljanje kakovostnih dejavnikov gospodarjenja, prožnejše prilagajanje proizvodnih programov in tehnologije zaostrenim razmeram na domačem in tujih trgih ter dosledno izpolnjevanje vseh vrst obveznosti. Vse to zmanjšuje pravno in gospodarsko varnost ter odgovornost in motiviranost organizacij združenega dela.
Počasna rast proizvodnje, visoka inflacija in neusklajenosti pri razporejanju ustvarjenega dohodka na prehodu v novo srednjeročno obdobje otežujejo sposobnost gospodarstva pokriti sorazmerno visoke proizvodne stroške, zagotavljati sredstva za dogovorjeno skupno in splošno porabo ter ohraniti delež sredstev za razširitev materialne osnove dela. Skrom-, na sredstva akumulacije gospodarstvu ne omogočajo, da bi hkrati postopno odpravljalo žarišča izgub, pospešilo tehnološko posodabljanje izrabljene opreme, uresničevalo večje programe prestrukturiranja, vlagalo v snovanje razvoja in manjšo energetsko porabo v proizvodnji, postopno odpravljalo žarišča onesnaževanja okolja in združevalo sredstva za razvoj gospodarske infrastrukture.
Razvoj svetovnega gospodarstva bo tudi v teta 1986 neenakomeren in neusklajen. Povečani zaščitni ukrepi in razmere na denarno-posojilnem področju bodo vplivali'tudi na počasnejšo rast svetovne trgovine. Nadaljevalo se bo tehnološko In gospodarsko zapiranje držav OECD, krepilo se bo gospodarsko sodelovanje dežel v razvoju in njihova usmerjenost v nadomeščanje uvoza. Ne moremo pričakovati bistvenega izboljšanja v mednarodnem denarnem sistemu; ocenjujemo, da se bo nadaljevalo padanje vrednosti dolarja in obrestnih mer, kar bo nekoliko olajšalo boeme plačila zunanjih dolgov, hkrati pa zaostrilo tržne raas-mere, posebno na trgih v zahodni Evropi.
Mednarodne okoliščine narekujejo Jujgoelartjl ki Sloveniji oblikovanje in ttreeničevšnj« psošnetSasg* razvoja. Predvsem bo treba posodobiti in bolje izkoriščati proizvodne zmogljivosti, oblikovati nove proizvodne programe, procese m sisteme na upat tefcrr-macijski tehnologiji, ki bo zahtevala sorazmerno maio energije, več znanja in ustvarjalnosti, ter pospešene razvijati dejavnosti, s katerimi bomo beti tineekdM
prednosti geopolitičnega položaja Jugoslavije in Slovenije, njene potenciale in naravne danosti.
II.	KLJUČNE NALOGE V LETU 1986
1.	Za uresničevanje ciljev dolgoročnega razvoja SR Slovenije in družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 bodo ključne naloge v leta 1986:
—	usmerjanje sredstev za reprodukcijo v tehnološko posodobitev proizvodnje, hitrejše prilagajanje proizvodnih programov tehnološkim in drugim zahtevam tujih trgov ter prožnejši ‘ odziv na spremenjene razmere na domačem trgu;
—	krepitev vloge izobraževanja, tehnologije, organizacije, znanosti in informatike kot ključnih kakovostnih dejavnikov v svet odprtega gospodarstva;
—	izboljšanje kakovosti odločanja, dela, Izdelkov in storitev na podlagi dolgoročnih programov za izboljšanje kakovosti na vseh ravneh in v vseh organizacijah, ki bodo določali tudi letne cilje in zagotavljali pogoje ter ukrepe za njihovo izvajanje;
—	utrjevanje usmeritve slovenskega gospodarstva v izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje kot temeljne osnove za stabilnejšo in bolj dinamično rast kakovostne proizvodnje;
—	utrjevanje dohodkovnega povezovanja z organizacijami združenega dela v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah, tako da bomo z večjim združevanjem dela In sredstev prispevali k večji mobilnosti proizvodnih tvorcev in njihovi smotrni porabi;
—	odpravljanje vzrokov inflacije, zlasti odpravljanje vzrokov izgub, nerealnega dohodka in neučinkovitega dela ter s tem ustvarjanje pogojev na vseh področjih družbene reprodukcije za nižjo rast cen;
—	pričetek Izvajanja sanacijskih programov varstva okolja na območju prednostnih sanacij;
—	ustvarjanje pogojev za utrjevanje 'enotnosti _ slovenskega kulturnega prostora.
2.	Ob utrjevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov — kot enega temeljnih pogojev in osnovne spodbude za učinkovitejše obvladovanje razvojnih protislovij in uresničevanje ključnih razvojnih nalog — in ob sproščanju ustvarjalnih sil delavcev v vseh organizacijah in skupnostih bomo v letu 1986:
—	zagotavljali pogoje za delovanje tržnih zakonitosti in dosledno zaostrili družbeno in materialno odgovornost za doseganje rezultatov in izpolnjevanje sprejetih nalog in obveznosti;
—	izpopolnili sistem družbenega planiranja in jasneje opredelili pravice in odgovornosti pri prevzemanju in uresničevanju planskih nalog:
—	spodbujali oblikovanje skupnih planov in skupnih programov razvoja organizacij združenega dela na podlagi samoupravnega interesnega združevanja dela in sredstev ter dolgoročnega poslovnega sodelovanja ob ustvarjanju enotnih pogojev gospodarjenja;
—	spodbujati gibanje in združevanje sredstev zs razširjeno reprodukcijo na samoupravnih temeljih ter preprečevali in zatirali pojave negativnih posledic monopolizma, teritorialnega zapiranja trga in nelojalne konkurence;
—	ob dograjevanju posojilnega in bančnega sistema, krepitvi interesnega povezovanja in večjem vplivu trga EasotOTtU hitrejše preraščanje posojilnih odnosov v dohodkovne na podlagi samoupravnega združevanja dela In sredstev;
—	v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje uveljavili
učinkovitejše oblike nadzora nad izvajanjem nalog
in uporabo družbenih sredstev;
—	utrjevali soodvisnost osebnega in družbenega standarda z doseženimi rezultati v proizvodnji ter dosegali rezultate, ki bodo omogočili v globalu ohranjanje realne ravni osebnih dohodkov in družbenega standarda;
—	uveljavili sisteme delitve osebnih dohodkov v skladu z delovnimi in gospodarskimi rezultati;
—	uveljavili različne oblike vaganj prihrahkov občanov v gospodarske naložbe, zlasti v drobno gospodarstvo, energetiko in turizem:
—	izpopolnjevali družbeni sistem informiranja ter delo strokovno-analitskih služb, tako da bodo zagotavljale celovite, kakovostne in razumljive informacije delavcem v organizacijah združenega dela in delegatom v družbenopolitičnih skupnostih;
—	krepili prizadevanja za smotrnejše varstvo in izboljševanje človekovega okolja predvsem z namenom, da učinkoviteje preprečujemo zdravju škodljive posledice;
—	krepili zasnovo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot osnovno sestavino socialističnega samoupravnega razvoja.
III.	SKUPNE RAZVOJNE NALOGE V SFR JUGOSLAVIJI
1.	Pri nadaljnjem razvoju družbenogospodarskega in političnega sistema socialističnega samoupravljanja in oblikovanju skupne razvojne politike SFR Jugoslavije izhajamo v SR Sloveniji iz ustavnega načela, da delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah zd užepega dela in skupnostih, ter kot narod oziroma narodnost svobodno in enakopravno odločamo o svojem delu. o pogojih dela in rezultatih dela. Pri tem si bomo prizadevali, da v tržhoplanskem gospodarstvu nadalje krepimo samostojnost gospodarskih subjektov' ter suverenost in enakopravnost narodov in narodnosti oziroma republik in avtonomnih pokrajin, njihovo medsebojno sodelovanje, vzajemno pomoč in solidarnost pri zagotavljanju skupnih interesov v skladu z ustavno opredeljeno odgovornostjo republik in avtonomnih pokrajin za svoj razvoj in za razvoj jugoslovanske socialistične skupnosti kot celote.
2.	Zavzemali se bomo za tekočo gospodarsko politiko, ki bo usmerjena v odpravljanje vzrokov inflacije, večjo tržno zanimivo proizvodnjo, konvertibilni izvoz in reševanje deviznoiikvidnostnega položaja države ter ukrepe, ki bodo spodbujali vse organizacije združenega dela k večji storilnosti in boljšemu gospodarjenju, še zlasti pa za:
—	spodbujanje rasti proizvodnje, ki bo po kakovosti in ceni ustrezala zahtevam izvoza in domačega trga;
—	realnejše vrednotenje proizvodnih tvorcev zlasti sredstev, energije, prometa in zvez ob nadaljnjem uveljavljanju tržnih zakonitosti ter odločnejšem odpravljanju vseh oblik nerealnega dohodka;
—	politiko gospodarskih odnosov s tujino, ki bo z vsem instrumentarijem naravnana v ustvarjanje večjega konvertibilnega izvoza in deviznega priliva; spodbujala organizacije združenega dela. ki Izpolnjujejo obveznosti izvoza in deviznega priliva; usmerjala tujo akumulacijo v proizvodnjo, namenjeno izvozu na konvertibilno področje; omogočala organiza-
cijam združenega dela, da čimbolj same odločajo o vrstah uvoza; zagotavljale realnejše vrednotenje tečaja dinarja do konvertibilnih valut in do obračunskega dolarja; krepila obmejno gospodarsko sodelovanje in postopno povečala obseg sodelovanja z deželami v razvoju;
—	posojilno-denarno politiko, Id bo z učinkovitej-
šimi sredstvi uravnavanja denarne mase delovala protinflacijsko, hkrati pa pravočasno omogočila kreditiranje izvoza na konvertibilno področje, in upoštevala posebnosti drugih, z razvojnega vidika ključnih področij;	1 '
—	oblikovanje cen po tržnih pogojih, tako da bi le Izjemoma uveljavili ukrepe neposrednega nadzora cen. S cenovno politiko moramo zagotoviti večje pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije V energetiki, prometu in zvezah ter za pogoje, ki bodo spodbujali stabilno In sorazmerno cenejšo proizvodnjo v kmetijstvu; s politiko oblikovanja in sproščanja blagovnih rezerv pa zagotavljati stabilnejše odnose v proizvodnji in pri preskrbi občanov z osnovnimi izdelki;
—	oblikovanje meril in kriterialnih zahtevkov na osnovi temeljnih in skupnih razvojnih usmeritev, pogojev in možnosti, ki bodo organizacijam združenega dela izhodišče za oblikovanje skupnih razvojnih programov in skupnih planov, pomembnih za razvoj celotne države.
IV.	MOŽNOSTI ZA USTVARJANJE
IN USMERJANJE DELITVE DRUŽBENEGA
PROIZVODA V SR SLOVENIJI V LETU 1986
1. Razpoložljiv družbeni proizvod bo na prehodu v novo srednjeročno obdobje poleg visoke inflacije, nizko proizvodne rasli in vse večje tehnološke izčrpanosti slovenskega gospodarstva temeljna razvojna omejitev. Za izpolnjevanje obveznosti do tujine in pokrivanje obveznosti v federaciji ter do drugih republik in avtonomnih pokrajin bomo v letu 1036 namenili okoli 10% ustvarjenega družbenega proizvoda. Hkrati bo v prihodnjem letu treba za finančno učvrstitev združenega dela in bank nameniti sorazmerno več sredstev kot v letu 1985.
Glede na- doseženo razvojno stopnjo ter razvojne možnosti bodo materialne možnosti pri ustvarjanju dohodka in usmeritve v njegovem razporejanju v prihodnjem letu naslednje:
—	rast družbenega proizvoda za 2,5 % ob rasti fizičnega obsega industrijske proizvodnje za 2,4 %, kmetijske proizvodnje za 3,5%. ohranjanju proizvodnje gradbeništva na ravni leta 1985. rasti trgovine za 2 °/o, turizma in gostinstva ter prometa in zvez za 4 "/o in drobnega gospodarstva za 5%;
—	s smotrnim zaposlovanjem na vseh področjih ' združenega dela bomo ob rasti zaposlenosti za okoli
1% dvignili delovno storilnost za okoli 1,5%;
—	rast skupnega izvoza blaga in storitev med 7 do 8% ob hitrejši rasti izvoza storitev, pri tem bo skupni uvoz blaga večji za 6 do 7 %;
—	z realno rastjo amortizacije od rasti celotnega prihodka in dohodka zagotavljati del sredstev za obnovo osnovnih sredstev:
—	v politiki delitve dohodka uresničevati izhodišče, naj si v organizacijah združenega dela čimbolj Prizadevajo povečati sredstva akumulacije, tako da bi v globalu na ravni gospodarstva SR Slovenije po-
večali delež sredstev akumulacije v doseženem dohodku iz leta 1985;
—	ohranjati naložbe v osnovna sredstva gospo-
darstva najmanj na realni ravni iz leta 1985, pri tem pa moramo omogočiti vsaj najnujnejšo tehnološko posodobitev proizvodnje;	_ .
—	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v temeljnih organizacijah združenega dela bodo v globalu lahko rastla skladno z. rastjo doseženega dohodka in skladno z drugimi kakovostnimi dosežki. Cisti realni osebni dohodek na zaposlenega pa bo rasel povsod tam, kjer bodo rezultati v rasti storilnosti in gospodarjenju nadpovprečni;
—	samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje, ki združujejo sredstva iz dohodka, ne bodo povečale obremenitev giede na leto 1985, hkrati pa bodo dosledno upoštevale v letu 1985 preveč združena sredstva glede na resolucijska izhodišča ter ustrezno znižale stopnje;
—	sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, namenjena za plačilo storitev družbenih dejavnosti, bodo v globalu ohranila realno raven, dogovorjeno z resolucijo za leto 1985. Pri tem bodo samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti finančne presežke iz leta 1985 poračunale v letu 1908. Dodatno bomo zagotovili sredstva za usklajevanje ravni osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih, zlasti še v tistih dejavnostih, kjar je ob izvajanju dogovorjenih programov zaostajanje največje. Za hitrejšo rast in povečanje realne ravni raziskovalne dejavnosti usmerjenega izobraževanja, zlasti na visoki stopnji, kot dejavnikov odpravljanja tehnološke zaostalosti in uveljavljanja v mednarodni delitvi dela bomo zagotovili sredstva za družbeno razvojno najpomembnejše programe na področju znanstveno-raziskovalnega dela;
—	sredstva skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja bodo rastla hitreje od dohodka, tako da bomo zagotovili tekoče usklajevanje pokojnin; sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, namenjena za osebne prejemke iz sredstev zagotavljanja socialne varnosti, pa bodo v globalu omogočala tekočo valorizacijo osebnih prejemkov in valorizacijo otroških dodatkov in podaljšanje porodniškega dopusta na eno leto;
—	sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb v republiki in občinah bodo v globalu ohranila največ realno raven iz leta 1985;
—	sredstva v delovnih skupnostih v samoupravnih Interesnih skupnostih, bankah in finančnih institucijah ter združenjih se bodo oblikovala, skladno z opredelitvami za rast sredstev za splošno porabo v republiki.
2. Raven sredstev za razvoj in porabo v posamezni organizaciji združenega dela In celotni družbi bo odvisna od rasti proizvodnje, še mnogo bolj pa od premikov v kakovosti proizvodnje in storitev, poslovanju, učinkovitosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi — še zlasti obratnimi — ter prožnosti pri prilagajanju proizvodnih programov zahtevam domačega, predvsem pa tujega trga.
V družbenopolitičnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje in organizacijah združenega dela je treba ponovno pretehtati vse zakonske, pogodbene in samoupravno dogovorjene obveznosti, ki bremenijo ustvarjeni dohodek in povsod, kjer so v letu 1985. združili več sredstev, kot je bilo dogovorjeno glede
na resolucijska izhodišča, znižati prispevne stopnje in razbremeniti dohodek, obenem je treba oceniti učinke uporabe teh sredstev ter zagotoviti njihovo usmerjanje predvsem v zadovoljevanje ključnih tekočih in razvojnih nalog.
V okviru svoje pristojnosti besno v SR Sloveniji z ukrepi tekoče in razvojne politke ter pri dograjevanju gospodarskega sistema spodbujali kakovostno, gospodarno in donosno delo posameznikov in organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter družbenopolitčnih skupnosti. S takšnimi premiki in kakovostnimi preboji bomo lahko dosegli višjo rast za učinkovito razreševanje razvojnih protislovij v letu 1986.
V.	NALOGE ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA V LETU 1986 TfeR DOLGOROČNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE STABILIZACIJE
1. Proizvodna politika
Povečanje tržno zanimive proizvodnje, zboljšanje kakovosti in izvozna usmerjenost bodo osnovne usmeritve v razvoju industrije. Zato bomo pospeševali opustitev zastarelih proizvodnih programov in tehnologij ter dajali večji poudarek kakovostni preobrazbi in tehnološkemu prestrukturiranju proizvodnje na podlagi razvoja informatike kot upravljalske infrastrukture sodobne proizvodnje. V ta namen bomo ponovno preverili družbeno in ekonomsko upravičenost investicijskih programov, ki so pred začetkom gradnje, predvsem z vidika narodnogospodarske učinkovitosti vloženih sredstev, dolgoročnih možnosti rentabilnega izvoza na konvertibilno področje ter racionalne rabe energije in surovin, upoštevajoč realno vrednotenje proizvodnih tvorcev. Za izboljšanje narodnogospodarske učinkovitosti vloženih sredstev bomo na področju investicijske izgradnje (gradnja stanovanj, infrastrukturnih in industrijskih objektov) pri uporabi družbenih sredstev praviloma upoštevali načelo javnega razpisa. Hkrati bomo uveljavili načelo, da se cena izgradnje, ponujena ob razpisu, lahko spremeni le na način in pod pogoji, opredeljenimi že ob razpisu. Ob tem bomo uveljavili polno odgovornost strokovnih služb in organov investitorjev za gospodarjenje z družbenimi sredstvi. -
Z ukrepi gospodarske politike in uveljavljanjem tržnih meril bomo spodbujali obetavne in v konvertibilni izvoz usmerjene programe ter razvoj in uvajanje proizvodov višjih cenovnih razredov. S tehnološko obnovo v industriji, gradbeništvu in prometu bodo organizacije združenega dela nadaljevale z zmanjševanjem specifične porabe .energije na enoto proizvoda oziroma storitev; OZD velike porabnice energije bodo v okviru svojih razvojnih programov izdelale in hitreje uresničevale programe zmanjševanja porabe energije. Onesnaževalci okolja bodo pripravili in pričeli izvajati programe sanacije škodljivih vplivov na okolje.
Boljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti bomo dosegli z zaostreno odgovornostjo vodilnih in strokovnih delavcev, s produktivnim zaposlovanjem in prezaposlovanjem tehnoloških presežkov.
Na podlagi teh usmeritev in lastnega razvojnega interesa se bodo organizacije združenega dela vključevale v oblikovanje skupnih razvojnih programov.
1.1.	Industrija in gradbeništvo:
— načrtovano rast industrijske proizvodnje in gradbeništva bomo dosegli z večjim izkoriščanjem
proizvodnih zmogljivosti, zlasti v strojni, efektno in kovinsko predelovalni, kemični in gumarski industriji ter v vseh drugih dejavnostih, ki jim tržne razmere omogočajo povečanje proizvodnje;
—	organizacije, ki nimajo primernih proizvodnih programov ali imajo neizkoriščen je stroje,- naj se medsebojno čvrsteje samoupravno in poslovno povežejo ter prevzamejo kooperantske posle;
—	povečanje proizvodnje bodo omogočile tudi nove naložbe, predvsem rekonstrukcije in posodobitve tehnologij, -zlasti rekonstrukcije v lesni, tekstilni in kovinsko predelovalni industriji;
—	organizacije združenega dela bodo v procesu prestrukturiranja opuščale tržno nezanimive programe oziroma skupine proizvodov. Nove razvojno obetavne skupine proizvodov bodo organizacije razvijale in vključevale v proizvodne programe na podlagi večje samoupravne integracije gospodarstva, pri čemer se bodo povezovale tudi z organizacijami v drobnem gospodarstvu;
—	pospeševali bomo cazvoj in proizvodnjo mikroelektronike kot tehnološke infrastrukture sodobne proizvodnje. Z njeno večjo uporabo pri organiziranju in vodenju procesov v sami proizvodnji bomo uveljavljali avtomatizacijo in robotizacijo ter tako dosegli boljši izkoristek zmogljivosti, boljšo kakovost, večji izkoristek delovnega časa in manjšo porabo energije;
—	z dvigom kakovosti, pestrejšo ponudbo in izboljšanim oblikovanjem se bodo organizacije združenega dela močneje usmerjale v izvoz ter pri tem zagotavljale boljše dohodkovne učinke;
—	organizacije združenega dela bodo pri proizvodnji izdelkov, ki so porabnik energije (prevozna sredstva, bela tehnika, zabavna elektronika itd.) uveljavile proizvodnjo izdelkov z varčnejšo porabo energije; Gospodarska zbornica Slovenije pa bo spodbudila aktivnosti za uveljavljanje takšne tehnične regulative, ki bo zagotavljala racionalno rabo energije;
—	pri kadrovanju v organizacijah združenega dela bomo dajali prednost znanju in strokovnosti. Uvajali bomo učinkovite modele organiziranosti in vodenja na samoupravnih osnovah tako, da bomo ustvarjali pogoje za prodoren poslovni nastop na domačih in tujih trgih;
—	spodbujali bomo organizacije združenega dela za pripravo programov, ki bodo omogočili večje povezovanje s tujimi sovlagatelji;
—	v procesu prilagajanja zmogljivosti in razvoja bd gradbeništvo sledilo predvsem potrebam industrije, turizma in gospodarske infrastrukture. Pri tem bo razvoj tehnologije usmerjen v zmanjšanje porabe energije tako pri gradnji kot pri uporabi objektov;
—	posebno pozornost botio organizacije združene- -ga dela gradbeništva posvetile povečanju produktiv- j nosti in izboljšanju kakovosti, kar bodo dosegle z ! ustrezno kadrovsko politiko in vlaganji v razvoj;' -
—	organizacije gradbeništva bodo prilagajale svoje zmogljivosti potrebam trga in sprejele ukrepe za kakovostnejšo in racionalnejšo gradnjo stanovanj ter infrastrukturnih in industrijskih objektov;
—	večje organizacije združenega dela gradbeništva se bodo povezale z drugimi organizacijami v Jugoslaviji in tujimi partnerji ter s skupnim nastopom prevzemale in kakovostno izvajale dela doma in v tujini.
1.2.	Proizvodnja hrane in gozdarstvo:
—	na podlagi samoupravno dogovorjenih pogojev
in obveznosti za tržno proizvodnjo bodo kmetijski
proizvajalci povečali tržno pridelavo pšenice, sladkorne pese, oljnic in krompirja ter pridelavo kakovostne osnovne krme na njivah in travinju;
—	večjo proizvodnjo ob intenzivnejšem izkoriščanju kmetijskih zemljišč bomo spodbujali s selektivnim regresiranjem mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev in semen;
—	rejci živine bodo v skladu s sporazumi s predelovalno industrijo in oskrbnimi centri za tržno pridelavo mleka in mesa nadaljevali s preusmerjanjem živinoreje na kakovostno domačo krmo in izboljševali genetski potencial živine. Povečali bomo tržno prirejo mleka in mesa, hitreje širili kombinirani tip goveda, razvijali kooperacijsko rejo prašičev na domači krmni osnovi ter pričeli z ekološko sanacijo prašičjih farm.
Uvedli bomo sistem odkupa mleka na podlagi kriterijev, ki bodo zagotavljali njegovo večjo kakovost.
Okrepili bomo preventivno zdravstveno varstvo živali in poostrili nadzor nad prometom z živino.
Povečan bo ulov morskih in sladkovodnih rib; •
—	razvijali bomo vse oblike družbeno organizirane pridelave hrane. Nanjo bodo vezani vsi ukrepi intervencij, regresa, davčne olajšave in zagotavljanje dela prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
—	v skupno načrtovanje pridelave hrane in dohodkovnega povezovanja se bodo vključevale tudi organizacije združenega dela, ki proizvajajo reprodukcijski material, ter organizacije združenega dela s področja gostinstva in turizma;
—	sredstva za intervencije v proizvodnjo hrane bomo združevali na republiški in občinski ravni in z njimi po enotnih merilih in na podlagi skupnih programov spodbujali uresničevanje predvidene strukture proizvodnje, procese združevanja v zasebnem kmetijstvu ter pridelavo na hribovitih območjih in obmer,ih s težjimi proizvodnimi pogoji;
—	organizacije združenega dela v kmetijstvu in živilski predelavi bodo svoj težak gospodarski položaj razreševale s smotrnejšo organiziranostjo v poslovnih in reprodukcijskih povezavah, izboljševanjem strokovnega in pospeševalnega dela, boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti in sredstev, uvajanjem racionalnejših tehnoloških rešitev in skupnim prevzemanjem proizvodnega tveganja. V ukrepih tekoče gospodarske politike bo imelo prednost zagotavljanje kakovostnih obratnih sredstev in ugodnejših posojilnih pogojev in večje tržno oblikovanje cen, kar bo vplivalo na izboljšanje ekonomskega položaja kmetijstva in živilske industrije;
—	nadaljevali bomo hidro- in agromelioracije ter komasacije, uvajali sodobne tehnologije pridelave in predelave hrane ter nadaljevali z izgradnjo namakalnih sistemov. Pospešili bomo uvajanje sodobnih tehnologij v pridelavo in predelavo hrane;
—	naložbe bodo usmerjene predvsem v intenzivnejšo pridelavo hrane, izvajanje programa usposabljanja zemljišč’ za kmetijsko pridelavo, obnovo v zimski pozebi poškodovanih sadovnjakov in vinogradov in v izvozno proizvodnjo;
—	gozdnogospodarske organizacije združenega dela bodo ob optimalni izrabi naravnih proizvodnih zmogljivosti gozdno lesne sortimente zlasti namenjale izvozno usmerjeni lesnopreaelovalni - industriji. Posebno pozornost bodo namenile sanaciji gozdnih se-
stojev, ki so jih poškodovale ujme in onesnaženo ozračje ter varovale gozdove pred vsemi škodljivimi
vplivi.
1.3.	Promet in zveze;
—	pri oblikovanju skupnih planov v železniškem in ptt prometu si bomo prizadevali za dosledno uveljavitev načel samoupravnega sporazumevanja; za določanje razvojnih prednosti na podlagi dogovorjenih strokovnih meril, pri čemer bomo zagotovili uresničevanje skupnega plana na območju republike; za vzpostavitev trajnejših poslovnih odnosov med železnico in uporabniki oziroma uporabo tarif tam, kjer ni mogoče vzpostaviti trajnega poslovnega odnosa, ter za realnejše vrednotenje storitev prometa in zvez;
—	železniško gospodarstvo Ljubljana bo za večjo varnost, odpravljanje ozkih grl, izboljšanje kakovosti in hitrosti storitev in smotrnejšo izrabo prevoznih zmogljivosti nadaljevalo z uveljavljanjem nove poslovne usmeritve, ki temelji na trajnem poslovnem sodelovanju z uporabniki storitev, realnem voznem redu in računalniškem upravljanju prometa;
—	del sredstev za pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana bomo zagotovili s prispevkom iz dohodka TOZD;
—	v cestnem gospodarstvu bomo v skladu z načelom dobrega gospodarjenja z učinkovitejšo organizacijo in delitvijo dela, poenotenjem standardov in normativov vzdrževanja cest (tudi glede družbeno potrebnega dela) ter zaostritvijo odgovornosti zagotovili kakovostnejše vzdrževanje cest in smotrnejšo porabo družbenih sredstev;
—	nadaljevali bomo z izgradnjo že začetih cestnih odsekov, in sicer: predor Karavanke, južna obvoznica v Ljubljani, III. etapa hitre ceste skozi Maribor, odsek Ruda—Valenta in pričeli z izgradnjo cestnega odseka Šmarje Sap—Višnja gora. Nadaljevali bomo s pripravami za zaključek finančne konstrukcije za izgradnjo najbolj kritičnih odsekov^ cest iz Osimskih sporazumov:
—	uvedli bomo progresivno obremenitev uporabnikov cest v odvisnosti od osnih pritiskov vozil;
—	prizadevali si bomo za določitev namenskega prispevka za vzdrževanje in izgradnjo cest v relativnem znesku v maloprodajni ceni pogonskih goriv;
—	z gospodarskimi ukrepi bomo usmerjali vključevanje javnih cestnih prevoznikov v sisteme integralnega, kombiniranega in mednarodnega transporta;
—	v javnem cestnem potniškem prometu bomo nadaljevali z optimalnim urejanjem medkrajevnega in primestnega prometa v posameznih regijah ter uveljavljanjem enotne vozovnice;
—	v PTT prometu bomo nadaljevali z izgradnjo mednarodnih in magistralnih ptt zmogljivosti ter javnega omrežja za prenos podatkov, prizadevali si bomo za usklajeno načrtovanje, izgradnjo, uporabo in vzdrževanje skupnih telekomunikacijskih sistemov zvez med PTT, RTV in imetniki posebnih sistemov zvez;
—	v primerno blagovno transportnih centrih, Luki Koper in Letališču Ljubljana bomo začeli ustanavljati proste carinske cone;
—	prizadevali si bomo za takšne pogoje, ki bodo omogočili letalskim prevoznikom vključitev v redni mednarodni zračni promet;
—	skupaj z domačimi proizvajalci komunikacijske, računalniške in elektronske opreme bomo uvajali integrirane govorne podatkovne mreže in jih priključevali na zunanje mreže.
1.4.	Proizvodnja in poraba energije:
Pri gospodarjenju z energijo bomo zaustavili težnje ekstenzivnega razvoja proizvodnje in porabe. Težišče prizadevanj bomo usmerili v smotrnejšo in produktivnejšo uporabo vseh energetskih virov, pri čemer bo poraba naftnih derivatov v neenergetske namene naraščala, v energetske pa pgdala:
—	s cenovno, davčno in denarno-posojilno poli-tilco bomo varčevanje z energijo bolj spodbujali kot njeno proizvodnjo;
—	poiskali bomo možnosti gospodarskih ukrepov, ki bi vse uporabnike spodbujali za manjšo porabo energije;
—	poskusno bodo pričeli obratovati prvi in drugi agregat HE Mavčiče in tretji agregat HE Solkan;
— REK Edvard Kardelj Trbovlje bo nadaljeval goeloško rudarske raziskave in izdelal predlnvestlcij-sko študijo za odpiranje opuščenih premogovnikov Krmelj in Ilirska Bistrica;
—	nadaljevali bomo z razvojem m spodbujanjem uporabe nekonvencionalnih virov energije. V ta namen si bodo proizvajalci opreme skupaj z raziskovalnimi institucijami še naprej prizadevali za razvoj tehnologij porabe nekonvencionalnih virov energije;
—	pričeli bodo izvajati programe za sanacijo TE Trbovlje, TE Šoštanj in TE — TO Ljubljana z vidika varstva okolja,
— TE Ugljevik I in Toplarna Ljubljana bosta začeli redno obratovati, prav tako Rudnik urana Žirov-sld vrh;
—	pričela se bo izgradnja TE Ugljevik II ter hidroelektrarn na Savi in Muri s pričetkom izgradnje HE Vrhovo in HE Hrastje, pri tem bodo upoštevane zahteve po kar najmanjšem vplivu na okolje; pričela se bo prenova HE Fala;
—	izgradnjo hidroelektran na Savi in Muri bomo omogočili tudi s sovlaganji občanov, za kar bo SOZD Elektrogospodarstva Slovenije izdal obveznice;
—	nadaljevali bomo z izgradnjo za oskrbo uporabnikov najnujneših prenosnih in distribucijskih daljnovodov ter transformatorskih postaj;
—	v REK Edvard Kardelj in REK Franc Leskov-šek-Luka Titovo Velenje bodo nadaljevali z odpiranjem novih predelov, predvsem Globoko in Lendava, in še naprej vlagali v povečevanje mehaniziranosti proizvodnje;
—	v SOZD Petrol bodo pričeli z izgradnjo priključka na italijansko plinovodno omrežje ter nadaljevali s širitvijo plinovodnega omrežja in priključevanjem novih uporabnikov;
—	nadaljevali bomo z geološkimi raziskavami vseh primarnih virov energije na dosedanjih in novih območjih, prav tako bomo nadaljevali raziskave za določitev lokacije In možnosti za izgradnjo podzemnega skladišča za zemeljski plin;
—	v industriji bodo nadaljevali z nadomeščanjem tekočih goriv s trdnimi povsod, kjer je to gospodarsko upravičeno ter tehnološko in ekološko možno;
—	v. širši porabi bomo več pozornosti namenili daljinskeniu ogrevanju porabnikov;
—	v elektrogospodarstvu in premogovništvu bomo del stroškov pokrivali s prispevkom iz dohodka organizacij združenega dela, če enostavna reprodukcija ne bo omogočena s cenovno politiko.
1.5.	Turizem:
Prerazporeditev turističnega prometa na celo leto in visoka zasedenost prenočitvenih zmogljivosti zah-
tevata, da se za povečanje deviznega priliva turistično gospodarstvo usmeri predvsem v izgradnjo in pridobivanje novih ležišč ter v aktivnosti za povečanje turistične potrošnje. V ta namen je potrebno:
—	pospešeno združevati sredstva organizacij združenega dela za izgradnjo 2000 novih ležišč in v ta namen pridobiti tudi sredstva občanov, tuja sovlaganja ter bančna sredstva pod ugodnejšimi pogoji;
—	sprejeti dodatne ukrepe za usposobitev okoli 400 ležišč na turističnih kmetijah;
—	poenotiti organizacijo oddajanja zasebnih turističnih sob in spodbuditi vključitev prostih zasebnih prenočitvenih zmogljivosti ter počitniških domov v organizirano turistično ponudbo;
—	dvigniti kakovost in razširiti turistično ponudbo z vključitvijo kulturne in naravne dediščine manj znanih krajev v širšem zaledju turističnih središč in bogatejšo ponudbo trgovine;
—	občine bodo poskrbele za urejenejše in bolje vzdrževano okolje v turističnih krajih in za prilagajanje obratovalnega časa storitvenih dejavnosti, PTT in bank potrebam turistične potrošnje;
—	z računalniško zasnovanim informacijskim sistemom krepiti medsebojne povezave organizacij združenega dela turizma za bolj organizirano nastopanje na tujih trgih;
—	krepiti učinkovitost trženja na podlagi raziskav m z dopolnjevanjem turistične ponudbe ter njene porabe, hkrati pa spremeniti odnos posameznika in družbe do turizma in turistov.
1.8.	Drobno gospodarstvo:
—	večje organizacije združenega dela bodo ob prestrukturiranju svoje proizvodnje proizvode, ki bi jih bilo smotrno proizvajati v enotah drobnega gospodarstva, prenašale na obstoječe in ustanavljale nove organizacije združenega dela drobnega gospodarstva. Vlaganja organizacij združenega dela v drobno gospodarstvo bomo spodbujali tudi z večjimi olajšavami pri davku iz dohodka TOZD;
—	ustvarjali bomo sistemske podlage, ki bodo olajšale ustanavljanje in poslovanje enot drobnega gospodarstva;
—	s širšo družbeno akcijo bomo podpirali pri za- . devanja mladih za ustanavljanje novih visoko produktivnih enot drobnega gospodarstva, katerih dejavnost in razvoj bosta temeljila predvsem na znanju;
—	z zagotavljanjem zemljišč za obrtne cone in v skladu z možnostmi za dodatna sredstva bodo občine pospešile odpiranje novih obratovalnic samostojnih obrtnikov;
—	pospeševali bomo ustanavljanje manjših proizvodnih zadrug, preko katerih se bodo samostojni obrtniki bolj vključevali v mednarodno menjavo;
—	z ukrepi davčne in posojilne politike bomo spodbujali vlaganja v nove in obstoječe enote drobnega gospodarstva z novimi tehnološkimi postopki, visoko produktivno tehnologijo in večjim vključevanjem v mednarodno delitev dela;
—	banke bodo omogočile ugodnejše pogoje za razvoj storitvenih dejavnosti drobnega gospodarstva in za ustanavljanje novih visoko produktivnih enot drobnega gospodarstva na podlagi prizadevanj mladih.
1.7. Vodno gospodarstvo:
V vodnem gospodarstvu bomo zagotovili smotrnejšo uporabo družbenih sredstev in jih usmerili v razreševanje ključnih problemov oskrbe s pitno vodo, ka-kakpvosti voda in v proizvodnjo hrane:
—	vodne skupnosti bodo prioriteteno usmerjale sredstva za izvajanje del, vezanih na dogovorjen program usposabljanja zemljišč za kmetijsko proizvodnjo;
— Zveza vodnih skupnosti bo zagotovila strokovne podlage za določitev varovalnih območij na območju podtalnic Krškega, Brežiškega, Sorškega, Dravskega, Ptujskega, Mengeškega in Murskega polja, Celjske kotline in , posameznih območij Savinje;
— Zveza vodnih skupnosti Slovenije bo pripravila strokovne podlage za določitev prioritetnega izvajanja sanacijskih programov; vodne in komunalne skupnosti bodo organizirale izvajanje ključnih sanacijskih programov za zmanjšanje in odpravo onesnaženja na prednostnih odsekih vodotokov in virov pitne vode;
—	pospešeno bomo uvajali. temeljni informacijski sistem za vodno gospodarstvo, dopolnili vodnogospodarske katastre in izdelali elemente vodnogospodarskih osnov;-
—	uvedli bomo progresivni način obremenjevanja onesnaževalcev vode glede na vrsto in količino one-
■ snaževanja. Zbrana sredstva bodo uporabljena za sofinanciranje sanacijskih programov za zagotavljanje kakovosti voda.
1.8.	Stanovanjsko gospodarstvo:
—	zgradili bomo najmanj 9.000 stanovanjskih enot, od tega polovico v družbeni gradnji. Več bomo vlagali v prenovo stanovanjskih enot v družbeni in zasebni lasti;
—	izdelali bomo strokovna merila in kriterije smotrnosti prenove, dopolnili normativno ureditev na področju pravno-lastniških odnosov pri prenovi ter preverili tehnično-regulativne zahteve, ki se nanašajo na prenovitvene posege;
—	uveljavili bomo informacijski sistem za gospodarjenje s stanovanjskim skladom in zagotovili pogoje za vzpostavitev celovitega informacijskega sistema za graditev in uporabo sredstev, namenjenih stanovanjski graditvi;
—	v skladu s sistemom družbene kontrole cen bomo opredelili nova skupna izhodišča za oblikovanje cen stanovanjske izgradnje;
—	s povečevanjem stanarin bomo dosegli in do konca leta zadržali v povprečju 1,52% vrednosti revaloriziranega stanovanjskega sklada;
—	občinske stanovanjske skupnosti bodo poleg solidarnosti in vzajemnosti pospeševale tudi tekoče združevanje namenskih sredstev organizacij združenega dela za učinkovitejše reševanje stanovanjskih problemov njihovih delavcev;
—	za pospeševanje zamenjave stanovanj bodo stanovanjske skupnosti zagotovile celovito evidenco Potreb in možnosti zamenjav v okviru obstoječega stanovanjskega sklada;
—	banke bodo od stanja hranilnih vlog občanov Povečale delež dopolnilnih sredstev, namenjenih stanovanjski graditvi;
—	banke bodo uveljavile spodbudnejše pogoje namenskega varčevanja in pospešeno odplačevanje stanovanjskih posojil;
—	banke bodo z združevanjem in usmerjanjem sredstev, namenjenih za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, zagotovile najugodnejše pogoje za posojila in financiranje pri pridobivanju in urejanju stavbnih zemljišč, graditvi, prenovi in gospodarjenju s stanovanjskim in komunalnim skladom in z.gibl''-vostjo sredstev zagotovile namensko in sprotno porabo teh sredstev.
1.9.	Komunalno gospodarstvo:
—	vzpostavili in dopolnili bomo kataster komunalnih naprav ter evidenco stavbnih zemljišč in začeli postopek za vzpostavitev informacijskega sistema;
—	v Zvezi komunalnih skupnosti bodo sprejeli standarde in normative porabe časa in materiala za opravljanje komunalnih dejavnosti in minimalne tehnične normative za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav;
—	s cenami komunalnih proizvodov in storitev ter nadomestili za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe v'skladu s standardi in normativi bomo omogočili vzdrževanje komunalnih objektov na ravni enostavne reprodukcije;
—	sprejeli bomo dogovor o enotnih merilih za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in z njim uskladili občinske predpise ter sprejeli programe skladov stavbnih zemljišč;
—	.združevali bomo sredstva komunalnega in vodnega gospodarstva za raziskave za zagotavljanje vodnih virov in varovanje kakovosti voda ter graditve objektov za te namene;
—	pripravili bomo programe za varovanje kakovosti voda in sanacijo obstoječih in izgradnjo novih čistilnih naprav ter programe za vzpostavitev regionalnih vodovodov, kanalizacijskih sistemov in regionalnih odlagališč komunalnih odpadkov;
—	za vzpodbujanje racionalne uporabe bomo pri obstoječih in pri gradnji novih stanovanjskih objektov dosledno vgrajevali merilnike porabe vode in toplote, pri tem bomo omogočili čim bolj individualno merjenje.
1.10.	Trgovina:
Doseženo stanje v organiziranosti in ekonomski položaj trgovinskih organizacij združenega dela terja zaradi uspešnejšega opravljanja funkcije blagovnega prometa in preskrbe naslednje aktivnosti:
—	zavzemali se bomo za ukrepe razvojne in tekoče gospodarske politike, ki bodo omogočili trgovinskim organizacijam združenega dela, da se z lastnimi obratnimi sredstvi usposobijo za opravljanje optimalne funkcije blagovnega prometa v reprodukcijskem procesu;
—	trgovinske organizacije združenega dela se bodo pri opravljanju svoje funkcije v družbeni reprodukciji aktivneje vključevale v prestrukturiranje proizvodnje, da bi ta čimbolj ustrezala potrebam domačega in tujega trga:
—	zavzemali se bomo, da se za pokrivanje stroškov trgovine uveljavi enak način oblikovanja cen kot velja za proizvajalčeve cene posameznih proizvodov;
—	ob naložbah v nove zmogljivosti in razširitvi dejavnosti trgovinskih organizacij združenega dela- bo poudarek na selektivnem povečevanju ponudbe blaga v turističnih in obmejnih krajih;
—	v tekoči gospodarski politiki bo posebna pozornost namenjena trgovinskim organizacijam združenega dela na drobno z živili in podeželskim prodajalnam.
2. Politika razvoja raziskovalnih dejavnosti
Sredstva, združena po prispevni stopnji preko Raziskovalne skupnosti Slovenije bodo usmerjena v ustvarjanje in pridobivanje znanja, potrebnega za družbeni in še posebej gospodarski razvoj in enakopravno vključevanje v mednarodne znanstvene tokove in menjavo dela ter za ohranitev in poglabljanje nacionalne identitete in samoupravnega sac$aiiati6Baga
razvoja. Skozi te programe se bo povečalo število in kakovost raziskovalnih kadrov, sposobnih sooblikovat) prestrukturiranje gospodarstva in širše družbe. Sredstva, združena v posebnih raziskovalnih skupnostih, bodo namenjena za sofinanciranje raziskav za neposredne potrebe gospodarstva, družbenih dejavnosti ter uprave. Sredstva, ki jih združujejo občinske raziskovalne skupnosti, bodo namenjena razvojnim projektom skupnega pomena za več občin predvsem pri urejanju in varstvu okolja, kmetijstvu, prestrukturiranju gospodarstva, družbenemu planiranju regionalnega razvoja in podpiranju inovacijske dejavnosti ter kulture.
Raziskovalna skupnost Slovenije bo v prvem trimesečju pripravila raziskovalni program, ki bo hkrati program opremljanja in raziskav za odpravljanje tehnološke zaostalosti. Program bo usmerjen v raziskovalna področja, ki so temeljna in neposredna podlaga za razvojne projekte ključnega pomena za odpravljanje tehnološkega zaostajanja, zlasti v proizvodnji hrane, varstvu okolja, zmanjševanju energetske odvisnosti, razvijanju tehnologij, ki omogočajo povečanje dolgoročne mednarodne konkurenčnosti in izboljšanje družbene upravljaske sposobnosti. Raziskovalne skupine na teh prednostnih področjih bodo v svoje delo pritegnile večino od okoli 500 novih raziskovalcev z namenom, da sodelujejo tudi v razvojnih skupinah pri tehnoloških razvojnih projektih v organizacijah združenega dela in se kasneje vključijo v razvojne enote organizacij združenega dela in tudi v kadrovsko obnovo visokega šolstva.
Za uvoz raziskovalne opreme bomo zagotovili sredstva v višini 4 mio dolarjev ter potrebna sredstva za uvoz tuje znanstvene literature.
3. Politika gospodarskih odnosov s tujino
Organizacije združenega dela v SR Sloveniji bodo v letu 1986 na konvertibilno področje izvozile za okoli 1.800 mio $ blaga in za okoli 550 mio S storitev ter ob tem ustvarile devizni priliv v višini okoli 1.750 mio $. Takšno povečanje izvoza in priliva bo možno, če ne bo prišlo do večjih sprememb pri ukrepih tekoče ekonomske politike. Izvoz bo podlaga za nujni uvoz surovin in reprodukcijskega materiala ter odplačilo zapadlih obveznosti,, ki v letu 1986 znašajo okoli 350 mio $ ter za nujni večji uvoz opreme, ki bo v skladu s potrebami tehnološke posodobitve proizvodnje omogočil boljšo kakovost proizvodnje ter zmanjševanje zaostanka za razvitimi gospodarstvi.
Izvozno usmerjenost na konvertibilno področje bomo v SR Sloveniji skladno s skupno dogovorjenimi usmeritvami v Jugoslaviji spodbujali z olajšavami pri plačevanju davka iz dohodka TOZD in pri združevanju sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo.
Temeljne organizacije združenega dela bodo bolj izkoriščale možnosti, ki jih dajejo proizvodna specializacija, kooperacija, skupne naložbe, poslovno tehnično sodelovanje, izvoz in uvoz storitev in druge razvitejše oblike gospodarskega sodelovanja.
Za zadovoljevanje splošnih družbenih m gospodarskih potreb v republiki bomo zagotovili 180 mio $ ter dodatno za okoK 770 mio $ za plačilo fiksnih m garantiranih obveznosti za gospodarsko infrastrukturo.
Banke bodo na podlagi samoupravnih sporazumov dajale ugodnejša posojila za naložbe, ki pospešujejo sodelovanje z deželami v razuojsi in obmejnimi
območji. Večjo usmerjenost v izvoz na konvertibilno področje bodo pospeševale tudi s kratkoročnimi posojili ter omogočile ugodnejše pogoje za kreditiranje izvoza opreme in izvajanje investicijskih del v tujini, posebno v deželah v razvoju.
Organizacije združenega dela bodo več investicijskih projektov uresničile s pomočjo sovlaganj s sredstvi tujih partnerjev. Gospodarska zbornica Slovenije in Ljubljanska banka — združena banka bosta nudili organizacijsko pomoč in sodelovali pri iskanju možnih tujih partnerjev in pri sklepanju pogodb z njimi.
Uresničevali bomo strategijo sodelovanja z vsemi državami in skupinami držav oziroma regionalnimi trgi s posebnim poudarkom na večjem sodelovanju z deželami v razvoju.
Pri sodelovanju s sosednimi državami kot tudi širše, to je v Delovni skupnosti Alpe-Jadran, bomo posebno pozornost namenili razvoju odnosov in stikov ob meji, kjer bomo podpirali vse oblike povezovanja in sodelovanja med občinami, delovnimi organizacijami, društvi in med ljudmi samimi.
Razširiti bomo opravljanje storitev in proizvodnjo v prostih carinskih conah, predvsem v blagovno manipulativnih terminalih vzdolž meje.
4.	Cenovna politika, politika preskrbe in rezerv
Cene izdelkov in storitev bodo organizacije združenega dela v letu 1986 oblikovale samostojno, odvisno od razmer na trgu. Reprodukcijsko povezane organizacije združenega dela bodo na podlagi medsebojne odvisnosti in povezanosti urejale tudi odnose v primarni delitvi.
Vzroke za inflacijo bomo odpravljali z ukrepi razvojne politjke in tekočo gospodarsko politiko. Zato bomo v okviru skupno dogovorjenih usmeritev in ukrepov v Jugoslaviji odločneje obravnavali vzroke izgub, oblike anticipirane porabe, usklajevali vse oblike tekoče porabe z ustvarjenim dohodkom ter odpravljali neracionalnosti v porabi na vseh ravneh samoupravne in družbene organiziranosti. V organizacijah združenega dela bodo izboljšali gospodarjenje s stroški ter z večjo proizvodnjo in sodobnejšimi načini upravljanja z dalom in družbenimi sredstvi zmanjšali inflacijske pritiske.
Pristojne samoupravne interesne skupnosti bodo sprejele družbena dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa.
Za nemoteno preskrbo prebivalstva z osnovnimi izdelki bomo v skladu z možnostmi skupaj z organizacijami združenega dela — nosilkami preskrbe — oblikovali tržne blagovne rezerve.
Nadaljevali bomo z oblikovanjem stalnih blagovnih rezerv v občinah in republiki ter pričeti ustvarjati razmere za oblikovanje teh rezerv v določenih organizacijah združenega dela. Banke bodo dajale ugodnejša posojila za zaloge tistih izdelkov osnovne preskrbe prebivalstva, ki tvorijo stalne blagovne rezerve.
Pripravili bomo izhodišča za spremembe v sedanji organiziranosti na področju intervencij v proizvodnji hrane, intervencij v porabi hrane in blagovnih rezervah, predvsem z namenom boljšega izkoriščanja razpoložljivih sredstev in doslednega izpolnjevanja obveznosti prejemnikov sredstev.
5.	Finančna, bančna in dcnamo-posojilna politika
S tesnejšimi dohodkovnimi povezavami in smotrnejšo organizacijo združenega dela, internih bank.
4
posebnih finančnih služb in temeljnih bank bomo finančno učvrstili gospodarstvo in banke. Zagotovili oomo boljše gospodarjenje s sredstvi, večjo koncentracijo sredstev in njihovo hitrejše kroženje.
Temeljne in združene banke se bodo zavzemale za doslednejše uveljavljanje gospodarskih načel poslovanja, večjo odgovornost pri poslovanju ter likvidnost in varnost plasmajev, oblikovanje skladov ter postopno odpravljanje raznih oblik prikazovanja ne-ustvarjenega dohodka.
Banke si bodo v letu 1986 prizadevale za nadaljnje vključevanje na mednarodne finančne trge.
Presežek prihodkov nad odhodki Narodne banke Slovenije, ugotovljen v zaključnem računu za leto 1985, in tekoče oblikovani presežek prihodkov nad odhodki bosta usmerjena vk temeljnim organizacijam združenega dela, ki zagotavljajo osnovno preskrbo z živili in drugimi pomembnimi izdelki, in organizacijam, ki vzdržujejo rezervo zdravil ter sanitetnega materiala, v sorazmerju z njihovimi obveznostmi iz samoupravnih sporazumov o oblikovanju republiških tržnih blagovnih rezerv, kakor tudi temeljnim orga-nizacijam združenega dela, ki zagotavljajo proizvodnjo za krepitev blagovnih rezerv. Od skupno ugotovljenih sredstev bo namenjenih 200 mio din organizacijam združenega dela, ki širijo višje oblike gospodarskega sodelovanja v obmejnem območju, 100 mio din pa organizacijam združenega dela za sodelovanje z deželami v razvoju.
Razpoložljiva denarna sredstva družbenopolitičnih skupnosti, ki so v depozitu pri Narodni banki Slovenije, bodo namenjena predvsem za kreditiranje obratnih sredstev kmetijskih organizacij združenega dela ter blagovnih rezerv.
V skladu z dohodkovnimi možnostmi bodo temeljne banke na selektivni osnovi reprogramirale obveznosti vračila posojil Tovarni sladkorja Ormož in živinorejskim organizacijam ter posojil, danih za odpravo posledic zimske pozebe.
Pri kreditiranju naložb bodo banke dajale prednost tistim, ki povečujejo izvoz na konvertibilne trge, in ki bodo uresničene ob sodelovanju sredstev mednarodnih finančnih ustanov. Prizadevali si bomo, da zagotovimo najmanj 60 milijonov $ kreditnih sredstev mednarodnih finančnih ustanov, ki jih bomo usmerili za posodobitev opreme v proizvodnji in izgradnjo cestne infrastrukture.
Banke bodo dajale ugodnejša posojila za inovacijske projekte, izdajanje družbeno pomembnih knjig, učbenikov in drugih publikacij.
Zagotovili bomo, da se bodo sredstva poštne hranilnice, ki se oblikujejo iz sredstev zbrsmih hranilnih vlog in vrnjenih anuitet pri poštni hranilnici s področja SR Slovenije, usmerjala predvsem za razvoj ptt prometa.
Organizacije združenega dela bodo ob sodelovanju temeljnih bank prednostno pokrivale tiste izgube, kjer sanacijski programi trajno odpravljajo vzroke za nastajanje izgub, kjer je proizvodnja izvozno usmerjena ter kjer pri pokrivanju izgub sodelujejo organizacije, ki so dohodkovno in reprodukcijsko povezane. Za takšno usmeritev pri saniranju organizacij združenega dela z izgubo si bomo v okviru zakonsko omejenih možnosti prizadevali tudi pri oblikovanju meril za odobravanje sanacijskih posojil iz sredstev rezerv organizacij združenega dela, združenih v sklade skupnih rezerv družbenopolitičnih skupnosti.
V organizacijah združenega dela, kjer sanacijski programi ne zagotavljajo trajnega izboljšanja poslovanja, morajo odločno pristopiti' k ukinitvi nerentabilnih proizvodnih programov. Tiste organizacije združenega dela, ki kljub večletnim prizadevanjem še vedno poslujejo z izgubo, sanacijski programi pa ne omogočajo nadomestila neustreznih proizvodnih programov s tržno sprejemljivimi in rentabilnimi, bodo ob analizi vseh posledic prenehale s poslovanjem.
6.	Politika zaposlovanja
S hitrejšim prestrukturiranjem gospodarstva, doseganjem ugodnejše izobrazbene strukture, popolnejšo izrabo sredstev za delo, delovnega časa in znanja bomo omogočili produktivnejše zaposlovanje predvsem delavcev, ki bodo končali šolanje, in že zaposle-•nih delavcev, katerih delo bo v posamezni temeljni organizaciji združenega dela zaradi tehnoloških sprememb oziroma gospodarskih vzrokov postalo nepotrebno. Zato bodo v organizacijah združenega dela v pripravah na kakovostne in tehnološke posodobitve razreševati tudi problem produktivnega zaposlovanja vseh delavcev in to v okviru usklajevanja proizvodnih programov v sami organizaciji združenega deda, poslovnih povezav in sodelovanja v regionalnem prostoru. S tega stališča bodo organizacije združenega . dela preverile in prilagodile svojo štipendijsko politiko.
Zaposlovanje v družbenih dejavnostih bo dosledno povezano z dogovorjenimi programi in materialnimi možnostmi teh dejavnosti.
Organizacije združenega dela bodo pri pokrivanju novih in nadomestnih potreb po delavcih predvsem zaposlovale mlade po končanem šolanju in jim tako omogočile opravljanje pripravništva in zaposlitev.
Skupnosti za zaposlovanje bodo skupaj z asociacijami združenega dela in izvršnimi sveti občin pripravile programe preusmerjanja delavcev v organizacijah združenega dela, ki dalj časa poslujejo z motnjami ali izgubo.
V letu 1986 bomo opredelili pogoje in strokovne podlage, ki bodo služile za presojo usposobljencsti organizacij združenega dela za postopno in selektivno skrajševanje delovnega časa ter oblikovanje ustreznih zakonskih določil. Hkrati bodo delavci v organizacijah združenega dela zagotavljali smotrnejšo iarabo delovnega časa z ustreznimi razporeditvami in podaljševali obratovalni čas ter skrajševski delovni čas zlasti na tistih delih in nalogah, ki so zdravju škodljiva ih nevarna.
7.	Politika osebnih dohodkov
Z učinkovitejšim poslovanjem, zlasti s smotrnejšim gospodarjenjem z družbenimi sredstvi, z zmanjševanjem deleža materialnih stroškov ter boljšim delom v vsaki organizaciji združenega dela, bomo v letu 1986 ustvarjali osnove za ohranjanje realne ravni osebnih dohodkov, dosežene v letu 1985.
Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v posamezni organizaciji združenega dela se bodo oblikovala glede na uspešnost gospodarjenja ter glede na učinkovitost gospodarjenja s sredstvi. V posamezni organizaciji združenega dela bodo uspešnost in učinkovitost gospodarjenja primerjali v primer jakni skupini, tj. s skupino po samoupravnih sporazumih dejavnosti, z enako ali sorodno dejavnostjo ter z rezultati celotnega gospodarstva.
Uspešnost gospodarjenja bodo v organizacij ah združenega dela ugotavljali za obdobje, za katerega se razporeja dohodek, z dohodkom na delavca, dohodkom na povprečno uporabljena poslovna sredstva, akumulacijo na povprečno uporabljena poslovna sredstva, z obsegom proizvodnje, z delovno storilnostjo in z deležem materialnih stroškov v celotnem prihodku.
Za ugotavljanje učinkovitosti gospodarjenja s sredstvi bodo delavci v 1986. letu primerjali povprečno stopnjo akumulacijske sposobnosti svoje organizacije združenega dela v preteklih treh letih s povprečno stopnjo akumulacije sposobnosti v enaki ali sorodni dejavnosti ter v gospodarstvu SR Slovenije v enakem obdobju.
Delavci v organizacijah združenega dela, Id so dosegale nižjo stopnjo akumulacijske sposobnosti od povprečja slovenskega gospodarstva, bodo pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v 1386. letu zagotovili zmanjšanje odstopanja svoje stopnje akumulacijske sposobnosti od povprečja slovenskega gospodarstva.
Delavci v organizacijah združenega dela bodo v letu 1386 dosegli najmanj delež akumulacije v dohodku, kot so ga dosegli v 1985. letu.
Ob upoštevanju zgornjih usmeritev bodo delavci v organizacijah združenega dela pri razporejanju dohodka in oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev upoštevali še naslednje:
— V nadpovprečno uspešnih organizacijah s podpovprečno stopnjo akumulacijske sposobnosti ter nadpovprečno ravnijo sredstev za osebne dohodke* in skupno porabo na delavca bodo dosegli povprečno stopnjo oziroma zmanjšali odstopanje svoje stopnje akumulacijske sposobnosti od primerjalne skupine. Akumulacijsko stopnjo bodo izboljševali toliko časa, dokler ne bodo uskladili ravni sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na delavca s povprečjem primerjalne skupine.
— V nadpovprečno uspešnih organizacijah združenega dela z nadpovprečno stopnjo akumulacijske sposobnosti bodo svojo stopnjo akumulacijske sposobnosti iz 1985. leta še naprej izboljševali. V teh organizacijah naj pri razporejanju dohodka v 1986. letu zagotovijo tudi nadpovprečno raven sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na delavca.
— V podpovprečno uspešnih organizacijah združenega dela s podpovprečno stopnjo akumulacijske sposobnosti lahko ohranijo nižjo stopnjo akumulacijske sposobnosti v primerjavi s primerjalno skupino, če imajo hkrati tudi sorazmerno nižjo raven sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na delavca. V primeru, da so delavci v preteklem obračunskem obdobju imeli za več kot 10 °/o nižjo raven sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na delavca v primerjavi z ravnijo v primerjalni skupini lahko povečajo raven teh sredstev, če predhodno preverijo vzroke slabega poslovanja in slabih rezultatov ter v sodelovanju z organom družbenopolitične skupnosti in občinskim sindikalnim svetom sprejmejo ukrepe za izboljšanje svojega poslovanja In rezultatov.
Ne glede na usmeritve iz prejšnjega odstavka lahko delavci:
— povečajo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, če zmanjšajo delež materialnih stroškov v celotnem prihodku. Rast teh sredstev je lahko največ sorazmerna z rastjo dohodka, doseženo z zmanjšanjem materialnih stroškov,
— iv organizacijah združenega dela — pretežnih izvoznicah na konvertibilno področje — ohranijo enak delež sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v dohodku, če ne poslujejo z izgubo.
V	negospodarskih organizacijah združenega dela, ki sredstva za enostavno oziroma razširjeno reprodukcijo pridobivajo prek samoupravnih interesnih skupnosti, bodo sredstva za osebne dohodke odvisna od družbene produktivnosti dela in rasti dohodka v gospodarstvu, od uresničevanja politike zaposlovanja na teh področjih, od izpolnjevanja dogovorjenega programa dela ter od racionalnosti poslovanja. Na podlagi posebnih programov, ki jih bodo sprejele ustrezne organizacije in skupnosti, bomo nadaljevali z usklajevanjem na ravni osebnih dohodkov delavcev na teh področjih z osebnimi dohodki v gospodarstvu. Rast sredstev za osebne dohodke v teh organizacijah in skupnostih se bo usklajevala z rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu ustrezne družbenopolitične skupnosti v letu 1986.
Organizacije združenega dela bodo svoje planske akte uskladile z usmeritvami razporejanja dohodka do konca februarja 1986.
Izvršni sveti skupščin občin bodo spremljali uresničevanje teh usmeritev na podlagi stališč skupnih komisij podpisnikov samoupravnih sporazumov dejavnosti, podatkov organizacij združenega dela in Službe družbenega knjigovodstva. V ugotovljenih odstopanjih od začrtanih razmerjih v planskih aktih organizacij združenega dela bodo obvestili skupščine in jim predlagali aktivnosti za uresničitev teh usmeritev ter ukrepe, če je organizacija združenega dela z razporejanjem dohodka oškodovala družbene interese.
Izvajanje teh usmeritev bo spremljal odbor, v katerega imenujejo svoje predstavnike Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Služba družbenega knjigovodstva. Odbor bo hkrati spremljal tudi izvajanje teh usmeritev v gospodarskih sistemih posebnega družbenega pomena.
V	širši sestavi tega odbora sodelujejo tudi predstavniki . izvršnih svetov skupščin občin. Odbor bo poročal o uresničevanju teh usmeritev Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije in Gospodarski zbornici Slovenije.
Odbor bo za izvajanje teh usmeritev sprejel metodologijo, ki se objavi v Uradnem listu SRS.
8.	Politika socialne varnosti
8.1.	S prihodnjim letom bomo uveljavili tekoče usklajevanje pokojnin s- celotno rastjo osebnih dohodkov v tekočem letu. Skupnost pokojninskega in’ invalidskega zavarovanja bo za izvedbo prehoda na tekoče usklajevanje zagotovila dodatna sredstva s povečanjem prispevkov.
8.2.	Dopolnili bomo samoupravne sporazume o štipendiranju, da bi s prilagoditvijo cenzusov, metodologijo spretnejše valorizacije, upoštevanjem študijskega uspeha, razširitvijo štipendiranja na podiplomski študij ter uporabo štipendijskih sredstev za regresiranje družbene prehrane učencev in študentov ohranili štipendijski sistem kot temeljno sestavino družbenega standarda učencev in študentov.
8.3.	V vseh družbenih dejavnostih, posebno tistih, ki se interesno povezujejo v skupnosti socialnega varstva, bomo nadaljevali uresničevanje socialne politike, ki bo podpirala prizadevanja posameznikov in družin, da si zagotavljajo socialno varnost z delom.
Z ukrepi socialne politikeN bomo zagotavljali socialno varnost skupinam občanov, ki si svoje socialne varnosti ne morejo zagotoviti z delom.
V letu 1986 bomo v samoupravnih interesnih skupnostih izpolnjevali tudi naslednje naloge:
—	usposabljali in zaposlovali invalidne osebe z zmanjšano delovno sposobnostjo ter razvijali mobilne službe za pomoč invalidom na domu,
—	v stanovanjski izgradnji uvajali kriterije, ,ld bodo upoštevali specifične bivalne potrebe invalidov,
—	še naprej uveljavljali sistem subvencioniranja stanarin in posebno pozornost posvetili dodeljevanju družbeno najemnih stanovanj mladim družinam,
—	pričeli popravljati in obnavljati vzgojne zavode ter zavode za usposabljanje invalidne mladine,
—	nadaljevali izvajanje programov zunaj zavodski h oblik socialnega varstva starejših občanov, "
—	nadaljevali s postopno realizacijo programa prednostnih nalog pri načrtovanju družine,
—	uveljavili enoletni porodniški dopust.
Posebno skrb bomo namenili razvijanju in spodbujanju različnih oblik prostovoljnega dela, zlasti za pomoč starejšim občanom.
9.	Politika v družbenih dejavnostih
9.1.	V družbenih dejavnostih bomo v globalu ohranili obseg programov iz leta 1985, s tem da jih bomo notranje prestrukturirali in usklajevali med tistimi dejavnostmi, ki uresničujejo skupne cilje. Poleg tega bomo nadaljevali z odpravljanjem zaostankov v osebnih dohodkih delavcev v družbenih dejavnostih glede na osebne dohodke delavcev v gospodarstvu, tako, da bi to uskladitev dosegli v decembru 1986. leta.
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v letu 1986 ne bodo začele graditi novih objektov, razen objektov samoprispevka ter objektov, ki bodo usklajeni med samoupravnimi interesnimi skupnostmi v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990. Programi graditev s samoprispevki bodo usklajeni s sedanjimi potrebami in pogoji, graditev že začetih objektov pa bo prilagojena materialnim možnoeaim in ponovni presoji družbene smotrnosti in nujnosti njihoxre izvedbe.
9.2.	Z realnim ovrednotenjem zagotovljenega programa osnovne šole in ob solidarnem združevanju sredstev za njegovo izvajanje bomo povsod v Sloveniji izenačevali pogoje šolanja učencev. Izobraževalna skupnost Slovenije in posebne izobraževalne skupnosti bodo v skladu z dogovorjenimi sredstvi ob hkratnem preverjanju normativov in standardov nadaljevale z racionalizacijo mreže srednjih šol ter pričele odpravljati programsko razdrobljenost v srednjem in v visokem izobraževanju in uveljavljati druge potrebne spremembe in dopolnitve v programih srednjih in visokih šol. Zaradi nujnosti izenačevanja možnosti izobraževanja bomo tudi v lotu 1986 sofinancirali del stroškov bivanja v domovih za učence m študente.
9.3.	V kulturi so prednostne naloge naslednje:
—	zagotavljanja možnosti za kakovostnejšo dejavnost osrednjih kulturnih ustanov ob nezmanjšani skrbi za kulturne dejavnosti v celotnem slovenskem kulturnem prostoru,
—	skrb za varovanje naravne in kulturne dediščine,
—	subvencionirali bomo izdajanje kakovostnih knjig ter uresničili vse možnosti za njihovo večjo dostopnost,
—	pospešeno bomo odpravljali neskladja med osebnimi dohodki delavcev v združenem delu in višino avtorskih honorarjev,
—	bogatitev in širitev kulturnih programov RTV na osnovi tesnejšega delovnega sodelovanja pri posredovanju najboljših programov slovenskih kuitnroo-umetniških ustanov,
—	programska in materialna utrditev videoka-setne proizvodnje tudi za Izobraževanje in informiranje.
9.4.	V zdravstvu bomo z razvijanjem racionalnejših oblik zdravstvenega varstva ohranjali doseženo raven. V samoupravnih interesnih skupnostih bodo uresničevali zagotovljeno raven zdravstvenega varstva in medsebojnih pravic ter obveznosti pri opravljanju solidarnostnih nalog. Prednostne naloge v letu 1986 so:
—	hitrejši razvoj osnovnega zdravstvenega varstva, posebno v splošni medicini, medicini dela ter mladinskem zobozdravstvu,
—	širitev dispanzerskih delovnih metod pri zdravstvenem varstvu,
—	razvijanje in širitev obsega dela zdravstvene vzgoje,
—	zdravljenje in zdravstvena nega bolnika na
domu,
—	zmanjšanje obsega in skrajšanje trajanja bolnišničnega zdravljenja.
Zdravstvene organizacije bodo:
—	zaposlovale nove delavce na najbolj deficitarnih območjih ter področjih in prednostno zaposlovale pripravnike,
—	v Skladu s programom delitve dela in možnostmi postop*q obnavljale dotrajano nujno potrebno medicinsko opremo.
9.5.	V letu 1986 bomo smotrno izkoriščali vzgojno-varstvene zmogljivosti — vendar ne na račun slabšanja kakovosti storitev — odpirali dejavnost vrtcev v neposredno okolje in uvajali različne programe v*goj-novarstvenih dejavnosti za otroke, ki niso v vrtcu.
9.6.	V telesni kulturi bomo intenzivneje usmeriM gmotne, organizacijske in kadrovske zmogljivosti v spodbujanje množičnih oblik športne aktivnosti otrok in mladine ter vrhunskih dosežkov.
10.	Politika splošne porabe
V državni upravi bomo uveljavljali smotrnejšo organizacijo z večjo koncentracijo in oblikovanjem skupnih medobčinskih upravnih organov, kar bo omogočilo nadaljnje' zmanjšanje zaposlenih zlasti pri administrativnih in organizacijsko-tehničnih opravilih. V pravosodju bomo dopolnjevali materialne pogoje za delo temeljnih pravosodnih organov (rednih sodišč, sodišč združenega dela in javnih tožilstev).
Nadaljevali bomo s politiko usklajevanja ravni osebnih dohodkov delavcev v državni upravi in pravosodnih organizacij z ravnijo osebnih dohodkov za primerljiva dela in naloge v gospodarstvu.
Sredstva za priznavalnine borcev NOV se bodo oblikovala v skladu z zakoni, družbenimi dogovori m merili.
Uresničevanje politike na področju splošne porabe v občinah bo urejeno z dogovorom o splošni porabi občin. V občinah bodo povečali samostojnost
pel ebMčoveeJe prfbo*xrr, predvsem prihodkov od
davkov občanov. Za pokrivanje proračunskih odhodkov bodo posamezne občine povečevale stopnjo občinskega davka Iz osebnih dohodkov delavcev. Občinam, ki jim prilivi prihodkov iz povečane stopnje davka iz osebnega dohodka ne bodo zadoščali za financiranje dogovorjenega obsega, bo republika odstopala poseben matbifiBd pcoasetai davek.
11.	Davčna politika
Davčna politika bo v leta 1988 pomemben Instrument razvojne politike, z davčnimi olajšavami in oprostitvami pa bomo tudi krepili njeno socialno funkcijo.
Vsakdo bo moral prispevati za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb sorazmerno svoji ekonomski moči in materialnim možnostim. Zato bodo uprave za družbene prihodke dosledno preverjale podatke v napovedih zavezane«- in ugotavljale realnejši celotni dohodek za posamezne dejavnosti tudi s cenitvijo možnega prihodka od opravljanja dejavnosti. Pri tem bodo upoštevale obseg hi način zavezančevega poslovanja, obseg zaposlovanja delavcev ter vsa druga konkretna dejstva in pogoje, v katerih zavezanec pestuje. Povečan nadzor nad prijavljanjem dohodkov občanov in pridobivanjem premoženja bomo dosegli:
—	s krepitvijo učinkovitosti uprav za družbene prihodke, zlasti inšp>ekcije družbenih prihodkov na ranmi republike,
—	z boljšo kakovostjo dela oprav za družbene prihodke, z njihovim medsebojnim sodelovanjem in sodelovanjem z drugimi organi in organizacijami,
—	z uvajanjem računalniško zasnovanega informacijskega sistema.
Z bistveno ostrejšo kaznovalno politiko bomo zagotovili dosledno uresničevanje davčnih predpisov.
12.	Politika skladnejšega regionalnega nizvoja
Razlike v stopnji gospodarske razvitosti bomo zmanjševali predvsem z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti in virov na teh območjih m s skupnimi vlaganji zainteresiranih organizacij združenega dela na osnovi samoupravnega združevanja dela in sredstev. V ta namen bodo organizacije, združenega dela v gospodarskih zbornicah in splošnih združenjih v prvem trimesečju pripravile programe aktivnost) in na tej podlagi kakovostne projekte, s katerimi bomo omogočili tudi hitrejše zaposlovanje. Pri tem bomo upoštevale naravne prednosti na teh območjih, zlasti še za razvoj kmetijstva in turizma, ter razpoložljive delovne potenciale in strokovnjake. Banke bodo spodbujale samoupravno združevanje dela in sredstev za te namene z ugodnejšo obrestno mero in večjo udeležbo bančnih sredstev v strukturi naložb. SR Slovenija bo spodbujala investitorje z davčnimi olajšavami in oprostitvami dela obveznosti do Sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo. Se naprej bo. sofinancirala pripravo razvojnih programov in projektov, ki so lahko osnova za nadaljnji razvoj teh območij. Pri infrastrukturnih naložbah bodo imele prednost tiste, ki so neposredno povezane z uresničevanjem posameznih projektov, oziroma eden od pogojev za zmanjševanje odseljevanja, zlasti še z manj razvitih obmejnih območij.
Za uresničevanje zagotovljenih programov v druž-benih dejavnostih bomo tudi v letu 1986 združevali
solidarnostna sredstva, ki jih bodo deležne manj razvite občine, občine z manj razvitimi geografskimi ali obmejnimi območji in občine z območji v prehodnem obdobju. K hitrejšemu razvoja teh območij bodo
prispevale tudi mladinske delovne akcije.
13.	Politika urejanja prostora in varstva okolja
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo v skladu
z družbenim planom SR Slovenije sprejel določene prostorske izvedbene načrte posegov v prostor, pomembne za urejanje prostora v SR Sloveniji. Na podlagi obveznih sestavin, dogovorjenih z dolgoročnim družbenim planom SR Slovenije za obdobje do leta 2000, bodo občine in posamezne samoupravne interesne skupnosti uskladile svoje dolgoročne plane s temi izhodišči ter srednjeročne družbene plane z dogovorom o temeljih srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije, s posebnim poudarkom na varovanju kmetijskih zemljišč.
Pospešili bomo izdelavo strokovnih podlag za sprejem dokončnih odločitev o možnih vodno-aku-muiacijskih prostorih, na katerih so interesi navzkrižni.
Uveljavili in vzpostavili bomo nove ter dopolnjevali obstoječe sisteme za spremljanje onesnaževanja ' in onesnaženosti okolja. Vzpostavili bomo republiški nadzorno informacijski sistem za spremljanje nastajanja, zbiranja, prevoza, obdelave in odlaganja posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, v okolje oziroma njihovega vračanja v proizvodne procese ter biološki monitoring za spremljanje poškodb na gozdovih in rastlinstvu zaradi onesnaževanja okolja. Dopolnili bomo hidrološki merilni sistem in analitsko nadzorni in alarmni sistem v Hidrometeorološkem zavodu SR Slovenije za spremljanje in nadzor kakovosti voda in zraka ter kataster virov onesnaževanja voda, zraka in zemlje.
Z doslednim preverjanjem skladnosti investicijskih programov organizacij združenega dela in drugih nosilcev planiranja s prostorsko, ekološkimi pogoji in omejitvami kot sestavinami razvojnih meril za prestrukturiranje gospodarstva bomo preprečevali nadaljnje poslabševanje razmer v okolju in nastajanje novih žarišč onesnaževanja.
Pospešili bomo izdelavo zasnove ravnanja s posebnimi odpadki kot podlage za dopolnitev planskih dokumentov zaradi konkretizacije nalog in ciljev na tem področju ob upoštevanju novih zakonskih in podzakonskih predpisov. Uveljavili bomo zasnovo odstranjevanja komunalnih in podobnih odpadkov v skupnih napravah na regionalni ravni.
S poostrenim j n usklajenim inšpekcijskim nadzorstvom virov onesnaževanja in ogrožanja okolja, predvsem na prednostnih območjih sanacije, bomo določili ukrepe za zmanjšanje emisij iz posameznih virov onesnaževanja. Poostrili bomo inšpekcijski nadzor zlasti nad tehnološkimi procesi, ki škodljivo vplivajo na zdravje delavcev in občanov, z obvezno zahtevo po sanacijah in postopnem prestrukturiranju proizvodnje.
V skladu s programom usklajenega inšpekcijskega nadzorstva se bomo osredotočili na aktivnosti in ukrepe na naslednjih področjih:
— zmanjševanje onesnaženosti voda na prekomerno onesnaženih odsekih vodotokov (zlasti medrepubliških in meddržavnih), prednostne sanacije in zmanj-
sanje potencialnih nevacnosti ogrožanja pomembnejših virov za oskrbo s pitno vodo;
—	zmanjševanje onesnaženosti zraka na prekomerno onesnaženih območjih prednostne sanacije;
—	urejeno odstranjevanje odpadkov, zlasti posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi;
—	varno skladiščenje in transport ter dopustno uporabo nevarnih snovi.
Pri tem bo poudarek na sanacijskih pripravah
oziroma pričetku izvajanja sanacij najbolj perečih problemov onesnaževanja okolja iz velikih termoenergetskih objektov, iz Železarne Jesenice, cementarn v Trbovljah in Anhovem, Rudnikov in topilnice svinca Mežica, Cinkarne in EMO v Celju, Papirnice v Radečah, Tovarne dušika v Rušah, Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem, Termike v Škofji Loki, virov negativnih vplivov obstoječih svinjskih farm in podobnih kmetijskih obratov na okolje ter virov onesnaževanja vode in zraka specifičnih industrijskih onesnaževalcev.
Na področju naravne in kulturne dediščine bomo pripravili manjkajoče osnove in v sodelovanju s kulturnimi skupnostmi zagotovili pogoje za zavarovanje območij in objektov, določenih z dogovorom o temeljih plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990.
14.	Ljudska obramba in družbena samozaščita
Nadaljevali bomo proces podružbljanja in krepitve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite s poudarkom na uresničevanju družbene samozaščite, na povečevanju zanesljivosti obrambnih in še posebej mobilizacijskih ter varnostnih priprav in na sposobnosti nosilcev gospodarskih in družbenih dejavnosti za delo v spremenjenih razmerah.
Posebno pozornost bomo namenili preventivnemu delu na vseh področjih, Id vplivajo na varnost družbenopolitične skupnosti ali vznemirjajo oziroma ogrožajo varnost delovnih ljudi in občanov. Krepili bomo dejavnost za zavarovanje državne meje ter družbenega premoženja pred požari, eksplozijami in raznimi oblikami odtujevanja, varstvo okolja in varnost v prometu.
V okviru materialnih možnosti bomo krepili pogoje za organizacijsko, kadrovsko in še posebej sodobno tehnično opremljenost teritorialne obrambe, civilne zaščite, narodne zaščite in drugih sestavin splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite V tem okviru bomo izpopolnili sistem funkcionalnih in operativnih zvez, posodobili tehnično opremo ter začeli z neprekinjenim .delovanjem občinsko-pokrajin-skih centrov za obveščanje. Pri teritorialni obrambi bomo nadaljevali tehnično opremljanje na podlagi uveljavljene vzajemnosti.
Izboljšali bomo vsebino, racionalnost in usklajenost programov vseh oblik obrambnega in samozaščitnega usposabljanja. V civilni zaščiti bomo pričeli z usposabljanjem po novih učnih načrtih, z organizacijskimi in drugimi ukrepi pa bomo nadalje iziloljšali delovanje celotnega sistema zaščite in reševanja. Nadaljevali bomo z usposabljanjem delovnih ljudi in občanov za delovanje v narodni zaščiti ter dopolnjevali njeno organiziranost.
Nadaljevali bomo priprave za prenos nalog nabora, popolnitve in mobilizacije oboroženih sil na pristojne republiške organe.
VI. DOKUMENTI K RESOLUCIJI
I.	Naloge, ukrepe in aktivnosti na posameznih področjih družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije bodo dopolnili še naslednji dokumenti:
I.	Energetska bilanca SR Slovenije za leto 1966
,2. Metodologija za izvajanje usmeritev razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke r letu 1936
3.	Dogovor o splošni porabi občin v letu 1986
4.	Dogovor o usklajevanju davčne politike za oti-dohje 1986—1990
5.	Zakon o proračunu SR Slovenije
6.	Splošna bilanca sredstev
7.	Program namenske uporabe dodatnih seedstier za odpravljanje tehnološke zaostalosti.
II.	Za izvajanje resolucijskih nalog na posameznih področjih bodo nosilci nalog pripraviti oziroma dopolnili ter predložili samoupravne in druge splošne
akte.
Samoupravne interesne skupnosti v železniškem, PTT, elektrogospodarstvu in premogovništvu bodo v skladu s svojimi sporazumi o temeljih planov opredelile v skupnih planih bistvene naloge z vidika usklajenega razvoja v celotni državi ter ukrepe za njihovo uresničevanje. Ker usklajevanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti v SR Sloveniji ne bo zaključeno do konca leta 1985, oziroma bo sprejemanje skupnih planov v Jugoslaviji zamaknjeno v prvo polletje leta 1986, bo z zakonoma na ravni republike in odloki v občinah urejeno začasno premeščanje pri financiranju najnujnejših potreb družbene reprodukcije.
St. 30-34/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1753.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične repulike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o preračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1986
Razglaša se zakon o proračunu SociaiiatIČHe republike Slovenije za leto 1986, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zhnm združenega dela dne 25. decembre 16» m na seji Zbora občin dne 25. decembra 1985.
St 0100-139/85
Ljubljana, dne 25. decembra 18».
Predsednik
France Popit L r.
URADNI LIST SRS
St. 43 — 30. XII. 1985
Stran 2178
ZAKON
o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto
1986
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S proračunom SR Slovenije za leto 1986 (v nadaljnjem besedilu republiški proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v Socialistični republiki Sloveniji ter za prispevek proračunu federacije.
2.	člen
Skupni prihodki republiškega proračuna za leto 1986 v višini 129.537,000.000 din se razporedijo za:
—	obveznosti v SR Sloveniji	47.433,809.718
—	odstopljena sredstva koristnikom
izveri SR Slovenije	5.596,190.282
—	prispevek federaciji v letu 1986	76.507,000.000
Pregled prihodkov republiškega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del republiškega proračuna.
3.	člen
Od prihodkov po prvi alinei prvega odstavka prejšnjega člena se izloči 1 e/o v sredstva rezerve Socialistične republike Sto veni je.
4.	člen
Sredstva republiškega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali s posebnim aktom Skupščine Socialistične republike Slovenije ali Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet) oziroma s pogodbo med Socialistično republiko Slovenijo in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev drugače določeno.
5.	člen
Uporabniki republiškega proračuna so dolžni uporabljati sredstva republiškega proračuna le za namene, kot so opredeljeni v posebnem delu, ki je sestavni del zakona.
6.	člen
Kot sredstva za delo se republiškim upravnim organom in organizacijam ter republiškim pravosodnim organom (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih v letu 1986 zagotavljajo:
—	sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti,
—	sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika,
—	sredstva za materialne stroške,
—	sredstva opreme in amortizacije,
—	sredstva za posebne namene.
7.	člen
Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcev delovne skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa.
V programih dela morajo biti delovne naloge izkazane in razvrščene v značilne skupine glede na naravo, vrsto in zahtevnost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoje dela na podlagi dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje splošnih načel za notranjo organizacijo m sistemizacijo del in nalog
ter o nomenklaturi enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v upravnih organih in upravnih organizacijah.
Podlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev je število izvajalcev, potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog po posameznih vrstah oziroma stopnjah zahtevnosti del in nalog, in povprečni osebni dohodek glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti ob približno enakih delovnih pogojih in odgovornosti za opravljeno delo.
Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih na delavca, dosežena v preteklem letu v organizacijah združenega dela.
8.	člen
Sredstva za realizacijo programov dela se med letom dodeljujejo organom enakomerno kot mesečne akontacije. Organi poročajo Izvršnemu svetu o realizaciji programov dela dvakrat letno, in sicer ob polletju in ob zaključku leta; poročila so osnova za določitev višine akontacije v naslednjem obdobja.
9.	člen
Sredstva za osebne dohodke delavcev se bodo organom zagotavljala v obliki mesečnih dvanajstin od celotnega obsega sredstev za te namene, določenega v proračunu za leto 1986, v odvisnosti od realizacije programa dela. zmanjšanega za usklajevanje osebnih dohodkov. Ta sredstva se lahko na podlagi sklepa Izvršnega sveta med letom povečajo za odstotek usklajevanja osebnih dohodkov, ne morejo pa se povečati zaradi sprememb v prispevnih stop n ah iz osebnega dohodka in dohodka.
Organom, ki program dela izvršijo v predvidenem obsegu, kvaliteti in rokih z manjšim številom delavcev, se sredstva za osebne dohodke delavcev, ugotovljena po 7. členu tega zakona, ne bodo zmanjšala, oziroma povečala zaradi večjega števila zaposlenih.
10.	člen
Sredstva za materialne stroške, posebne namene in amortizacijo se določijo v okviru možne rasti republiškega proračuna. Sredstva za posebne namene bodo organom v letu 1986 dodeljena na podlagi pismenih zahtevkov.
11.	člen
Zaradi učinkovitejše in racionalnejše uporabe sredstev amortizacije bodo upravni organi združevali sredstva, ki se jim zagotavljajo za amortizacijo premičnin in nepremičnin. Način združevanja sredstev določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
12.	člen
Če se med letom znatno' spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog organa ter pogoji za njihove izvrševanje, se mu lahko sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo na podlagi programa, ki ga potrdi Izvršni svet.
1	13. člen
Če se med letom ustanovi nov organ, se sredstva za njegovo delo zagotavljajo iz »tekoče proračunske rezerve* na podlagi predlaganega programa dela, ki ga potrdi Izvršni svet
Če se med letom ukine organ ali drug uporabnik sredstev republiškega proračuna, se neporabljena
sredstva za delo organa oziroma uporabnika prene-
nesejo v »tekočo proračunsko rezervo«.
14.	člen
Organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna (v nadaljevanju: uporabniki) morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z republiškim proračunom.
Uporabniki sredstev republiškega proračuna ne smejo prevzemati na račun republiškega proračuna obveznosti, ki bi presegle z republiškim proračunom določena sredstva.
Organi, ki se financirajo iz republiškega proračuna, oziroma delovne skupnosti teh organov, smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih le v mejah sredstev, ki so jim odobrena z republiškim proračunom.
15.	člen
Izvršni svet lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem' delu republiškega proračuna razporejeni za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki republiškega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora Izvršni svet obvestiti Skupščino Socialistične republike Slovenije in predlagati ukrep oziroma ustrezno spremembo republiškega proračuna.
16.	člen
Vsi prihodki, ki jih uporabniki ustvarjajo s svojo dejavnostjo, so prihodek republiškega proračuna, če ni s tem zakonom drugače določeno.
17.	člen
Prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve po prejšnjem členu, lahko uporabljajo za pokritje materialnih stroškov in amortizacije naslednji uporabniki: — Skupščina SR Slovenije.
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije,
— Protokol v'Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije,
— Republiški sekretariat za notranje zadeve,
— Republiški sekretariat za ljudsko obrambo,
— Republiški komite za informiran je,
— Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
— Zavod SRS za mednarodno, znanstveno, tehnično in prosvetno kulturno sodelovanje,
— Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine,
— Seizmološki zavod SRS.
— Arhiv SR Slovenije,
— Republiška geodetska uprava,
— Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije,
— Kazensko poboljševalni zavodi ter Prevzgojni dom Radeče.
18.	člen
Prihodki, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve po 16. členu tega zakona, lahko uporabljajo za namene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih naslednji organi:
— Zavod SRS za družbeno planiranje,
— Hidrometeorološki zavod SR Slovenije,
— Zavod SRS za statistiko,
— I.uš:va kapitani‘n Koper,
— Zavod SRS za šolstvo.
19.	člen
Prihodke, ki jih ustvarijo Iz plačil za storitve po
16.	členu tega zakona, uporabljajo tudi naslednji organi, in sicer:
— Zavod SR Slovenije za rezerve — za financiranje dejavnosti zavoda,
— Republiški sekretariat za pravosodje in upravo — za kritje izdatkov upravljanja in investicijskega vzdrževanja upravnih in poslovnih stavb ter za plačilo najemnin.
20.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so uporabniku odobrena v republiškem proračunu, je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev republiškega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
21.	člen
Uporabniki so dolžni Republiškemu sekretariatu za finance predložiti predračune in finančne načrte za let-. 1986 ter zaključne račune za leto 1985 najpozneje do 15. marca 1986. Organi iz 17., 18. in 19. člena so dolžni v skladu z 220. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih predložiti Izvršnemu svetu v mesecu septembru 1986 v soglasje okvirni program storitev, ki jih bodo' opravljali za druge uporabnike v naslednjem letu.
Organi so dolžni dodatno predložiti Republiškemu sekretariatu 'za finance do 15. marca 1986 podatke za analizo zaključnih računov, skladno z navodilom tega sekretariata.
22.	člen
Neporabljena sredstva za posebne namene so dolžni organi najkasneje do 31. decembra vrniti v republiški proračun, razen:
— Republiški sekretariat za notranje zadeve na podlagi 135 člena zakona o notranjih zadevah in
— Republiški sekretariat za ljudsko obrambo na podlagi 292. člena zakona o splošni ljudski obrambi ta družbeni samozaščiti.
23.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča:
1.	o prenosu sredstev med posameznimi nameni republiškega proračuna, določenimi v bilanca odhodkov;
2.	o uporabi sredstev rezerve Socialistične repubH-ke Slovenije do višine 50,000.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene Iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št 39/74 in 4/78);
3.	o uporabi sredstev »tekoče [■mi »*ii—In ramr-ve« republiškega proračuna za zneske, Id peesegafs
300.000	dinarjev; za zneske do vUSine 300.600 dinarjev pa je pooblaščena koordinacij** komisij* IzvrfnegB sveta.
Sredstva »tekoče proračunske rezerv*« «e bode dodeljevala:
—	za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena, in ki po svoji vsebini sodije v splošne porabo na nivoju republike,
—	za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena v zadostnem obsegu.
24.	člen
Republiški sekretariat za finance je pooblaščen, da opravlja nadzor:
URADNI LIST SRS
St. 43 — 30. XII. 1985
Stran 2180	*
—	nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov republiškega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe,
—	nad financiranjem investicij, za katere se sredstva delno ali v celoti zagotavljajo iz republiškega proračuna.
Ce se pri opravljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso porabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena, ima Republiški sekretariat za finance pravico zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v republiški proračun, in o tem obvesti Izvršni svet.
Če Republiški sekretariat za finance pri opravljanju nadzora iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da finančno ali materialno knjigovodstvo pri uporabnikih ni ustrezno urejeno, je dolžan o 'tem obvestiti Izvršni svet, in mu predlagati ustrezne ukrepe.
25.	člen
Republiški sekretariat za finance je pristojen, da:
—	opravlja med letom poračunavanja, ki so potrebna zaradi sprememb v programih dela organov,
—	odloča na podlagi pismenega predloga posameznih nosilcev sredstev o prenosih med sredstvi za namene iz 104. člena zakona o'sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije ter o republiških upravnih organih in med različnimi postavkami istega namena,
—	odloča o dodelitvi sredstev uporabnikom proračunskih sredstev iz postavke »sredstva za spremembe med letom«,
—	odloča o uporabi sredstev rezerve za premošča-nje likvidnostnih problemov proračuna ter
—	na podlagi sklepa Izvršnega sveta dodeljuje organom sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev.
26.	člen
Nosilci sredstev po organih so:
1.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije:
V	okviru »sredstev za družbenopolitične in družbene organizacije« za postavko:
—	»ustavne obveznosti«
V	okviru »sredstev za investicije v osnovna sredstva« za postavko:
—	»sofinanciranje programa graditve stanovanj za nosilce družbenih funkcij v SRS«.
2.	Sekretariat Izvršnega sveta za kadrovska vprašanja:
V	okviru »sredstev za izobraževanje« za postavki:
—	»štipendije za potrebe organov v federaciji«,
—	»štipendije za potrebe republiških upravnih organov«.
3.	Urad za narodnosti:
V	okviru »sredstev za družbenopolitične in družbene organizacije« za postavki:
—	»financiranje narodnosti«,
—	»sofinanciranje s SR Hrvatsko«.
4.	Republiški sekretariat za finance:
V	okvira »sredstev z* investicije v osnovna sredstva« za postavki:
—	»odplačilo anuitet«
__ i iirsilntve za -- j |	'težavnih orga-
mam
V	okviru »sredstev za ljudske obrambo« za postavko:
—	»mednspofcliSrl pragraai namembne peoizved- V
V	okviru »sredstev za kompenzacije, premije, re-
eeeae in jpevrnčOB* aa postavka:
—	»sredstva za regres za umetna gnojila in za zaščito rastlin«.
V	okviru »sredstev za znanost« za postavko:
—	»znanstvene raziskave v tekočem letu«.
V	okviru »sredstev za socialno varstvo« za postavko:
—	»odškodnine po sodnih sklepih«.
V	okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavke:
—	»sanacije, povečanje zmogljivosti, vzdrževanje in gradnja visokogorskih planinskih postojank v obdobju 1986—1990«,
—	»vračilo anuitet za kredite dane SAP Kosovo«,
—	»sredstva za premoščanje razlik, nastalih zaradi različnih pogojev za vpis posojil in plasma sredstev sklada federacije«,
—	olimpijske igre »Sarajevo 84«,
—	»SPENS 81«,
—	»odplačilo inozemskih dolgov Narodni banki Jugoslavije in Jugoslovanski investicijski banki«,
—	»plačilo provizije Narodni banki za sredstva odstopljena SR Sloveniji v trajno last«,
—	»obveznost SR Slovenije na podlagi zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela«,
—	»sredstva za kritje tečajnih razlik«.
V	okviru »plačil za bančne storitve in stroške plačilnega prometa« za postavko:
—	»bančni stroški in obresti«.
5.	Republiški sekretariat za notranje zadeve:
V	okviru »sredstev za investicije v osnovna sredstva« za postavki:
—	»sofinanciranje programa graditve stanovanj za delavce organov za notranje zadeve«,
—	»specialna oprema organov za notranje zadeve«.
6.	Republiški sekretariat za pravosodje in upravo:
V	okviru »sredstev za investicije v osnovna sredstva« za postavke:
—	»sofinanciranje programa gradnje družbenih najemnih stanovanj za delavce republiških organov«,
—	»investicijsko vzdrževanje zgradb republiških upravnih in pravosodnih organov«,
—	»sredstva za zaščito sodnega poslopja v Kopru«,
—	»sanacija objektov počitniške skupnosti«.
Sredstva za »investicijsko vzdrževanje zgradb
republiških upravnih in pravosodnih organov« se bodo koristila na podlagi programa, ki ga sprejme Izvršni svet do konca januarja 1986
7.	Republiški komite za borce in vojaške invalide:
V	okviru »sredstev za uveljavljanje pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev« za postavke :
—	»dodatek zaposlenim udeležencem NOV«,
—	»zdravstveno varstvo borcev NOV«,
—	»dopolnilno varstvo vojaških invalidov«,
—	»varstvo civilnih invalidov vojne«,
—	»varstvo borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev«,
—	»stroški dela posebne komisije za izjemno priznanje pravice do pokojnine po 51. členu zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja«,
—	»republiške priznavalnine«.
8.	Republiški komite za družbeno planiranje:
V	okviru »sredstev za znanost« za postavki:
—	»potrebe priprav dolgoročnega plana SR Slovenije«,
—	»srednjeročni plan SRS za obdobje 1986—1990«.
9.	Republiški komite za informiranje:
V	okviru »sredstev za druge potrebe in intervencije v gospodarstvu-« za postavko,
—	sofinanciranje razlik v ceni politično-informa-. tivnih dnevnikov-«.
V	okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavko:
—	»obnova in modernizacija oddaj niškega in prenosnega sistema RTV Ljubljana-«.
10.	Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
V	okviru »sredstev za druge potrebe in intervencije v gospodarstvo« za postavke:
—	»Kobilarna Lipica«,
—	»Zavod za ribištvo«,
—	»gojitvena lovišča«.
V	okviru »sredstev za odpravo naravnih nesreč«
za postavki:	~r
—	»odplačilo anuitet kredita za nabavo avionov za gašenje gozdnih in drugih požarov«,
—	»vzdrževanje in koriščenje avionov za gašenje gozdnih in drugih, požarov«.
11.	Republiški komite za kulturo:
V	okviru »sredstev za kulturo« za postavke:
—	»sofinanciranje druge izdaje Enciklopedije Jugoslavije«.
—	»sofinanciranje izdaje Enciklopedije Slovenije«,
—	»sofinanciranje projekta Leksikografije«.
V	okviru »sredstev za socialno varstvo« za postavko:
—	»socialno zavarovanje samostojnih umetnikov«.
V	okviru »sredstev za druge potrebe in intervencije v gospodarstvo« za postavke:
—	»Triglavski narodni park Bled«,
—	»Spominski park Trebče«,
—	»Arboretum Volčji potok«.
V	okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavko:
—	»sredstva za obdelavo emigrantskega tiska«,
—	»izgradnja in financiranje Kulturnega doma Ivan Cankar«.
12.	Republiški komite za mednarodno sodelovanje:
V	okviru »sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij izven območja DPS« za postavko:
-— »sklad solidarnosti z neuvrščenimi državami in državami v razvoju«.
13.	Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora:
V	okviru »sredstev za socialno varstvo« za postavko:
—	»vzdrževanje pokopališč in grobov pripadnikov
zavezniških in drugih tujih armad v SR Sloveniji«.
14.	Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo:
V	okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavko:
—	»dvojezično šolstvo In šolstvo z italijanskim učnim jezikom«.
15.	Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve:
V	okviru »sredstev za kompenzacije, premije, regrese in povračila« za postavko:
—	»sredstva za odkupne premije za pšenico«.
16.	Republiški štab za teritorialno obrambo:
V	okviru »sredstev za ljudsko obrambo« za postavko:
—	»odplačilo anuitet iz posojila za gradnjo skladišč«.
V	okviru »sredstev za druge potrebe in intervencije v gospodarstvu« za postavko:
—	»pospeševanje konjereje«.
17.	Hidrometeorološki zavod SR Slovenije:
V	okviru »sredstev za varstvo in izboljšanje človekovega okolja« za postavko:
—	»varstvo zraka«.
V	okviru »sredstev za varstvo pred škodljivci in
naravnimi nesrečami« za postavko:
—	»sistem obrambe pred točo«.
V	okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavko:
—	»nakup prostorov za meteorološko postajo na Kredarici«
18.	Republiška geodetska uprava:
V	okviru sredstev za »druge splošne družbene potrebe« za postavko:
—	»geodetska dela na območju SR Slovenije«.
19.	Komisija za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja pri Izvršnem svetu:
V	okviru »sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij v okviru DPS« za postavko:
—	»pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji«.
20.	Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije:
V	okviru »sredstev za družbenopolitične in detiž-bene organizacije« za postavke:
—	»proslave republiškega pomena«.
—	»Naša žena«,
—	»republiška volilna komisija«.
21.	Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije:
V	okviru »Sredstev za družbenopolitične tn družbene organizacije« za postavko:
—	»mladinsko prostovoljno delo po družbenem
dogovoru«.	,
22.	Republiški odbor Zveze združenj borcev NOV
Slovenije:
V	okviru »sredstev za družbenopolitične in družbene organizacije« za postavko:
—	»TV-15«.
V	okviru »sredstev za druge šplošne družbene potrebe« za postavki:	•
—	»zdravstveno-rekreacijskl center za vojaške invalide in udeležence NOV Strunjan«,
—	»Muzej ljudske revolucije v Ljubljani«.
27.	člen
Iz postavke »znanstvene raziskave v tekočem letu« se bodo v letu 1986 dodeljevala sredstva organom, pod naslednjimi pogoji:
—	raziskovalno nalogo mora predhodno verificirati Izvršni svet,
—	verifikacija raziskovalne naloge je osnova za sklenitev pogodbe,
—	v pogodbi morata biti predvidena najmanj dva termina, v katerih mora izvajalec raziskovalne naloge poročati Izvršnemu svetu, kako napreduje delo na nalogi,
—	ob zaključku naloge mora organ, ki je raziskovalno nalogo naročil, izvršiti recenzijo o kvaliteti opravljene naloge,
—	recenzija o kvatiteti opravljenih nalog je osnovni pogoj za pokritje celotne pogodbene obveznosti iz sredstev preračuna SRS za leto 1686.
II.	ZAGOTAVLJANJE DOPOLNILNIH SREDSTEV OBČINAM
28.	člen
Občinam, ki s svojimi prihodki ne morejo zagotoviti izvajanja nalog na področju splošnih družbenih potreb v obsegu, določenem na podlagi tega zakona, se zagotovijo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna po določbah t^ga zakona (v nadaljnjem besedilu: dopolnilna sredstva).
29.	člen
Da bi občine lahko prejemale dopolnilna sredstva, morajo biti njihovi prihodki predvideni v skladu z dogovorom občin o usklajevanju 'davčne politike za obdobje 1986—1990 in v skladu z možnostmi organizacij združenega dela, delavcev, delovnih ljudi in drugih občanov na območju posamezne občine s pogojem, da so uvedle občinski davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji, ki bo opredeljena v dogovoru o izvajanju poljtike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letih 1986—1990.
Obseg prihodkov posamezne občine, ki je po prejšnjem odstavku pogoj za zagotovitev dopolnilnih sredstev, ugotavljata Republiška uprava za družbene prihodke in Republiški sekretariat za finance v sodelovanju s posamezno občino. V obseg prihodkov posamezne občine se vštevajo vsi prihodki, ki se izkazujejo v proračunu občine, razen prihodkov uprav za družbene prihodke, turističnih taks ter taks parklarjev in kopitarjev.
30.	člen
Občinam pripadajo dopolnilna sredstva v višini razlike med predvidenimi prihodki po prejšnjem členu in obsegom sredstev za splošno porabo opredeljenim na podlagi resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1985 do 1990 v letu 1986.
31.	člen
Pri ugotavljanju obsega sredstev za splošno porabo v občini po prejšnjem členu se izvajanje posameznih dejavnosti, nalog in obveznosti občih upošteva v naslednjem obsegu:
—	dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti v občini — po enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti ter organov v Socialistični republiki Sloveniji za leto 1986, kijih določi Republiški sekretariat za pravosodje in upravo.
Pri tem ugotovi obseg sredstev:
a)	za dohodek delovne skupnosti upravnega organa
—	v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje dohodkš delovne skupnosti in njegovem razporejanju;
b)	za osebni dohodek funkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika — po družbeno dogovorjenih osnovah in merilih;
c)	za materialne stroške, za opreme In za posebne namene upravnega organa — največ do viiHne rasti teh sredstev v republiških upravnih organih;
d)	za sredstva amortizacije — največ do višine, določene za republiške upravne organe:
—	negospodarske investicije za potrebe državnih organov — v obsegu, ki ga v sodelovanju s posamezno občino določi Republiški sekretariat za pravosodje in upravo v okviru dopolnilnih sredstev, predvidenih e tem proračunom in na podlagi ocene upravičenosti in smotrnosti posamezne investicije;
—	dejavnost ljudske obrambe — po merilih, ki jih glede na programe ljudske obrambe na podlagi sred-
njeročnega plana in zakona o splošni ljudski obrambi in družbehi samozaščiti določi Republiški sekretariat za ljudsko obrambo;
—	občinske priznavalnine borcev NOV — po družbenem dogovoru o priznavalninah borcem NOV — po merilih, ki jih določi Republiški komite za borce in vojaške invalide;
—	izvajanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih — po enotnih merilih in kriterijih, oblikovanih za dopolnjevane občine;
—	dejavnost družbenopolitičnih organizacij — po letnih programih dela — ovrednotenih in usklajenih v okviru Republiške konference Socialistične zveze. delovnega ljudstva;
—	dejavnost na področju urbanizma, prostorskega planiranja ter stroški za urejanje in vzdrževanje grobišč in grobov borcev NOV — po merilih, ki jih določi Republiš.ki komite za varstvo okolja in urejanje prostora;
—	dejavnost na področju geodezije po merilih, ki jih določi Republiška -geodetska uprava;
—	anuitete s področja splošne porabe, obveznosti do preživninskega varstva kmetov, pomoč družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi, obveznosti v zvezi z zatiranjem živalskih kužnih bolezni, obveznosti v zvezi z izvajanjem mrliško pregledne službe, pogrebni stroški oseb brez ugotovljene identitete in obveznosti za izločanje v sredstva rezerve — v višini dejanskih obveznosti za leto 1986.
•	32. člen
Potrebno višino dopolnilnih sredstev za posamezno občino začasno ugotovi Republiški sekretariat za finance na podlagi dovoljenega obsega sredstev za splošno porabo in na podlagi prihodkov občin iz 29. člena ter meril za ugotavljanje obsega sredstev za splošno porabo iz 31 člena tega zakona.
33.	člen
Dopolnilna sredstva se zagotavljajo občinam po dvanajstinah.
Do ugotovitve potrebne višine dopolnilnih sredstev za posamezno občino se občinam zagotavljajo dopolnilna sredstva v višini akontacij iz leta 1985, brez sredstev za negospodarske investicije, povečanih za 40 »/o.
Akontacije iz prejšnjega odstavka se poračunajo z dopolnilnimi sredstvi, ki jih za posamezno občino ugotavlja Republiški sekretariat za finance v sitiislu prejšnjega člena.
34.	člen
Občine, ki bodo po prejšnjem členu prejemale akontacije na račun dopolnilnih sredstev, pa jim dopolnilna sredstva po tem zakonu ne pripadajo, morajo prejete akontacije vrniti republiškemu proračunu najpozneje do 30. novembra 1986.
35.	člen
Ne glede na določbe prejšnjih členov se dopolnilna sredstva ne zagotavljajo tistim občinam, ki so v letu 1985 prejemale dopolnilna sredstva, pa bi z lastnimi prihodki in odstopljenim delom posebnega republiškega davka od prometa proizvodov lahko financirale celotm program nalog splošne porabe, razen negospodarskih investicij, komunalne dejavnosti in gospodarskih intervencij.
V prehodnem obdobju se tem občinam zagotavljajo dopolnilna sredstva za anuitete iz negospodarskih investicij, ki jih je odobril Republiški sekretariat za pravosodje in upravo po svojih merilih.
36.	člen
Po preteku leta 1986 se na osnovi podatkov Službe družbenega knjigovodstva o dejanski realizaciji izvirnih prihodkov proračuna, ki pritekajo po avtomatizmu, in kalkulativno ugotovljenih prihodkih od davka občanov v primerjavi z ocenjenimi možnostmi dokončno ugotovijo dopolnilna sredstva za leto 1986.
Rezultati ugotovitev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo pri zagotavljanju dopolnilnih sredstev v letu 1987.
III.	KAZENSKE DOLOČBE
37.	člen
Z denarno kaznijo od 5000 do 200.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek odgovorna oseba uporabnika:
1.	če ne porabi sredstev republiškega proračuna za tiste namene, za katere so bila dodeljena (drugi odstavek 24. člena),
2 če nima ustrezno urejenega finančnega ali materialnega knjigovodstva (tretji odstavek 24. člena).
3.	če neporabljenih sredstev za posebne namene ne vrne v določenem roku v republiški proračun (22. člen),
4.	če neupravičeno prejete akontacije na račun dopolnilnih sredstev ne vrne v določenem roku v republiški proračun (34. člen).
38.	člen
Z denarno kaznijo od 1 000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba uporabnika, če Republiškemu sekretariatu za finance.- ne predloži v določenem roku predračuna in finančnega načrta za leto 1986 zaključnega računa za leto 1985 t«r p kov za analizo zaključnih računov (prvi in drugi odstavek 21. člena).
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39.	člen
Za pravočasno izvrševanje obveznosti republiškega proračuna, razen sredstev za delo organa, predvsem pa za pokritje neporavnanih obveznosti do zveznega proračuna ter za obveznosti, za katere sredstva v republiškem proračunu za leto 1986 niso zagotovljena v zadostni višini, bo Socialistična republika Slovenija najela posojila pri bankah, vendar največ do zneska 500,000.000 dinarjev.
Pogodbo o najetju posojila v skladu s prejšnjim odstavkom sklene Izvršni svet.
40.	člen
Ce bodo prihodki v letu 1986 doseženi v manjšem obsegu, kot so z bilanco predvideni, bodo za kritje primanjkljaja do višine 500,000.000 dinarjev uporabljena sredstva rezerve SR Slovenije v skladu s 3, točko 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih.
Sredstva, ki bodo eventualno uporabljena za kritje primanjkljaja, bo SR Slovenija v letu 1987 vračala v sredstva rezerve z dodatnim 1 °/o izločanjem skupnih prihodkov, dokler ne bo nadomeščen znesek, ki je bil uporabljen za kritje primanjkljaja.
41.	člen
Organi in organizacije, ki se financirajo iz republiškega proračuna v letu 1980, obračunavajo obseg amortizacije v višini sredstev, ki so jim za ta namen zagotovljena v posebnem delu zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1936 na postavki »amortizacija«.
42.	Člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1986.
St. 400-73 85
Ljubljana dne 25 decembra 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
Bilanca prihodkov in odhodkov 'proračuna SR Slovenije za leto 1886
A PRIHODKI
Sku-	Konto	Vrsta prihodka	Znesek	
71	7100 7101	Vrsta 1 — PRIHODKI OD DAVKA OD DOHODKA OZD Davek iz dohodka TOZD Davek iz dohodka TOZD po posebni stopnji	18.624.000.	000 10.000.	000.000	28.624,000.000
72	7200 7201	Vrsta 2 — PRIHODKI OD DAVKOV OD OSEBNIH DOHODKOV Davek iz osebnega dohodka po stopnji 0,6 °/o Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji	6.000.000.000 4.050,000.000	10.050.000.000
73	730 731	Vrsta 3 — PRIHODKI OD DAVKA OD PROMETA PROIZVODOV 1N STORITEV Temeljni davek od prometa proizvodov Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve	54.507.000.	000 36.000.	000 000	90.507.000 000
74	742	Vrsta 4 — PRIHODKI OD DRUGIH DAVKOM Davek od tujih oseb		230,000.000
77	778	Vrsta 5 — DRUGI PRIHODKI Drugi prihodki		126.000.000
		SKUPAJ prihodki (vrsta 1 tito S)		129.537.000.000
Stran 2184		URADNI LIST SRS	Št. 43 —	30. KIL »85
B. ODHODKI				
Sku- pina	Konto	Vrsta prihodka	Znesek	
46	400	Namen 1 — SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV Sredstva za dohodek delovne skupnosti	26.380,025.000	30.439,3T7.000
	401	Sredstva za materialne stroške	3.674,621.000	
	403	Sredstva za amortizacijo	384,731.000	
41	410	Namen 2 — SREDSTVA ZA POSEBNE IN DRUGE NAMENE ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV Sredstva za osebne dohodke in druge osebne prejena-i ke funkcionarjev in delegatov	1.410,187.000	6.124,015.000
	415	Sredstva za investicije v osnovna sredstva	2.536,189.000	
	418	Sredstva za druge potrebe za delo upravnih organov	2.177,639.000	
42	420	Namen 3 — SREDSTVA ZA LJUDSKO OBRAMBO Sredstva za ljudsko obrambo		270,000.000
43	431	Namen 4 — SREDSTVA ZA SPODBUJANJE RAZVOJA, INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU IN SPODBUJANJE HITREJŠEGA RAZVOJA GOSPODARSKO MANJ RAZVITIH OBMOČIJ Kompenzacije, premije, regresi in povračila	2.622,077.102	4.611,749.282
	433	Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu	850,873.000	
	434	Sredstva za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij v okviru DPS	115,493.000	
	435	Sredstva za hitrejši razvoj gospodarsko manj raz-		
		vitih območij izven območja DPS	1.023,306.180	
44	445	Namen 5 — SREDSTVA, PRENESENA DRUGIM DPS Dopolnilna sredstva proračuna občine		550,000.000
45		Namen 6 — SREDSTVA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI		2.860,407.001
	450	Sredstva za izobraževanje	71,440.400	
	451	Sredstva za znanost	60,700.000	
	452	Sredstva za kulturo	37,855.101	
	454	Sredstva za socialno in otroško varstvo	28,070.500	
	458	Sredstva za uveljavljanje pravic borcev, vojaških in-		
		validov in družin padlih borcev	2.662,341.000	
46		Namen 7 — SREDSTVA ZA DRUGE SPLOŠNE DRUŽBENE POTREBE		7.611,951.717
	461	Sredstva za družbenopolitične ia družbene organizacije	4.076,829.960	
				
	463	Sredstva za varstvo prec^ škodljivci in naravnimi nesrečami	211,572.021	
	464	Sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč	101,000.000	
	465	Sredstva za varstvo in izboljšanje človekovega okolja	23,925.000	
	468	Sredstva za druge splošne družbene potrebe	3.198,624.736	
47	470	Namen 8 — IZLOČANJE SREDSTEV REZERV Izločanje v stalno proračunsko rezervo		460,000.000
48	481	Namen 9 — DRUGI ODHODKI Plačilo za bančne storitve in stroške plačilnega prometa	2,500.000	102,500.000
	488	Drugi odhodki DPS	100,000.000	
44	440	Namen 10 — SREDSTVA, PRENESENA DRUGIM DPS Prispevek proračuna federacije za leto 1986		76.507,000.000
		SKUPAJ ODHODKI (namen 1 do 10)		129.537,000.000
«54.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o zagotavljanja sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986
Razglaša se zakon o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1986 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1986.
St. 0100-140/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Predsednik France Popit 1. r.
ZAKON
o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986
1.	člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbe programa republiških blagovnih rezerv v letu 1986 se s tem zakonom uvaja poseben prispevek iz osebnega doh :::a delavcev v letu 1986, in sicer po stopnji 0,4 ®/e.t
2.	člen •
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom republiških blagovnih rezerv za leto 1986 usmerjajo za oblikovanje republiških blagovnih rezerv, namenjenih:
—	za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in
—	za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega zakona se usmerjajo v Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za republiške stalne blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja republiških stalnih blagovnih rezerv ter kritje dela obresti za republiške tržne blagovne rezerve.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega zakona je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega zakona se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Za zagotovitev sredstev, potrebnih za izvajanje programov občinskih blagovnih rezerv v letu 1986,
lahko občinske skupščine predpišejo prispevek iz osebnega dohodka delavcev. PridobljenaJsšredstva občinske skupščine usmerijo v samoupravne sklade za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane in jih v celoti namenijo za občinske blagovne rezerve.
6. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1986.
St. 400-70/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r.
1755.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986
Razglaša se zakon o zagotavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1986 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1986.
St. 0100-141/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
,	Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986
1.	člen
Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti družbenopolitičnih skupnosti za obdobje 1986 do 1990* se s tem zakonom zagotavljajo sredstva za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 in določajo prednostni nameni uporabe teh sredstev.
2.	člen
Pospeševanje družbenoorganizirane tržne proizvodnje hrane je zadeva posebnega družbenega pomena.
3.	člen
Skupščina SR Slovenije z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za leto 1986 določi program in politiko intervencij v proizvodnji hrane, ki so v skladu s planskimi akti SR Slovenije potrebne za uresničevanje politike pospeševanja družbeno organizirane kmetijske proizvodnje v SR Sloveniji.
4.	člen
Za izvedbo nalog skupnega pomena za SR Slovenijo po tem zakonu se s tem zakonom uvaja za leto 1986 posebni republiški prispevek iz osebnega dohodka delavcev, in sicer po stopnji 0,5 %.
Za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na ravni občin lahko občinske skup-
ščine z odloki predpišejo posebni občinski prispevek iz osebnega j^hodka delavcev.
5.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se zbirajo pri samoupravnih skladih za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, ustanovljenih po določbah 12. in 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št 1/79).
6.	člen
Samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji sprejemajo letni dogovor o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane.
7.	člen
Sredstva iz prvega odstavka 4. člena tega zakona se v letu 1986 lahko uporabijo le za namene iz 7, člena in drugega odstavka 8. člena zalcona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, zlasti pa:
—	za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih in na območjih s težjimi proizvodnimi pogoji;
—	za pospeševanje družbenoorganizirane živinorejske proizvodnje na domači krmni osnovi;
—	za pospeševanje intenzifikacije poljedelske proizvodnje in zagotavljanje družbenoorganizirane poljedelske proizvodnje;
—	za pospeševanje vzreje in ulova rib;
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo;
—	za kritje tečajnih razlik in dela obresti pri kreditih Mednarodne banke za obnovo in razvoj ter za nadomestilo dela obresti za kredite, dane iz sredstev hranilno-kreditnih služb do leta 1980;
—	za delno sofinanciranje delovanja in vzdrževanja sistema obrambe pred točo na branjenih območjih v SR Sloveniji.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije podrobneje določi namene in način uporabe sredstev iz prvega odstavka 4. člena tega zakona.
8.	člen
Sredstva za intervencije iz 1. do 5. alinee prejšnjega člena se lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju, če se s sporazumom oziroma pogodbo zavežejo zagotavljati dogovorjene količine hrane organizacijam združenega dela s področja preskrbe s hrano.
Sredstva za intervencije iz sedme alinee prejšnjega člena se dodelijo območnim samoupravnim skupnostim za obrambo pred točo.
9.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 4. člena tega zakona je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 4. člena tega zakona se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
10.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1986. St. 426-4/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1756.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letih 1986 do 1990
Razglaša se zakon o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letih' 1986 do 1990, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1985 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1985.
St. 0100-142/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Predsednik France Popit J. r.
ZAKON
o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letih 1986 do 1990
1.	člen
Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: davek), se v letih 1986 do 1990 obračunava in plačuje po stopnjah, ki so določene v tem zakonu, ob upoštevanju odbitnih postavk In olajšav, ki so določene z zakonom o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18-1097/80, 23-1006/83 in 40-1636/85) in s tem zakonom.
2.	člen
Davčni zavezanci plačujejo davek po naslednjih stopnjah:
—	temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovne skupnosti, ki opravljajo naloge za te organizacije združenega dela — 4,2 °/o,
—	temeljne, organizacije združenega dela s "pod™ roč j a elektrogospodarstva, kmetijstva in ribištva ter proizvodnje živilskih proizvodov, razen skupine proizvodnja konditorskih proizvodov in skupine proizvodnja drugih živilskih proizvodov, s področja gostinstva in turizma razen skupine turistično posredovanje. s področja trgovine — podskupina trgovina na drobno z drugimi živili in podskupina druga trgovina na drobno z mešanim blagom in s področja
obrti in osebnih storitev ter delovne skupnosti, ki opravljajo naloge za te organizacije združenega dela — 1,3%.
3.	člen
Davčna osnova se zmanjša za zneske, ki jih je davčni zavezanec vložil:
—	v razvoj kmetijstva in ribištva, v predelavo mleka in rib, v izgradnjo skladišč živilske industrije za kmetijske pridelke in objekte za predelavo odpadkov v živilsko krmo, v izgradnjo gozdnih cest ter v izgradnjo objektov za pridobivanje mineralnih gnojil, '
—	v izgradnjo objektov za pridobivanje energije,
—	v izgradnjo objektov za prenočevanje in oskrbo, turistov .ter -v izgradnjo žičnic in vzpenjač,
—	v polindustrijske naprave za preizkusno proizvodnjo in v prototipne serije, če gre za razvijanje in preizkušanje izdelkov in postopkov, ki so rezultat dela domačih raziskovalcev,
—	v ohranjanje in varovanje naravne in. kulturne dediščine.
Davčna osnova se zmanjša tudi za petkratni znesek, ki ga je davčni zavezanec vložil v razvoj drobnega gospodarstva.
Podrobnejše določbe o tem, kaj se šteje za vlaganje po prejšnjih odstavkih, predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
4.	člen
Davek se ne obračunava in ne plačuje od dela dohodka davčnega zavezanca, doseženega z opravljanjem dejavnosti družbenega standarda za potrebe delavcev.
5.	člen
Davek.se ne obračunava in ne plačuje od dohodka temeljnih organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti in od dohodka delovnih skupnosti, ki opravljajo naloge za te temeljne organizacije združenega dela. ter od dohodka temeljnih organizacij združenega dela s področja trgovine na drobno s knjigami ter žičnic in vzpenjač.
6.	člen
Davek se ne obračunava in ne plačuje od dohodka temeljnih organizacij združenega. dela, ki izdajajo politično informativne dnevnike.
Temeljne organizacije združenega dela, ki so v sestavi delovne organizacije, v katere sestavi je temeljna organizacija združenega dela, ki izdaja politično informativne dnevnike, obračunajo davek, vendar ga. ne vplačajo, temveč ta sredstva namenijo za pokrivanje izpada prihodkov navedene temeljne organizacije združenega dela.
7.	člen
Davčni zavezanci s področja gospodarstva plačujejo v letu 1986 tudi davek po posebni stopnji v višini
0(j osnove in na način, kot je določeno z zakonom o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, brez upoštevanja davčnih olajšav in oprostitev, določenih z navedenim zakonom in s tem zakonom.
8.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1986.
St. 422-22/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r.
1757.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike. Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks
Razglaša se zakon o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1985 ia na seji Zbora občin dne 25. decembra 1985.
St. 0100-143/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Predsednik
France Popit L r.
ZAKON
o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks
1.	člen
V 3. členu zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 12/81, 45/82, 32/83, 41/83 in 9/85) se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»Republišk' davek od osebnega dohodka delavcev še plačuje po stopnji 0,6%.«.
Sedanje besedilo tega člena postane, nov drugi odstavek.
2.	člen
Besedilo 7. člena zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 12/82, 45/82, 32/83, 41/83 in 9/85) se spremeni, da se glasi: •^Republiški davek od skupnega dohodka občanov se plačuje po naslednjih stopnjah: 3
Ce znaša letna osnova din
Znaša davek
nad	do	din	V.		«He
	350.000		3		
350.000	450.000	10.500	+ 6	. nad	350.000
450.000	600.000	16.500	+ 10	nad	450.000
600.000	800.000	31.500	+ 15	nad	600.000
800.000	1,050.000	61.500	+ 20	nad	800.000
1,050.000	1,350.000	111.500	+ 25	nad	1,050.000
1,350.000	1,700.000	186.500	+ 30	nad	1,350.000
1,700.000	2,100.000	291.500	+ 40	nad	1,700.000
2,100.000	2,550.000	451.500	+ 55	nad	2,100.000
2,550.000	3,050.000	699.000	+ 70	nad	2,550.000
3,050.000		1,049.000	+ 80	tiad	3,050.000«
3.	člen
Ta zakon začne veljati i. januarja 1986, določba 2. člena pa se uporablja že pri odmeri davka od skupnega dohodka občanov za leto 1985.
St. 422-10/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Vinke Hatner L r.
1758.
V
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985
Razglaša se zakon o spremembah zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1985 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1985.
' St. 0100-144/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Predsednik France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985
1.	člen
V	naslovu in 1. členu zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 31-1476/81 in 16-824/84) se letnica »1985« nadomesti z
letnico »1989«.
2.	Sen
V	2. točki 2. člena se besedilo »iz osebnega dohodka po 10. členu zakona o davkih občanov« nadomesti z besedilom »od osnove, po kateri plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje«.
3.	točka se črta, dosedanje 4., 5. in 6. točka pa postanejo nove 3., 4. in 5. točka.
3.	člen
Prvi odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Dodatni prispevek solidarnosti se obračunava hkrati z davki in prispevki od osnov iz prejšnjega člena po naslednjih stopnjah:
—	od dohodkov iz 1., 2., 3. in 4. točke prejšnjega člena po stopnji 0,2 °/o,
—	od dohodkov iz 5. točke prejšnjega člena po stopnji 0,3 •Zo.«
4.	člen
V	4. in 7. členu se besedilo »6. točke« nadomesti z besedilom »5. točke«, v 8. členu pa besedilo »iz 2. in
3.	točke« z besedilom »iz 2. točke«.
5.	člen
V 13. čieau se letnica »1986« nadomesti z letnice »1990«.
6.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1986.
St. 422-29/85
Ljubljana, dpe 25. decembra 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r.
1959.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o ureditvi obveznosti obračunavanja amortizacije za določena osnovna sredstva za leti 1986 m 1987
Razglaša se zakon o ureditvi obveznosti obračunavanja amortizacije za določena osnovna sredstva za leti 1986 in 1987, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1985 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1985.
St. 0100-145/85
Ljubljana, dne'25. decembra 1985.
Predsednik •
France Popit 1. r.
ZAKON
o ureditvi obveznosti obračunavanja amortizacije za
določena osnovna sredstva za leti 1986 in 1987	•
1.	člen
Uporabniki družbenih sredstev, ki v svojih poslovnih knjigah vodijo magistralne in druge ceste, ulice in trge v naseljih ver stranske objekte na cestah (mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, predori in galerije) kot osnovno sredstvo, obračunajo amortizacijo za leti 1986 in 1987 za te objekte v znesku, ki so ga 'za ta namen prejeli v celotnem prihodku oziroma prihodkih s tem, da tako obračunana amortizacija ne sme znašati manj kot 10 %> amortizacije, obračunane za te objekte po stopnjah, določenih v nomenklaturi sredstev za amortizacijo (Uradni list SFRJ, št. 70/84).
2.	člen
Uporabniki družbenih sredstev iz naslednjih področij dejavnosti po odloku o enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 34/76, 72/80, 77/82 in 71/83):
1.	področje 12 — Izobraževanje, znanost, kultura in informacije, razen skupine 12031 — založniška in časopisno založniška dejavnost, skupine 12035 — radio in televizija in skupine 12036 — kinematografija
2.	področje 13 — Zdravstveno in socialno varstvo, razen skupine 13016 — lekarne
obračunavajo amortizacijo za leti 1986 in 1987 za gradbene objekte, ki jih v svojih poslovnih knjigah vodijo kot osnovno sredstvo, v znesku, ki so ga za ta namen prejeli v celotnem prihodku oziroma prihodkih, s tem da tako obračunana amortizacija ne sme znašati manj kot 20 °/o amortizacije, obračunane za te objekte po stopnjah, določenih v nomenklaturi sredstev za amortizacijo.
3.	Sen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1986.
St. 428-21/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1760.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1385 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1985.
St. 0100-146/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
^	Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah Jn dopolnitvah zakona o obračtmavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih I potreb na področju družbenih dejavnosti
' 1. člen
V	zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33-1604/80 in 23-1005/83) se črtajo šesta alinea 6. člena, drugi odstavek 8. člena in četrta alinea 9. člena.
2.	člen
Drugi odstavek 12. člena se spremeni tako, da se
glasi:
»Mesečna akontacija za čas od 1. januarja do 28. februarja tekočega leta se določi na podlagi prispevne osnove. za prvih devet mesecev preteklega leta, mesečna akontacija za čas od 1. marca do 30. aprila pa na podlagi prispevne stopnje iz zaključnega računa za preteklo leto.«
V	tretjem odstavku se črta besedilo v oklepaju »(razen z obračunom za obdobje januar—marec)«.
Peti in šesti odstavek se črtata.
3.	člen
Za 15. členom se doda nov 15.a člen, ki se glasi:
»15.a člen
Glede zastaranja obveznosti za obračun in plačilo prispevkov in obresti ter pravice do vračila nepravilno ali preveč plačanih prispevkov in obresti se uporabljajo določbe zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18-1097/80, 23-1006/83 in 40-1636/ 85), ki se nanašajo na zastaranje davčne obveznosti.« 4
4.	člen
IS.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Prispevki iz dohodka za delovne ljudi, ki se jim ugotavlja dohodek, za samoupravne interesne skupnosti iz 8. člena tega zakona se obračunavajo in plačujejo od dohodka, doseženega s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
Prispevki iz dohodka za delovne ljudi za samoupravne interesne skupnosti iz 9. člena tega zakona se obračunavajo in plačujejo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter od osebnega dohodka pri njih zaposlenih delavcev.
Delovni ljudje, ki se jim ugotavlja dohodek, se razvrščajo v osnove iz prejšnjega odstavka glede na doseženi dohodek zmanjšan za osebne dohodke in nadomestila osebnih dohodkov delavcev, pod pogoji in po merilih iz kolektivne pogodbe, za preteklo leto.
Dokler višina te osnove ni ugotovljena, se kot osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov uporablja nazadnje ugotovljena osnova. Po ugotovitvi osnove iz prejšnjega odstavka se opravi dokončen obračun prispevkov.«
5.	člen
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Prispevki iz osebnega dohodka za delovne ljudi se obračunavajo in plačujejo od osnove, določene po drugem in tretjem odstavku prejšnjega člena.
Prispevki iz osebnega dohodka za delavce,, zaposlene pri delovnih ljudeh in drugih zasebnih delodajalcih, se obračunavajo in plačujejo od njihovega osebnega dohodka po prvem odstavku 11. člena tega zakona.«
6.	člen
Za 32. členom se doda nov 32.a člen, ki se glasi: »32.a člen
Prispevki iz dohodka, kjer je osnova osebni dohodek, in prispevki iz osebnega dohodka za delovne ljudi, ki se jim ugotavlja dohodek, se za leto 1985 obračunajo in plačajo od osnov, ki jih za navedeno leto določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.«
7.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1986.
St. 420-14/35
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1761.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične repulike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana
Razglaša se zakon o spremembah 1» dopolnitvah zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1985 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1985.
St 0100-147/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstva Ljubljana
1.	člen
V zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana (Uradni list SRS, št. 39/81 45/82, 22/83 in 41/83) se za 5.b členom, doda nov 5.c člen, ki se glasi:
»5.c člen
Organizacije združenega dela, članice Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet se zavežujejo, da v letu 1985 obračunajo in plačajo iz dohodka dodatni prispevek za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana od osnove iz 2. člena tega zakona, in sicer po stopnji 0,5
2.	člen
Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi: »6.a člen
Prispevek iz prejšnjega člena se obračana in plača
do 10. januarja 1986 na račun Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije.«
3.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 340-3/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1762.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o prispevku za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana v letu 1986
Razglaša se zakon o prispevku za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana v letu 1986, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1985.
St. 0100-148/85
Ljubljana, dne 25. dečembra 1985.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o prispevku za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana v letu 1986 1
1.	člen
S	tem zakonom se za zagotovitev nemotenega ter varnega in kakovostnega opravljanja železniških storitev ter s tem zadovoljevanja osnovnih potreb in interesov uporabnikov teh storitev zagotavljajo v letu 1986 sredstva za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije ŽG Ljubljana.
Sredstva iz prvega odstavka se uporabljajo za normalno sprotno in redno vzdrževanje prog, k njim pri-
padajočih objektov in opreme železniške infrastrukture, vzdrževanje prometnih sredstev ter opravljanje dogovorjenega obsega prometa.
2.	člen
Sredstva po tem zakonu se zagotavljajo Železniškemu gospodarstvu Ljubljana s prispevkom iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana.
Zavezanci za plačilo prispevka iz prvega odstavka tega člena so temeljne organizacije združenega dela, ki so bile v letu 1985 zavezane plačevati davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18/80 in 23/83).
Prispevek, ki ga plačajo zavezanci po tem členu zn^ša 1,8 ^ od osnove za plačilo davka iz dohodka temeljne organizacije združenega dela brez davčnih olajšav, povečane za odbitne postavke iz 4. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti.
3.	člen
Zavezanci plačujejo med letom’ mesečne akontacije za prispevek v sorazmerju z višino prispevne osnove po zadnjem obračunu poslovnega rezultata.
Akontacije se plačujejo najpozneje do desetega dne v mesecu za tekoči mesec obenem s poračunom za predhodno obdobje.
Dokončna obveznost se ugotovi in poravna ob zaključnem računu za leto 1986.
4.	člen
Vplačana sredstva po tem zakonu se uporabljajo za pokritje dela stroškov enostavne reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana po osnovah in merilih sprejetih v Samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije. Sredstva prispevkov ne plačujejo temeljne organizacije združenega dela osnovne železniške dejavnosti Železniškega gospodarstva Ljubljana. Sredstva, ki jih na osnovi tega zakona prejme Železniško gospodarstvo Ljubljana se vključuje v celotni prihodek temeljne organizacije združenega dela osnovne dejavnosti Železniškega gospodarstva Ljubljana.
5.	člen
V skladu s tem zakonom in samoupravnim sporazumom o združevanju v Samoupravno interesno skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije sprejemaj^ organi te skupnosti ukrepe, ki so potrebni za redno uveljavljanje tega .zakona in v okviru tega. izvajajo sporazumevanje med uporabniki in izvajalci železniških storitev glede ukrepov, ki so potrebni za tekočo realizacijo dogovorjenih nalog.
s
6.	člen
Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije predloži poročilo o izvajanju tega zakona Skupščini SR Slovenije najpozneje do 31. maja 1987.
7.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SftS.
St. 340-3/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1763.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije elektrogospodarstva in premogovništva
Razglaša se zakonro določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije elektrogospodarstva in premogovništva, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1985.
St. 0100-149/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Predsednik
France Popit I, r.
1764.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti sa območje SR Slovenije
Razglaša se zakon o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje SR Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1985 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1985.
St. 0100-150/85
Ljubljana, dne 35, decembra 1985.
Predsednik France Popit L r.
ZAKON
o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavno reprodukcije elektrogospodarstva in premogovništva
ZAKON
o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje SR Slovenije
1. člen
i. člen
Da se preprečijo večje motnje pri oskrbi z električno energijo in premogom in zadovoljijo osnovne potrebe in interesi uporabnikov električne energije in premoga po trajni in zanesljivi dobavi, se s tem zakonom določa tumeljnim organizacijam združenega dela s področja gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) obveznost plačevanja prispevka v letu 1985 za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije organizacij združenega dela elektrogospodarstva in premogovništva,
2.	člen
Sredstva za namene iz prejšnjega člena zagotavljajo udeleženci s prispevkom iz dohodka v letu 1985. Zavezanci obračunajo in plačajo prispevek po stopnji 4j,.88 c/n nd osnove za plačilo davka dz dohodka temeljne organizacije združenega dela brez davčnih olajšav, povečane za odbitne postavke iz 4. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18/80) ugotovt Ijene za leto 1984.
3.	člen
Prispevek se vplača na poseben račun pri Posebni samoupravni interesni skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije, v enkratnem znesku do 10. 1. 1986.
4.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 428-24/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje SR Slovenije, določenih s tem zakonom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti, najdlje pa do 30 junija 1986, plačujejo po tem zakonu.
2. člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije plačujejo zavezanci prispevke po naslednjih prispevnih stopnjah:
1.	prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz (bruto) osebnega dohodka zavarovancev po stopnji 13,10 "/e od osnove njihovega (bruto) osebnega dohodka;
2,	prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni zavarovancev iz dohodka temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti po stopnji 2,70 o/c od osnove (bruto) osebnega dohodka zavarovancev za polni delovni čas, skrajšani delovni čas, krajši delovni čas od polnega delovnega časa in za delo prek polnega delovnega časa;
3.	prispevek za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem, iz dohodka temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti po stopnjah:
—	za povečanje od 12
3.5	»/«,
—	za povečanje od 12 5,2 «/o,
—	za povečanje od 12
7,0	"/o,
—	za povečanje od 12
8,8 »/»
—	za povečanje od 12
10.5	»/o.
na	14	mesecev	po	stopnji
na	15	mesecev	po	stopnji
na	16	mesecev	po	stopnji
na	17	mesecev	po	stopnji
na	18	mesecev	po	stopnji
r
•d mm«« (bruto) osebnega dohodke zavarovancev,
ti opravljajo deta in naloge, za katere se zavarovalna doba šteje s povečanjem;
4.	posebni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela s področja gospodarstva, in sicer:
ai po stopnji 0,5 */» za tiste, ti opravljajo na-
—	elektrogospodarstvo (0101),
—	pridobivanje premoga (0182),
—	predelava premoga (0103),
—	pridobivanje nafte in zemeljskega plina (0104),
—	proizvodnja naftnih derivatov (0105),
—	črna metalurgija (0107),
—	pridobivanje rade barvastih kovin (0108),
—	proizvodnja barvastih kovin (0109),
—	predelava barvastih kovin (6110),
•— pridobivanje nekovinskih rudnin (0111),
—	proizvodnja cementa (0112),
—	kmetijska proizvodnja (0201),
—	kmetijske storitve (0282),
—	ribištvo (0203),
—	vodno gospodarstvo 04400),
—	železniški promet (0601),
—	pomorski promet (0602),
—	zračni promet (0604),
—	prevoz potnikov z drugimi prometnimi sredstvi (060609),
—	prekladalne storitve (0608),
—	gostinstvo (0801),
—	turistično posredovanje (0802),
—	obrtne storitve in popravila (0901),
—	osebne storitve in storitve gospodinjstvom (0902),
—	urejanje naselja in prostora (1001),
—	stanovanjska dejavnost (1002),
—	komunalna dejavnost (1003),
b)	po stopnji 2,5 •/« pa tiste, ki opravljajo vse druge dejavnosti.
Osnovo za obračunavanje in plačevanje prispevka predstavljajo sredstva poslovnega sklada po stanju, ki je izkazano v zaključnem računu za preteklo leto v bilanci stanja, zmanjšana za:
—	stanje vplačanih a nevrnjenih sredstev posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo;
—	stanje združenih sredstev v organizacijah združenega dela na območju gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo;
—	naslednja osnovna sredstva po sedanji vrednosti: javna komunikacijska sredstva (ceste), ladje, ki služijo pretežno ali izključno za prevoz potnikov, gozdovi, gozdna zemljišča in gozdne poti, zaščitni vodnogospodarski objekti, objekti za namakanje in osuševanje zemljišč; naprave za čiščenje vode in zraka, osnovna sredstva podjetij, ki proizvajajo za določene vojaške potrebe, in sicer tisti del osnovnih sredstev, ki pomenijo proizvodno rezervo jugoslovanske ljudske armade;
—	sredstva, prenesena na temeljne organizacije združenega dela po zakonu o prenosu sredstev, pravic
in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 13/74, 20/76);
5.	prispevek za starostno zavarovanje kmetov plačujejo kmetje, ki so ostali tudi po 1. 1. 1984 zavarovanci po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, v enotnem letnem znesku 24.920 din in po stopnji 9,5 •/• od odmerne osnove (katastrski dohodek, dohodek iz gozda);
6.	prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje, ki imajo dohodek od kmetijstva in katerih katastrski dohodek presega 4305 din in niso zavarovani iz. 10., 11. in 153. člena republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (združeni m drugi kmetje ter kmetje iz 5. točke tega sklepa) po stopnji 6,9% od odmerne osnove.
Prispevek po stopnjah iz 1. in 2. točke plačujejo od (bruto) zavarovalne osnove oziroma (bruto) osebnega dohodka tudi;
—	kmetje, zavezanci davka iz dohodka od kmetijske dejavnosti, zase, če so zavarovani kot združeni ali drugi kmetje, ter za člane svojih gospodarstev, če se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem. Teh dveh prispevkov pa ne plačujejo kmetje, ki plačujejo prispevke iz 5. točke;
—	delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, zase in za pri njih zaposlene delavce, ter drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani.
Prispevka po stopnjah iz 1. in 2. točke obračunavajo m plačujejo tudi pristojne skupnosti za zaposlovanje za brezposelne osebe od osnove, ki je osnova za odmero nadomestila za primer brezposelnosti, povečane za prispevke in davke, ki se plačujejo iz (bruto) osebnih dohodkov.
Prispevek po stopnjah iz 3. točke pa plačujejo tisti zavezanci iz druge alinee te točke, ki opravljajo dela in naloge, za katera se zavarovalna doba šteje s povečanjem.
3. člen
Izobraževalni skupnosti Slovenije plačujejo zavezanci prispevke po naslednjih stopnjah:
1.	iz dohodka, po stopnji 0,35%,
2.	iz dohodka posebnim izobraževalnim skupnostim
—	izobraževalni skupnosti za agroživilstvo po stopnji 1,86 %,
—	izobraževalni skupnosti gozdarstva po stopnji
1,12%,
—	posebni izobraževalni skupnosti za usnjarsko predelovalne industrijo po stopnji 0,75 %,
—	izobraževalni skupnosti za tekstilno usmeritev po stopnji 0,99 %,
—	izobraževalni skupnosti za kemijsko, farmacevtsko, gumarsko in nekovinsko usmeritev po stopnji 0,98 %,
—	posebni izobraževalni skupnosti za lesarsko usmeritev po stopnji 1,09 %,
—	izobraževalni skupnosti gradbeništva po stopnji 1,17%,
—	posebni izobraževalni skupnosti za gostinstvo in turizem po stopnji 1,25 %,
—	izobraževalni skupnosti za ekonomsko usmeritev po stopnji 1,27 •/*,
—	posebni izobraževalni skupnosti tiska in papirja po stopnji 0,80 •Ve,	*
—	izobraževalni skupnosti za elektrotehniško m računalniško usmeritev po stopnji 1,65 •/«,
—	izobraževalni skupnosti za metalurško in kovinarsko usmeritev po stopnji 1,50 °/o,
—	posebni izobraževalni skupnosti prometa in zvez' po stopnji 0,83 °/e,
—	izobraževalni skupnosti za rudarsko in geološko usmeritev po stopnji 1,13 ”/o,
—	izobraževalni skupnosti za zdravstveno usmeritev po stopnji 2,50 6/o,
—	posebni izobraževalni skupnosti za družboslovno usmeritev po stopnji 1,94 °/o,
—	posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev po stopnji 1,65 °/o,
—	posebni izobraževalni skupnosti za kulturo po stopnji 2,80 ”/c.
4.	člen
Raziskovalni skupnosti Slovenije plačujejo zavezanci prispevke po naslednjih stopnjah:
1.	iz dohodka po stopnji 0,48 °/o,
2.	iz dohodka posebnim raziskovalnim skupnostim: — PoRS-01 — kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo po stopnji 0,20 "/o.
— PoRS-02 — energetike, mineralne surovine in metalurgija po stopnji 0,11 %>,
— PoRS-03 — elektrokovinska industrija po stopnji 0,17 »/o,
— PoRS-04 — kemija po stopnji 0,12 •Ve,
— PoRS-05 — gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafičarstvo po stopnji 0,09 e/o,
— PoRS-06 — graditeljstvo po stopnji. 0,18 °/o,
— PoRS-07 — promet in zveze po stopnji 0,09 °/o, — PoRS-08 — trgovina, turizem, gostinstvo ter drobno gospodarstvo po stopnji 0,06 °/o,
— FoRS-09 — zdravstveno in socialno varstvo po stopnji 0,11 »/o,
— PoRS-10 — družbene dejavnosti po stopnji 0,08 »/o,
— PoRS-11 — družbena infrastruktura po stopnji 0,13 »/o,
— PoRS-12 — tekstilna in usnjarsko-predeloval-na industrija po stopnji 0,07 e/o.
Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ugotavlja dohodek od samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti, plačujejo prispevek iz 2. točke prejšnjega odstavka po stopnji 0,001 °/o.
5.	člen
Kulturni skupnosti Slovenije plačujejo zavezanci Prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 0,50 9/e.
6.	člen
Skupnosti otroškega varstva Slovenije plačujejo zavezanci prispevek iz osebnega dohodka po stopnji
1,10 »/o.
7.	člen
Prispevki po prejšnjih členih, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za akontacije in se
dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti.
Poračun mora biti opravljen najpozneje do-36. sap-, tenabra 1986.
«. «ea
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1886.
St. 402-211/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinke Hafner L r.
1765.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah xa-kona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov in objektov premogovništva
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov in objektov premogovništva, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1985.
St. 0100-151/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Predsednik France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona e združevanj« sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev m financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov 1« objektov premogovništva
1.	Sen
V 1. členu zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov in objektov premogovništva (Uradni list SRS, št. 14/84 — v nadaljnjem besedilu: zakon) se za besedami »dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985-« doda besedilo »in družbenim pianom SR Slovenije za obdobje 1986—1990«.
2.	člen
Za 4. točko 3. Sena zakona * *adh »o*i baflm,
ki se glasi:
»5. 2,26 0/o od osnove, ki jo predstavlja čisti dohodek temeljne organizacije združenega dela, ugotovljen v zaključnem računu za leto 1965, zmanjšan za
del čistega dohodka za osebne dohodke, obračunane v zaključnem računu.-".
3.	člen
Določba 5. člena zakona se spremeni, tako da se glasi:
"Zavezanci iz 2. člena tega zakona združujejo sredstva iz 1., 2., 3. in 5. točke tega zakona, dokler skupščina Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne Interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1986—1990 in kontinuitete do leta 1995 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino SR Slovenije, vendar najdlje do 31. decembra 1986.-.
4.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1986.
St 402-248/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1766.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o preložitvi obveznosti
SR Slovenije do zavezancev za vplačilo obveznega posojila SR Sloveniji v letih 1982, 1984 in 1985
Razglaša se zakon o preložitvi obveznosti SR Slovenije do zavezancev za vplačilo obveznega posojila SR Sloveniji v letu 1982, 1984 in 1985, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1985 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1985.
Št. 0100-152/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Predsednik
France Popit 1. r.
Z A K ON
o preložitvi obveznosti SR Slovenije do zavezancev za vplačilo obveznega posojila SR Sloveniji v letih 1982, 1984 in 1985 1 * * * 5
1. člen
Obveznosti SR Slovenije za vračilo obveznega po-
sojila po 5. členu zakona o obveznem posojilu SR Slo-
veniji v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 35-1577/82), po
5.	členu zakona o obveznem posojilu SR Sloveniji v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 24-1199/84) in po 5. členu zakona o obveznem posojilu SR Sloveniji v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 1-2/85) bo SR Slovenija poravnala zavezancem za vplačilo obveznega posojila v petih enakih letnih obrokih, ki dospevajo 31. januarja vsakega leta, začenši z 31. januarjem leta 1991.
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 44-61/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner i. r.
1767.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev
Razglaša se zakon o spremembah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. decembra 1985 in na seji Zbora občin dne 25. decembra 1985.
Št. 0100-153/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Predsednik France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev
1.	člen
V prvem odstavku tarifne številke 1 tarife posebnega republiškega prometnega davka, ki je sestavni del zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov In storitev (Uradni list SRS, št. 6/84, 4/85 in 37/85), se stopnja 11.5 odstotka nadomesti s stopnjo 13,5 %.
2.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1986.
Št. 421-15/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1768.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 72. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o določitvi in o razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih
skupnosti za leto 1986
I. DOLOČITEV SKUPNEQA ZNESKA DEVIZ
na sredstva republike 176,475.000 din, od tega v konvertibilnih valutah 166,830.000 din in V nekonvertibilnih valutah 9,645.000 din.
i	5. člen
O uporabi nerazporejenih deviznih sredstev republike odloča Republiški sekretariat za finance na podlagi pismenih vlog posameznih koristnikov tega odloka.
6.	člen
Zneski konvertibilnih in nekonvertibilnih deviz za upravičence deviznih sredstev po posameznih namenih so podrobneje določeni v tabeli "Razporeditev skupnega zneska deviz«, ki je sestavni del tega odloka.
1.	člen
Za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji v letu 1986 se določi znesek v skupni višini 2.336,250.000 din, od tega zneska
2.321,250.000	din za plačila v konvertibilnih valutah ter 15,000.000 din za plačila v nekonvertibilnih valutah.
Za gospodarske pobude v obmejnem gospodarskem sodelovanju in za sodelovanje z deželami v razvoju se določi znesek v višini 3.305,460.000 din v konvertibilnih valutah.
Sredstva iz prvega in drugega odstavka tega člena predstavljajo dinarsko protivrednost deviz po tečaju 185,70 za 1 USA $
2. člen
Z deviznimi sredstvi iz 1 člena tega odloka se smejo izvršiti plačila do 31 decembra 1986.
II.	RAZDELITEV DEVIZ
3.	člen
Devizna sredstva iz 'prvega odstavka 1. člena tega odloka se uporabljajo za neblagovna in blagovna plačila in sicer za:
Deviznih din
a)	neblagovna plačila v konvertibilnih Valutah v višini
Od tega za:
—	plačilo stroškov in kotizacij
—	druga neblagovna plačila
b)	blagovna plačila v konvertibilnih valutah v višini
Od tega za:
—	plačilo opreme
—	plačilo reprodukcijskega materiala
1.569,004.300
82,495.300
1.486,509.000
585,415.700
311,000.000
274,415.700
7.	člen
Republiški sekretariat za finance:
—	odloča na podlagi pismenega predloga deviznega upravičenca o prenosu sredstev med blagovnimi in neblagovnimi devizami v konvertibilnih valutah in v okviru le-teh med posameznimi nameni,
—	odloča na podlagi pismenega predloga deviznega upravičenca o prenosu deviznih pravic med upravičenci, navedenimi v tabeh »Razporeditev skupnega zneska deviz«,
—	prenese v soglasju s posameznimi upravičenci deviznih sredstev v letu neporabljena devizna sredstva med nerazporejena devizna sredstva republike.
8.	člen
Republiški sekretariat za finance izdaja soglasje za uvoz opreme ter za nakup reprodukcijskega materiala za republiške organe in organizacije, družbenopolitične organizacije in ožje družbenopolitične skuptiosti, ki uvažajo in plačujejo opremo in reprodukcijski material iz sredstev, določenih s tem odlokom.
.	_	9. člen
Ce se tečaj 1 USA S 185,70 din spremeni, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije uskladi skupni znesek deviz tako,1 da ostane nespremenjen obseg deviz, določen s tem odlokom.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo uskladil skupni znesek deviz v tem odloku z zneskom deviz, ki bo določen v projekciji plačilne bilance Jugoslavije za leto 1986.
10. člen
Pri uporabi deviznih sredstev po tem odloku iipa-jo prednost fiksne, garantirane in ustavne obveznosti v tujino ter neodložljive obveznosti, ki niso bile realizirane v letu 1685.
11.	člen
c)	plačilo v nekonvertibilnih valutah v višini	5,355.006
Od tega za:
— neblagovna plačila	5,355.000
4.	Člen
Od skupneea zneska deviz iz prvega odstavka prvega člena odloka se izloči med nerazporejena deviz-
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986.
St. 43-14/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Skupščin*
BoeMCMMae republike Sfoveatje
Predsednik
' Vinko Hafner L r.
Š O £ Sro
do to-r > >
S5Šg-
p.
1
o
a
OJ
1 ■X č
Is
I
1
3i5 2 « ■O o,
ili
“a=
11 tri m ec
o o o o o o o o o
o o o
o o o o o o o o o o o o

O I o o I o o o o o o o
I I §
o
tri
to
00
o o o o o o o o o o o o o m» o
I I I
o o o o o o
IM I I I I I I I I I
o o o O O o O O o
s § s
I § I
I I
I I I
o o o o o o
O rr O
o o I o O I o O
§ s
CM o
I o o
I o o o o o o o co
O T-*
o	o	o	o	o	o	o
o	o	o	o	o	o	o
o	o	o	o	o	o	o
O	O	rr’	t>	o	o	o
CO	00	11	co	cc	lO	o
CO 1-1 O) CO CM
I o o o o o o I I o	o	o	o	o	o
o	o	o	o	o	o
tri	^	j>	o	o	o
CO	06	CO	CO	to	o
t>	n	ca	•»r
r-'*
n t~ CO
I
o o o o o o o o o o o o p o o o p o tri Tt'* E> o o o
CO 06 CO TO « O
1.1 I I I gg
o o o o o o o c-
r
cu
ja
c
KO
W ca ti
^ >
-ii
W§
<u ti =•
T-i rr> ©
■H C «4
IIP
O OD O. 5
SSSI
Ž ? „ -
Pill3ss
$-4	^	.	M	(1)
oe cu | P« P £0
o
TO
o
TO
'O'
r-
o
TO
I I I I I I I I I I
I	o	o	o	o	o	o
I	o	o	o I o	o	o
o	o	o	o	o	o
o	tri	o	©op
co	-sr	cm	u*>	©	©
s
i i i i i i i!
csf
05
1 ggg I ggg
po©	o	o	©
o tri o	o	©	o
CU ^ CN	KO	O	o
z
'S
3^
^'g
c <s
s
o a S
gp
?sls
I II I g I g I I I I M I I I I I g
po	o
TO ci	CN
oooooooooooooooooo	o
oooooooooooooooooo	o
pppppopppppppppppp	©
o o o o' uri t-" o o o o tri L~" c~" o o o o’ tri	o
OOOOC-TOOOOLOOTOU-OOtrjtO©	to

©^ p P O ^-t r-1 —< TO 0_ TO
gggI I I gg I g I I I I I g I I I
pop
© O O
°« w p.
«f i-T
O ©	o
o o	o
o o	O
rs ©	«i
ggg lllgglglllllgll I
o © © O O © O CM to
©	©	©
o	o	o
o	o	©
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
I I I 11 11 I I I I I I I i I I I I
TO	CM	CM
L—	CO	to
©	I	©©©©©©O©©©©©©©©	O
©	I	ooooooooooooooo	o
©	OCM©©©©©©©©©©©©©	©
©	© ra t> © © © © tri t>" l-»* © © © © tri	O
©	OL'-©ooo©©TOL'~ootr-mo	m
r-'	eOOOD-nrHr-tCCO	CM D-
I I I I I I I I I I I I
©o©©©©©©©©©©©©©
©©©©©©©©©©©©ooo
OCMOOOOOOOOOOOOO O tri L~ © © o O tri tr-L^ OO O © LO O O O O O © O CO L« O O L- to o tO©©l>Hr-ii-Hp©	CM
<u o
s-s
c 3 a 2 ra s P c a {5 « « e <c ra N N M N
m ra > O "5 « «
iPlilil
Šilili!!
vi S £! > g o, o, O. 9
'i
a
9
Iptllf
9 -5 * IlllSlf
« E -S _ (Garorooto"S,o®o«o<1,>-,~‘
3 » |a §-11 I i || sf !SH o| 3 3 iS
O ti	ti®	a, OJ g.
	§ 1	MIMI	Š 1	1 s	o o l
	p		o	p	o o
5	s		.o	in	o o V 03
	00		p	m		
	O o o o o o	o o o o o o o o o o o o	ooooo OOOOO		o o o o o o
		p p o o p o	pop t> p		pop
o>	o o o co	03 O o O o O CN 03 in c- co o	ooooo		2 g o
		CO p CN 03 p p	O pop p		
	CN	id	o in CN. »M	af o co to ci rl	O		
§ I
o
I	o	o	o	o
I	o	o	o	o
o	o	o	o
I	o	o	o	o
I	o	o	o	o
o	o	o	o
o	o	o	o
§ OT ^ Š
I	o	o	o	o
I	o	o	o	o
o	o	o
O	O	T~<	o
o	o	o
O	CO	lf^	lO
to	'csf	K3	t-T
II I II I II I
1 1
o o o o ° R o o
o 03
I I I I I
O O 0-0 o o O O O O O o o o o o o o O O O O O o ojcramocoo CO rr r-l rr o CN io
II MII
P o
gg
CN
rf
o
IO
o o o o o o o o
o	o	o	o	o
o	o	o	o	o
o	o	o	o	o
C2	O	O	O	O
<M	03	IO	t>	O
CO	rr	rl	CN
o o o o o o o o o o o o o o o o o o O o o o o o o
O f-i CN CN CO
d.
«
o o o o o o o o o LO o o
o o o o o o o o o
iri o o co p eo
I III
I §
p
tti
o o o o o .
OOOOO-'
p p p p o
OOOOO OOOOO O T— CN CN CO
o o
O O -O p
o o
03
o o o o p o o o
o o o o o o o o o o
”if
o? ^ 2
■' c
-s
o
g
o?
o-0 u O
S£
s g
0	CO ^
> N J2
o> y
1	I ^ O
coONO&COeaco N	'Z? CK N N
E ^5
k. N 'o,
§■ s
e>
° *G <u
lil
Ip
N ™ P5
O 2i «0
III III I
£
> o
E5 c
ti §
M -S
s lili |-E E-s
•g 25^5 S	1 g
m -n 5 51 2 ^ m n czj a § S o^t/)
ti ^ g r2 ^ otiti^ti ai E >0^
m” g	g | O — OT
>o,Qj:ac>>’M>crao>Ni>
raCjai-OjOnstn.ra-S"	- ”
NKti^KttiNN InSK
a 8
a g
2 -S
•§ g
c =" ti o
” o1
.-§ s
s ^
A« o
•a " ž
OJ JD
gs £
ti xn >
M ^ oj
ISlIs
>u ►>	N (V
XZ3 .2 D ^ c
_ 'O -C D. OJ o
i ^ ^ <d •i' ^ ^
I 60 N 13 < ti CO a
g
E
p
CN
I I I
CN
O i CO
1 1 in
m
o o o o o o
O O O O O O
p o p o p O O O O o o o o o co rr m o
G3 m CO [> 03 03
p o o o o o
IO t-
ii1 i11
p c~ g
CN
Mili
M M 1 g
o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o co «r in to
p p CO p 03 O
MIMI
o o o o o o o o o o o o o o o p o o o o o o o o" o o co 'T m co
CO CO in 03 03
6
<
N
E
<
o
ti
o
K
M
m
N
9
ti
o
E
c
o
ti
o
p-9 '
« Z? z? o “
IlE -h
▻ <D C
° S 2,
~ m « M °
M i O N |
S g žl 11
N £ še § S
IU 4; J3 Te 45 D,
i§f|g °
hi5*a2
c M* »o *a 9 ti N ti ti
"i N S 'I N C a QJ D. ti OJ
<y <D > oj <u >
o ti N ti ti N
M M I
OOOOO OOOOO OOOOO O	O	O	O	03
r-|	O	CO	O	CN
CO	O	CO	O	CN
o
p_
Šilo
p	o
o
p
I I
H
►3
o
ti
E
<
e
ti
o
H
o
9
ti
Q
M M I
OOOOO OOOOO OOOOO OOOOO O O O O O^ O O 0_ O C<r CN NT
I Š M §
o	o
o	in
OOOOO
OOOOO
OOOOO
O o o O rr
T-H O CO O T-1
co o co o in
I
c
OJ
g
•S
5 'o e
o O ^
IsIL
N c *z? ^ ^
£25 s &
s g a £c
-§« sis
ty ^ qj tN Ci ^6 C til co 2 CO CO >N JC c
C J3 CO
s *s -*
ca -o 2 "
M m -a
3 JJS
»1
mn
o o o o o o
I
p
o o o o o o o o o o o o
11 1
I 1 1
I I I
§ I I
p
o o o o o o p o o o o o
O CN ^
I I I
o o o o o o o o o o o o
»I
S S e
l§s
S o o
ca
- 5
sSS
ti^ ti
P 9 9
5S5
« co
a q
I 1 1 M M M M I I I M I M I I M Ul M I I I I
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
rHOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
t^ointdc^oiooi-loooi^OtoooocMOiniriocjooooiriio
cDtjicDcooooorHOCOtocoooomcoooiincocaco^co-^co^ooroco
«-4 CC fH O I
Lf^
co co eo cn ^ c-
| o o o I o o o o o o o io o
CZ) CM O
O O O 1
o o o *
o o o o o o o o o o
O O C5 O O
o o o o o o o in co o
o o o o o o o o o O to o
I O O O O O j ooo l o o o o o looo ooooo ooo o	o	o	o	o	o iri o
O	O	IO	OD	O	COiHO
O	r-4	r-<	IO	r-H r-< O
o o
O O
O o o o
O O
o o
o o o o o’ o o o
CM m
COr-irlOtMlOOCOr-lO
I I I I §g I g I	gg
O O	o	O	O
O o	o	o	o
o o	o	o	o
I I I I gg l g I gg
O	O	o	o	o
o	o	o	o	o
o	o	o	o	o
ea	«—i	r-i	r-4	io
I I II I I I I I M I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
I I IIIIIIII g IIIIIII I I II I I I I I I I I
id
Tfl
ooooooooo
ooooooooo
t>ooidc<ioidor-l OTr-^coroco^oco IH	CO 1-t 03 in
ooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooo o Er- o o o" o o' cm o in in o" cm o o o o in m ococNtr-ooinenooThco-^co^poocncn m CO CM CM CN —	*'	— —
eo o
i—i rfi r— m m co ri
I I I I I I I I I I I I I I g I I I I I I I I I I I I I
in^
o
c-ooincMOioo*-«
eo-chrhcocvicnr-ioco
r—<	cn t-t da m
<U 0) <u I £ C G
(D<L>(l)<U(U<UQ)<U<U<U
GGGGGGGCGG
* -r* mm* »r« »e-« »r-i	r*-i	—■
O <U d) Q)
G G G G
otr-ooooocMommocMOOOomid ocncMt-ooincoosor^co^co-rhoo^c^ O m C-J CM CM CM CM COiHr-E^T-iiOlOCM —

<U (U OJ 0) <u o
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiii
cdegcCcuectCcgtURjtflcdcBčtitticacoedrtcdcotuctiiuesedcucdcdron CCCGGGGGGGGGGGCCCGCGGGGGCCCGGC
aieocccccocdcticflKicoeucdcotocdtCcdcotocd^fleedcocd gggcgggccgggcgcgggggggggc
CflCQCQCOCQCflCQCflCCCQMGQCCCZ2GQCQCCMClQCQCQCQMCQLQGQCZ}tZlUD(Z3
I
id
in
in
t-
id
id*
co
5
s
id
3
I
s
-p
S
co
>
g
o
id
eo
fJ
1
w
d.
0)
o
5
•g
to
O
.1
0>
T3
-r k
co
O
Z
>
2-
i
id

o
in
I

S
>
f-T
5
J"
n
D.
3
CZ)
<
y
z
ti
o
ti
N
<
ti
Ul
ti
<
C
c
o,
v:
O
O
A
>
E °
■S?2 B S ■8 =
> c 3
ill
JD OJ CO O T3 u
Q g > ^ E E
Esi
•g Ejj
Bi-s l.a
N CJO ’£?
1769.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 72. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o odstopu posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1986
1.	člen
SR Slovenija odstopa občinam v letu 1986 del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov, ki se po zakonu o spremembi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št 6/84, 4/85, 37/85) plačujejo po splošni stopnji 11,5 •/•.
Navedeni davek, vplačan na območju posamezne občine, se odstopa posamezni občini po naslednjih stopnjah:
1 Ajdovščina	3,50
2. Celje	1,00
3 Cerknica	6,00
f '"rnomelj	6,00
5 ravograd	6,00
6 Gornja Radgona	2.60
7. Hrastnik	0.00
8 Idrija	6.00
9 Ilirska Bistrica	5.50
10. Izola	0,10
11. Koper	2,00
12 Krško	2.90
13 Laško	6,00
14 . Lena; t	6,00
15 Lendava	5.65
3 Litija	5.00
Ljutomer .	5,00
3 Logatec	1,90
19. Maribor Pesnica	3.00
20 Maribor Pobrežje	3,00
21 Maribor Rotovž	3.00
22 Marib- r Ruše	|	3.00
23. Maribor Tabor	3.00
24. Maribor Tezno	3.00
25. Metlika	6,00
26. Mozirje	3,30
27. Murska Sobota	0,25
28. Nova Gorica	3,10
29. Novo mesto	0,35
30 Ormož	6,00
31 Postojna	1,30
32. Ptuj	1,10
33. Radlje ob Dravi	6,00
34. Ravne na Koroškem	1,40
35. Ribnica	2.40
36. Sevnica	5,00
36. Sežana	1,00
38. Slovenj Gradec	0,95
39. Slovenske Konjice	1,20
40. Šentjur	6,00
41. Šmarje	6,00
42. Tolmin	6,00
43. Trbovlje	2,00
44. Trebnje	2,40
45. Velenje		0,10
46. Vrhnika		0,70
47. Zagorje		5.00
48. Žalec		0,95
2.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko spremeni delež iz 1. člena tega odloka, in določi delež tudi občinam, ki v 1. členu niso navedene zato, da omogoči financiranje dogovorjenega obsega splošne porabe v posamezni občini.
3.	člen
Ta odlok začne veljati 1 januarja 1986.
St. 421-24/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1770.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1 člena zakona o pomilostitvi Socialistične republike Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojencev — pomilostitev po uradni dolžnosti ob Novem letu 1986
Izrečena kazen zapora se zniža
Dalija Doini, rojeni leta 1953 v Vladimirovcu, občina Alibunar se kazen treh let in štirih mesecev zapora zniža za šest mesecev,
Japelj Ivani, rojeni leta 1943 v Studenem, občina Postojna se kazen šestih let in šestih mesecev zniža za eno leto,
K u n t i č Alenki, rojeni leta 1955 v Mariboru se kazen dveh let in šestih mesecev zapora zniža za šest mesecev,
Rampretu Janezu, rojenemu leta 1923 v Cer-možišah. občina Ptuj se kazen osmih let zapora zniža za eno leto,
Satlerju Darku, rojenemu leta 1963 v K amen-ščaku, občina Ljutomer se kazen enega leta in šestih mesecev zapora zniža za štiri mesece,
Smolkovlču Andreasu, rojenemu leta 1964 v Gmiintu, Republika Avstrija se kazen dveh let zapora zniža za štiri mesece.
St 25-1/85
LitAijana, dne 19. decembra 1985.
Predsedstvo
Socialiatiiferet republike Slovenije Predsednik France Popit 1. r.
1771.
Na podlagi 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 1^82 in 39/85) in v skladu s 43. in 45. členom zakona o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št 5/80, 12/82 in 9/85) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o opravljanju protokolarnih zadev v SR Sloveniji
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen	,
S	tem odlokom se doioča način financiranja protokolarnih dogodkov in pravice in dolžnosti organov, organizacij in posameznikov pri uporabi protokolarnih objektov in protokolarnih prevoznih sredstev, ki jih upravlja Protokol, ter pri izvedbi protokolarnih zadev, ki jih zanje opravlja Protokol v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Protokol).
2.	člen
Protokol opravlja protokolarne zadeve ob obiskih predstavnikov oziroma delegacij tujih držav in mednarodnih organizacij, ob obiskih predstavnikov oziroma delegacij federacije, socialističnih republik in avtonomnih pokrajin v SR Sloveniji, ob proslavah, svečanih sejah in ob drugih protokolarnih dogodkih, določenih s sklepi o protokolarni praksi, upravlja, organizira uporabo protokolarnih objektov in skrbi za njihovo vzdrževanje in zagotavlja prevoze za reprezentančne, protokolarne in službene potrebe.
3.	Člen
Protokolarne zadeve opravlja Protokol za Predsedstvo SR Slovenije, Skupščino SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Centralni komite ZKS, Republiško konferenco SZDL Slovenije, Republiški svet ZSS, Republiški odbor ZZB NOV Slovenije, Republiško konferenco ZSMS. Ustavno sodišče SR Slovenije, Vrhovno sodišče SR Slovenije, Javno tožilstvo SR Slovenije, Družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije in za vodstva SIS za območje republike (v nadaljevanju: uporabniki).
Protokol opravlja protokolarne zadeve tudi za druge subjekte v republiki, za posebne družbenopolitične Skupnosti in za občine, kadar so ti nosilci protokolarnih dogodkov republiškega pomena. Te zadeve opravlja Protokol ob soglasju generalnega sekretarja Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
4.	člen
Za spremljanje razvoja protokolarne prakse in oblikovanje smernic za njen nadaljnji razvoj skrbi koordinacijski odbor uporabnikov, ki ga sestavljajo predstavniki Predsedstva SR Slovenije, Skupščina SR Slovenije. Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Centralnega komiteja ZKS, Republiške konference SZDL Slovenije in šef Protokola v IS. Seje koordinacijskega odbora se lahko udeležijo tudi predstavniki ostalih uporabnikov.
Delo koordinacijskega odbora uporabnikov vodi predsednik, ki ga izmed sebe na prvi seji izvolijo člani odbora. Strokovno tehnične naloge za koordinacijski odbor opravlja Protokol.
5.	čim
Uporabniki, za katere opravlja Protokol protokolarne zadeve, pripravijo do konca tekočega leta svoje programe, v katerih predvidijo število, vrsto in način financiranja protokolarnih dogodkov za naslednje leto ter višino sredstev, potrebnih za izvedbo posameznih protokolarnih dogodkov.
Koordinacijski odbor uskladi programe iz prejšnjega odstavka ter pripravi predlog enotnega programa protokolarnih dogodkov, ki ga potrdijo pristojna telesa Predsedstva SR Slovenije, Skupščine SR Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
6.	člen
O nastopu posameznih protokolarnih dogodkov, ki v programu niso časovno opredeljeni, in o protokolarnih dogodkih, ki niso bili vnaprej predvideni v programu, mora pooblaščeni predstavnik uporabnika pravočasno obvestiti šefa Protokola.
II.	FINANCIRANJE PROTOKOLARNIH DOGODKOV
7.	člen
Stroške, ki nastanejo z organizacijo in izvedbo protokolarnih dogodkov, poravna uporabnik ali naročnik sam na podlagi računa, ki mu ga izstavi Protokol.
8.	Ben
Protokol poravna iz svojih sredstev stroške protokolarnih dogodkov, ki nastajajo pri opravljanju protokolarnih dogodkov, povezanih s predstavljanjem SR Slovenije, kot državne in samoupravne skupnosti, in sicer:
1.	mednarodni obiski:
—	obiski državnih delegacij, ki jih vodijo: šef tuje države
predsednik republike
predsednik skupščine ali parlamenta
predsednik vlade
minister za zunanje zadeve
minister za notranje zadeve,
—	obiski državno partijske delegacije, ki jo vodi prvi sekretar, '
—	obiski delegacij federalnih enot ali pokrajin tujih držav v primerih, ko je gostitelj predsednik Predsedstva SR Slovenije, Skupščine SR Slovenije ali Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
2.	nastopni in poslovilni obiski diplomatskih in konzularnih predstavnikov;
3.	delovni obiski delegacij federacije, drugih republik in pokrajin, ki jih vodijo:
predsednik, podpredsednik ali člani Predsedstva SFRJ
predsednik ali podpredsednik Skupščine SFRJ predsednik ali podpredsednik Zveznega izvršnega sveta
predsedniki zveznih družbenopolitičnih organizacij
in Bani P CK ZKJ
predsednik Predsedstva SR ali SAP
predsednik Skupščine SR ali SAP predsednik Izvršnega sveta SR ali SAP predsednik Ustavnega sodišča Jugoslavije;
4.	delovni obiski delegacij SR Slovenije v drugih republikah in SAP, ter tujini, ki jih vodijo:
predsednik ali člani Predsedstva SRS predsednik ali podpredsednik Skupščine SRS predsednik ali podpredsedniki Izvršnega sveta Skupščine SRS;
5.	slovesnosti ob vročanju odlikovanj, ki jih vročajo predsednik in člani Predsedstva SRS, predsednik Skupščine SRS, predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS;
6.	slovesne izjave pred predsednikom Predsedstva SRS in predsednikom Skupščine SRS;
7.	državni pogrebi ali pogrebi na državne stroške;
8.	protokolarni lov SRS, ki ga organizira predsednik Predsedstva SRS;
9.	sprejemi, ki jih prirejajo predsednik Predsedstva SRS, Skupščine SRS in predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS.
Obiske diplomatskih in konzularnih predstavnikov SFRJ v tujini pred odhodom na novo delovno dolžnost organizira Republiški komite za mednarodno sodelovanje in v celoti pokriva tudi stroške v zvezi s tem.
9.	člen
Poleg protokolarnih dogodkov iz prejšnjega člena se ob soglasju koordinacijske komisije Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije izjemoma poravnajo iz sredstev Protokola tudi stroški drugih protokolarnih dogodkov.
Koordinacijska komisija v teh primerih odobri višino sredstev, potrebnih za izvedbo protokolarnega dogodka.
10.	člen
Stroški protokolarnih dogodkov, navedeni v 8. členu tega odloka, se obračunajo za vsak dogodek posebej in se poravnajo do višine, predvidene v programu. Sredstva za poravnavanje teh stroškov vodi Protokol ločeno od sredstev za opravljanje drugih del in nalog iz svoje pristojnosti.
11.	člen
Stroške, ki ob obiskih tujih osebnosti in delegacij v SFRJ, nastanejo med njihovim bivanjem v SRS, obračuna Protokol organu federacije, ki je poslal vabilo za obisk, razen če se pristojni organi federacije in republike v posameznem primeru drugače dogovorijo.
Stroške za druge mednarodne obiske in obiske predstavnikov federacije in drugih republik in pokrajin v SR Sloveniji poravna naročnik storitve. III.
III.	UPORABA IN VZDRŽEVANJE PROTOKOLARNIH OBJEKTOV
12.	člen
Po namenu in načinu uporabe se objekti, s katerimi upravlja Protokol razvrstijo v naslednje skupine:
a)	reprezentačni objekti (vila Podrožnik grad Strmol, kompleks Brdo),
b)	protokolarni objekti (klub delegatov v Ljubljani, vila Tartini v Strunjanu, vila Bistrica v Tržiču, vila Triglav na Pokljuki, grad Snežnik),
c)	protokolami-stanovanjski objekti v Beogradu (vila Užička 7 a, objekt Bulvar AVNOJ-a 106),
d)	protokolarni memorialni objekt Vila Vikrče v Tacnu, ki se uporablja tudi kot stanovanjski objekt.
Protokol upravlja tudi stanovanjski objekt v Ljubljani, Snežniška 8.
13.	člen
Objekti iz prejšnjega člena se uporabljajo za naslednje namene:
ad a) Vila Podrožnik, Grad Strmol in kompleks Brdo za nočitve, uradne in delovne razgovore, kosila in večerje tujih in domačih delegacij oziroma predstavnikov, in sicer:
—	šefa tuje države, podpredsednika države, predsednika skupščine ali parlamenta, predsednika vlade, ministra za zunanje zadeve in ministra za notranje zadeve ter obrambnega ministra in predsednika skupščine, vlade ali stranke federalne enote ali pokrajine,
—	predsednika, podpredsednika in članov Predsedstva SFRJ,
—	predsednika, podpredsednika Skupščine SFRJ,
—	predsednika, podpredsednikov Zveznega izvršnega sveta,
—	predsednikov zveznih družbenopolitičnih organizacij, članov F CK ZKJ,
—	predsednikov Predsedstva, Skupščine in Izvršnega sveta in vodstev družbenopolitičnih organizacij SR in SAP.
ad b) Klub delegatov za prirejanje sprejemov, delovna in neuradna kosila in večerje ter razgovore.
Vila Tartini, Vila Triglav in Vila Bistrica se uporabljajo za oddih predstavnikov SR Slovenije, gostov iz drugih republik in avtonomnih pokrajin oziroma tujine, določenih s sklepom Izvršnega sveta.
Vila Tartini se lahko uporablja tudi za uradne razgovore, kosila in večerje.
Grad Snežnik se kot zgodovinski objekt uporablja za določene turistične namene.
ad c) Vila Užička 7 a in objekt na Bulvarju Avnoja 106 v Beogradu se uporabljata za bivanje funkcionarjev zveznih organov in organizacij iz SR Slovenije ter za nočitve funkcionarjev in delavcev uporabnikov med službenim potovanjem v Beogradu.
Izvršni svet lahko odloči, da se protokolarni objekti uporabljajo tudi v druge namene.
14.	člen
Za vzdrževanje protokolarnih objektov skrbi služba za upravljanje protokolarnih objektov Protokola.
15.	člen
Tekoče in investicijsko vzdrževanje posameznih protokolarnih objektov se določi z letnim programom, ki ga sprejme Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
16.	člen
Sredstva za tekoče vzdrževanje posameznih protokolarnih objektov se zagotavljajo iz za to predvidenih proračunskih sredstev.
Sredstva za investicijsko vzdrževanje se zagotavljajo iz amortizacijskih sredstev Ta sredstva se vodijo ločeno za posamezne objekte.
Za nujna investicijska dela, ki jih ni bilo mogoče predvideti v programu, daje soglasje generalni sekre-
tar Izvršnega sveta. Sredstva za te namene se zagotavljajo iz tekoče proračunske rezerve.
17.	člen
Predstavniki zveznih in republiških organov in organizacij ter drugi, ki začasno bivajo v objektih, navedenih v točkah b in c 13. člena tega odloka, sami poravnavajo stroške za uporabo teh objektov.
Stroški se zaračunavajo po cenikih, ki jih pripravi Protokol za posamezne objekte.
Pri sestavljanju cenikov se upoštevajo vsi neposredni stroški v zvezi z uporabo teh objektov.
IV.	UPORABA PREVOZNIH SREDSTEV
18.	člen
Prevozna sredstva (letalo, železniški salonski voz, osebni avtomobili), s katerimi upravlja Protokol, se uporabljajo za prevoze oseb v zvezi z reprezentančnimi, protokolarnimi in drugimi službenimi potrebami.
a)	Uporaba letala
19.	člen
Letalo se uporablja za službena potovanja, če prevoza ni mogoče opraviti z redno letalsko linijo ali če to narekujejo službene potrebe.
Pravico do uporabe letala imajo:
—	predsednik Predsedstva SRS,
—	predsednik CK ZKS,
—	predsednik RK SZDL Slovenije,
—	predsednik RS ZS Slovenije,
—	predsednik Skupščine SR Slovenije,
—	predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
20.	člen
V posameznih primerih, ko drugačen način opravljanja službenega potovanja ni mogoč ali ni dovolj učinkovit, lahko generalni sekretar Izvršnega sveta da soglasje za uporabo letala tudi za službene potrebe drugih funkcionarjev republiških organov In družbenopolitičnih organizacij.
Kadar se letalo ne uporablja za službene namene, določene v 19. členu tega odloka in prvem odstavku tega člena, se ob soglasju generalnega sekretarja lahko uporablja za potrebe organizacij združenega dela in drugih zainteresiranih uporabnikov.
21.	člen
Stroške poleta za funkcionarje iz 19. člena tega odloka poravnava Protokol. Osebam, ki se peljajo poleg funkcionarja, se zaračunavajo stroški v višini vozovnice, določene s ceniki letalskih prevozov.
Uporabniki letala iz prvega odstavka 20. člena tega odloka, krijejo stroške prevoza svojih funkcionarjev po ceni, v kateri so zajeti režijski stroški.
Za uporabo letala v primerih iz drugega odstavka
20.	člena tega odloka se zaračuna polna ekonomska cena poleta, ki se določi s posebnim cenikom Protokola.
22.	člen
Naročila za uporabo letala sprejema Protokol. Razpored uporabe letala določa šef Protokola.
Letalo sme odleteti po nalogu o službenem letenju, ki ga Izda šef Protokola.
b)	Uporaba železniškega salonskega voza
23.	člen
Pravico do uporabe železniškega salonskega voza
imajo:
—	predsednik in člani Predsedstva SRS,
—	predsednik CK ZKS, sekretar Predsedstva CK ZKS,
—	predsednik RK SZDL Slovenije,
—	predsednik Skupščine SRS,
—	predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS,
—	predsednik Republiškega sveta ZS Slovenije,
—	predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije.
V posameznih primerih lahko generalni sekretar Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije dovoli uporabo železniškega salonskega voza tudi za službene potrebe drugih vodilnih funkcionarjev republiških upravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter funkcionarjev in delavcev zveznih organov in organizacij iz SR Slovenije.
24.	člen
Naročila za prevoze sprejema Protokol. Uporabo železniškega salonskega voza odreja šef Protokola.
25.	člen
Stroške prevozov funkcionarjev iz prvega odstavka 23. člena tega odloka poravnava Protokol.
Ostalim uporabnikom se za prevoz zaračunavajo stroški v višini cene vozne karte in spalnika.
c)	Uporaba osebnih avtomobilov
26.	člen
Osebni avtomobili avtoparka Protokola se uporabljajo za posamezne naročene službene vožnje za potrebe funkcionarjev in delavcev uporabnikov.
27.	člen
Protokol zaračunava uporabnikom vožnje po ceni, ki vključuje le dejanske stroške.
V.	KONČNA DOLOČBA
28.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986.
St. 038-01/85-4
Ljubljana, dne 28. novembra 1985.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Dušan Šinigoj 1 r.
1772.
Na podlagi tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) in prvega odstavka 6 člena zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št 29-1442/75. 30-1466/80 in 33-1372/85) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o območjih, ki sc štejejo za manj razvita območja v Socialistični republiki Sloveniji v obdobju od leta 1986 do leta 1996
I
Po zakonu o pospeševanju skladnejšega regional-neganega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 29-1442/75, 30-1466/80 in 33-1372/ . 85 — v nadaljnjem besedilu: zakon) se v obdobju od leta 1986 do leta 1990 štejejo za manj razvita območja:
1.	v smislu 3. člena zakona — območja -naslednjih občin: Lenart, Ormpž, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah;
2.	v smislu 4. člena zakona — kot sestavni deli geografskih območij — naslednje krajevne skupnosti:
—	v občini Ljutomer: Bučkovci, Radoslavci, Ce-zanjevci, Stara cesta, Železne dveri (geografsko območje Slovenske gorice);
—	v občini Gornja Radgona: Apače, Črešnjevci — Zbigovci, Ivanjci, Kapela, Negova, Spodnja Ščavnica, Stogovci, Videm (geografsko ombočje Slovenske gorice) ;
—	v občini Maribor-Pobrežje: Korena, Ruperče (geografsko območje Slovenske gorice);
—	v občini Ptuj: Destrnik, Jurišinci, Polenšak, Trnovska vas, Vitomarci (geografsko območje Slovenske gorice) in Dolena, Cirkulane, Leskovec, Majšperk, Podlehnik, Ptujska gora, Stoperce, Zavrč, Žetale (geografsko območje Haloze);
—	v občini Slovenska Bistrica: Laporje, Makole, Studenice (geografsko območje Haloze);
—	v občini Laško: Breze, Jurklošter, Vrh nad Laškim (geografsko območje Kozjansko);
—	v občini Sevnica: Blanca, Zabukovje (geografsko območje Kozjansko);
—	v občini Krško: Zdole (geografsko območje Kozjansko);
—	v občini Brežice: Bizeljsko, Globoko, Kapele, Pečice-Križe, Pišece, Sromlje (geografsko območje Kozjansko);
—	v občini Metlika: Podzemelj (geografsko območje Pokolpje);
—	v občini Črnomelj: Adlešiči, Butoraj, Draga-tuš, Griblje, Stari trg, Tribuče, Vinica (geografsko območje Pokolpje);
—	v občini Kočevje: Draga, Kočevska Reka, Kostel, Osilnica, Poljanska dolina ob Kolpi (geografskp območje Pokolpje) in Struge na Dolenjskem, Stara cerkev (del, ki obsega katastrske občine: Stari log, Smuka, Mala gora) — (geografsko območje Suha Krajina) ;
—	v občini Novo mesto: Hinje, Žužemberk (geografsko območje Suha Krajina);
—	v občini Trebnje: Dobrnič, Knežja vas, Sela pri Šumberku,’Svetinje (geografsko območje Suha Krajina);
—	v občini- Grosuplje: A.mbrus, Krka, Muljava, Videm-Dobrepolje, Zagradec (geografsko območje Suha Krajina);
3.	v smislu 5. člena zakona — poleg krajevnih skupnosti, ki se nahajajo pretežno v 10-kilometrskem pasu ob državni meji v občinah iz točke 1 (v občini Lenart) in krajevnih skupnostih, ki se nahajajo pretežno v 10-kilometrskem pasu ob državni meji iz točke 2 (v občini Gornja Radgona) — naslednje krajevne skupnosti:
—	v občini Mozirje: Luče ob Savinji, Solčava;
—	v občini Radlje ob Dravi: Ožbolt ob Dravi, Kapla na Kozjaku, Podvelka, Remšnik, Vuhred;
—	v občini Maribor-Pesnica: Jakobski dol, Jare-nina, Pesnica pri Mariboru, Svečina, Šentilj v Slovenskih goricah, Velka, Zgornja Kungota, Spodnja Kungota;
—	v občini Murska Sobota: Bodonci, Bogojina, Brezovci, Cankova, Cepinci, Geoderovci, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Križevci, Kuzma, Mačkovci, Per-toča, Prosenjakovci, Puconci, Ratkovci, Rogašovci, Selo-Fokovci, Šalovci, Tešanovci;
—	v občini Lendava: Čentiba, Dobrovnik, Dolga vas, Gabrje, Genterovci, Hotiza, Kobilje, Mostje-Banu-ta, Orešje-Dolina, Petišovcl, Turnišče pri Lendavi, La-koš, Gorice pri Lendavi, Polana.
I?
Območje, ki se je po odloku o območjih, ki se štejejo za manj razvita območja v Socialistični republiki Sloveniji v obdobju od leta 1981 do leta 1985 (Uradni list SRS, št. 10/81) štelo za manj razvito območje, pa ni zajeto v delu I tega odloka, se šteje v skladu s 14.b členom zakona v letih 1986—1988 za območje v prehodnem obdobju:
—	v občini Lendava: Črenšovcl, Lendava, Odranci,
Bistrica;
—	v občini Ljutomer: Ljutomer, Cven, Veržej, Križevci, Stročja vas, Logarovci-Berkovci, Razkrižje;
—	v občini Ilirska Bistrica: Dolnja Bitnja, Harije, Hrušica, Jelšane. Koseze, Novokračine, Ostrožno brdo, Podgrad, Pregarje, Prem, Rečica, Starod, Topole, Zabiče (geografsko območje Brkini);
—	v občini Postojna: Dolnja Košana, Suhorje (geografsko območje Brkini);
—	v občini Sežana: Artviže, Barka, Gradišče pri Materiji, Materija, Misliče, Obrov, Rodik, Slivje, Tatre, Vreme (geografsko območje Brkini);
—	v občini Cerknica: Cajnarje-Zilce, Nova vas (območje Bloške planote):
—	v občmi Brežice: Artiče (geografsko območje Kozjansko);
—	v občini Tolmin' Borjana, Bovec, Breginj, Čezsoča, Dolje, Drežnica, Idrsko, Kal-Koritnica, Kamno, Kred, Livek, Log pod Mangartom, Most na Soči, Soča-Trenta. Srpenica, Tolminski Lom, Trnovo ob Soči, Volarje, Volče, Vrsno, Zatolmin, Žaga (obmejno območje);
—	v občini Dravograd: Dravograd — brez dela katastrske občine Dravograd, ki leži na levem bregu Drave (obmejno območje Kobansko);
—	v občini Radlje ob Dravi: Muta, Radlje ob Dravi (obmejno območje Kobansko);
v občini Maribor-Rotovž: Brestemica-Gaj (del, ki obsega katastrske občine Gaj nad Mariborom, Šober, Zavcarjev vrh), Kamnica (del, ki obsega katastrsko občino Šober) — (obmejno območje Kobansko);
—	v občini Maribor-Ruše: Selnica ob Dravi (obmejno območje Kobansko).
III
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986.
Št. 30-07/84-8/4
Ljubljana, dne 19 decembra 1985.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Jane* Bohorič 1. r.
1773.
Na podlagi 29. člena zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo (Uradni list SRS, št 35/81, 45/82 in 18/85) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o dopolnitvi odloka o razvrstitvi zavezancev po skupinah ali podskupinah dejavnosti za obračunavanje obveznosti do manj razvitih renubtik in SAP Kosovo za leto
1985
1.	člen
V odloku o razvrstitvi zavezancev po skupinah ali
podskupinah dejavnosti za obračunavanje obveznosti do manj razvitih republik in SAP Kosovo za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 39/84) se naslov dopolni tako, da glasi: »Odlok o razvrstitvi zavezancev po skupinah ali podskupinah dejavnosti za obračunavanje obveznosti do manj razvitih republik in SAP Kosovo za leti 1985 in 1986«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986.
St. 30-07/82-7/4
Ljubljana, dne 19. decembra 1985.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Janez Bohorič L r.
17T4.
Na podlagi tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) in drugega odstavka 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko — sanitarne preglede in dovoljenja I
I
S tem odlokom se določajo pristojbine za zdravstvena spričevala in potrdila iz 16. Sena zakona o varstvu živali pred kužnimi beležitinai, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) ter iz 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) in kriterije ter merila za določitev pristojbin za obvezne veterinarsko-sanitame preglede iz prvega odstavka 17. člena, prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega ter drugega odstavka 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo in za veterinarsko-sanitarne preglede ter dovoljenja iz drugega in tretjega odstavka 55. člena te- 57. člena, prvega in drugega odstavka 59. člena, prvega in drugega odstavka 60. člena zakona o zdrav-stvenem varstvu živali.
II
Za zdravstvena spričevala se plačuje naslednje pristojbine:
din
—	za goveda,	konje,	mezge in mule	500
—	za žrebeta,	osle	in	teleta	200
—	za prašiče	150
—	za prašičke do 50 kg ter za ovce,
koze in divjad	65
—	za jagnjet^ in kozličke do 3 mesecev
starosti	45
—	za perutnino (kokoši, purane, gosi,
race, drugo, domačo	perutnino in perjad)	1,30
—	za	čebelji panj	50
—	za	ribe/kg	1,30
—	za	kunce in	zajce	30
Pristojbina se plačuje od vsake živali, čebeljega panja oziroma kilograma rib.
Za premeščanje živali znotraj iste temeljne organizacije združenega dela, razen za zakol, se za skupno zdravstveno spričevalo plačuje pristojbina, določena za eno žival iz prvega odstavka te točke.
Za vpis spremembe kategorije živali v zdravstveno spričevalo se plačuje pristojbina v višini razlike med višjo in nižjo kategorijo iz prvega odstavka te točke.
III
Za izdajo potrdila o registraciji in vakcinaciji psa oziroma za podaljšanje veljavnosti potrdila se plača pristojbina v znesku 1.150 din.
IV
Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk
živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov iz prvega odstavka 17. člena in prvega ter drugega odstavka 21. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo, se plača pristojbina, ki jo določi izvršni svet občinske skupščine potem, ko je pridobil mnenje ustreznih organizacij in skupnosti.
Veterinarsko-sanitarni pregled mora biti opravljen v skladu z določbami pravilnika o načinu nakladanja, prekladanja in razkladanja pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov, o pogojih, katere morajo izpolnjevati vozila in o hi-giensko-tehničnih pogojih, katere morajo izpolnjevati pošiljke v notranjem in mednarodnem prometu.
Sredstva, zbrana s pristojbinami za veterinarsko-sanitarne preglede iz prvega odstavka, morajo v celoti pokriti najmanj:
—	vse izdatke oziroma stroške, ki nastajajo z izvajanjem teh veterinarsko-sanitamih pregledov;
—	prispevek za zdravstveno varstvo žhraJi, in sicer 15 */o od pristojbine.
V
Za veterinarsko-sanitarne preiskave, ki se opravijo vsako leto v zvezi z dovoljenjem za promet z mlekom in mlečnimi izdelki iz drugega in tretjega odstavka
55.	člena zakona o zdravstvenem varstvu živali, se plača pristojbina, ki jo za vsako molznico določi izvršni svet občinske skupščine, potem, ko je pridobil mnenje ustreznih organizacij in skupnosti.
Sredstva, zbrana s pristojbinami za dovoljenje iz prvega odstavka, morajo v celoti pokriti najmanj vse izdatke oziroma stroške, ki nastajajo s kontrolo zdravstvenega stanja molznic ter kontrolo higienske kakovosti naleka, in sicer:
—	stroške enkrat letnega odvzema vzorcev mleka v zbiralnicah in sicer od vsakega gospodarstva, Id oddaja mleko;
—	stroške laboratorijskega pregleda ndeka na mastitis (skupno število celic) in higiensko kakovost (skupno število bakterij).
Pristojbina za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka te točke posestniku živali, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, mora poleg stroškov iz druge alinee prejšnjega odstavka pokriti tudi stroške v zvezi z odvzemom mleka v takem gospodarstva hi stroške pregleda molznic na tuberkulozo.
VI
Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled klavnih
kopitarjev, parklarjev, perutnine, kuncev ter živalskih proizvodov in živalskih surovin iz prvega in drugega odstavka 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo, ter 57., 58. hi 60. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali se plača pristojbina, ki jo določi izvršni svet občinske skupščine, potem, ko je pridobil mnenje ustreznih organizacij in skupnosti.
Veterinarsko-sanitarni pregled mora biti opravljen v skladu z določili pravilnika o veterinarsko-sanitar-nem pregledu klavnih živali in živil živalskega izvora.
Sredstva, zbrana s pristojbino za veterinarsko-sanitarni pregled iz prvega odstavka te točke, morajo v celoti pokrivati:
—	vse izdatke oziroma stroške, ki nastajajo z ve-terinarsko-sanitarnim pregledom;
—	prispevek za zdravstveno varstvo živali, in sicer 15 •/• od pristojbine.
Sestavni del veterinar sit o-sanitarnega pregleda iz prvega odstavka te točke na kraju proizvodnje in uskladiščenj-a ter na trgih in tržnicah je tudi pregled pri razkladanju živali oziroma surovin ter pregled pri odprema! živil, odpadkov in konfiskatov. Zaradi tega se v navedenih obratih ne plača pristojbina iz četrte točke tega odloka.
VII
Za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel se plača pristojbina, ki jo določi izvršni svet občinske skupščine potem, ko pridobi mnenje ustreznih organizacij združenega dela.
Sredstva, zbrana s pristojbino iz prvega odstavka te točke, morajo zadoščati za opravljanje naslednjih nalog:
—	zbiranje in prevoz živalskih trupel s kraja pogina do objekta za obdukcijo in zbiranje odpadkov, ter odstranjevanje neregistriranih psov;
—	obdukcijo pogrnjenih živali, če obstaja sum na kužno bolezen.
VIII
Za zagotavljanje nepretrgane veterinarske dejavnosti se plača pristojbina, ki jo določi izvršni svet občinske skupščine potem, ko pridobi mnenje ustreznih organizacij združenega dela.
Nepretrgana dejavnost iz prejšnjega odstavka se nanaša na diagnostiko kužnih bolehni in zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo, za katere je treba takoj poskrbeti, da se ugotovi kužna bolezen.
Sredstva, zbrana s pristojbinami iz prvega odstavka te točke, morajo zadoščati za opravljanje nepretrgane veterinarske dejavnosti izven rednega delovnega časa v veterinarski organizaciji združenega dela, ki jo določi izvršni svet občinske skupščine.
IX
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila za živali ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja (Uradni list SRS, št 2/78, 19/81 44/82, 15/84, 39/84).
X
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986.
St. 322-01/82-2/7
Ljubljana, dne 19. decembra 1985.
Izvršni svet Skupščine
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Janez Bohorič L r.
ras.
Ifa podlagi 271. Siena zakona o sistemu državne
uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) ter na podlagi prvega odstavka 15. člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, Id poslujejo z izgubo (Uradni list SRS, št. 7/82 in 15/84) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o določitvi najnižjega zneska, ki zagotavlja materialne in socialno varnost delavca
I
Najnižji znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca znaša 30.000 din.
n
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 113-02/83-19/11
Ljubljana, dne 26. decembra 1985.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik
Jeaes BetoeriČ L t
«78.
Na podlagi drugega odstavka 40. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986
1.	a*
De se prepreči oziroma ugotovi v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo pooblaščene veterinarske organizacije opraviti v letu 1986 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja m zatiranja kužnih bolezni.
Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	Seo
Na podlagi te odredbe pripravi občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo, v sodelovanju s pooblaščenimi veterinarskimi organizacijami Predlog programa preventivnih ukrepov v letu 1986 in ga predloži izvršnemu svetu občinske skupščine.
Izvršni svet občinske skupščine odredi ukrepe za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni za območje občine najpozneje v 30 dneh pe uveljavitvi te odredbe.
3.	člen
Veterinarske organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu: veterinarski zavodi) in obratne veterinarske ambulante so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski ali medobčinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo, O opravljenem dehi morajo poročati na predpisanih obrazcih.
4.	Ben
Preventivna cepljenja »e morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
5.	Sen
Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljepja oziroma preiskave, o imenu in bivališču imetnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter razultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante iz prejšnjega odstavka morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
6.	Sen
Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti kopitarje, goveda in ovce v naslednjih občinah: Ajdovščina, Brežice, Celje, Črnomelj, Idrija, Ilirska Bistrica, Kamnik, Koper, Kranj, Krško, Lendava, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Metlika, Novo mesto, Nova Gorica, Ptuj, Radovljica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Velenje ter v občinah, kjer se pojavi vranični prisad.
Preventivno je treba cepiti vse živali v soseskah, kjer je bil v zadnjih 30-tih letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepijenjfe po prejšnjem odstavku opravijo do 30. aprila 1986 veterinarski zavodi: na družbenih posestvih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko
službo, pa obratne veterinarske ambulante.
7.	člen
Proti šumečemu prisadu se .morajo preventivno cepiti goveda in ovce pred odgonom na pašnike, na katerih je bila v zadnjih 30-tih letih ugotovljena ta bolezen.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka opravijo vsaj 20 dni pred odgonom na pašnike veterinarski zavodi; na družbenih posestvih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante.
8.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno do 1. maja 1986.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mecese starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
Cepljenje, določeno v tem členu, opravijo veterinarski zavodi.
9.	člen
Proti atipični kokošji kugi je treba preventivno cepiti kokoši, piščance, brojlerje, purane in matične jate fazanov:
—	v perutninskih obratih organizacij združenega
dela;
v naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individualnih proizvajalcev;	.
v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko de-
jsvaost;
—	v fazanerijah;
—	na območju občin Celje, Kočevje, Kranj, Ljub-Ijana Šiška, - Murska Sobota, Novo mesto, Velenje in Vrhnika v naseljih, kjer je bila atipična kokošja kuga ugotovljena v zadnjih dveh letih.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo Republiške veterinarske uprave št. 322/A-026/82 z dne 11. marca 1982).
Cepljenje po tem členu opravijo veterinarski zavodi; v perutninskih obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
10.	člen
VaKlna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljeni proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in ki po 14. tednu niso dobivale nitrofuranskih preparatov (nitrofurazon, furazolidon itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo veterinarski zavodi z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni opravijo z registriranimi vakcinami veterinarski zavodi; v obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante.
t
11.	Ben
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se
hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa. Cepljenje opravijo veterinarski zavodi; na družbenih prašičjerejskih obratih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa opravijo to cepljenje obratne veterinarske ambulante.
12.	Sen
Veterinarske organizacije morajo v letu 1986 in-tradermalno simultano tuberkulinizirati nadaljnjih 30 odstotkov vseh goved na območju vseh občin v SR Sloveniji (VII. splošna tuberkulinizacija).
Tuberkulinizirati je treba osnovne goveje črede organizacij združenega dela in bike v osemenjevalnih središčih ter vzrejališčih plemenskih bikov.
Tuberkulinizacijo osnovne goveje črede organizacij združenega dela opravijo veterinarski zavodi.
Tuberkulinizacijo bikov v osemenjevalnih središčih in vzrejališčih plemenskih bikov opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: VTOZD za veterinarstvo).
Tuberkulinizirati je treba 10 %> prašičev v matični čredi farme Ihan. Tuberkulinizacijo prašičev opravi VTOZD za veterinarstvo.
Tuberkulinizirati je treba kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza, in sicer v vseh dvoriščih, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Tuberkulinizacijo opravijo veterinarski zavodi.
13.	člen
Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
—	krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastim preizkusom; v primeru sumljive ali pozitivne reakcije je potrebno odvzeti živalim kri za pregled;
—	osnovne goveje črede organizacij združenega dela in bike v vzrejališčih plemenskih bikov s serolo-škim pregledom krvi*
—	bike v osemenjevalnih središčih s serološko preiskavo krvi in laboratorijsko preiskavo semena, in sicer v presledkih 6 mesecev med obema pregledoma;
—	plemenske živali v osnovnih čredah na prašiče-rejskih obratih organizacij združenega dela s serološko preiskavo krvi;
—	odstreljene poljske zajce (patoanatomsko) na območju občin: Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna, Sežana, Nova Gorica, Murska Sobota, Gornja Radgona in Ptuj.
Vzorce mleka in krvi odvzamejo veterinarski zavodi; na družbenih prašičerejskih obratih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa odvzamejo vzorce krvi obratne veterinarske ambulante. Kontrolo dela opravi Republiška veterinarska uprava.
Mlečno prstanasto preiskavo in laboratorijske preiskave krvi (SA-test) krav opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične preiskave.
Laboratorijske preiskave krvi in semena bikov, ovac in prašičev opravi VTOZD za veterinarstvo.
Preglede zajcev opravijo veterinarski zavodi, laboratorijske preiskave patoanatomsko sumljivih zajcev opravi VTOZD za veterinarstvo.
14.	člen
Na mehurčkasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV) je treba enkrat letno preiskati plemenjake v osemenjevalnih središčih in v prirodnem pripustu. Enkrat letno je treba pregledati plemenjake v osemenjevalnih središčih na vibriozo (infekcija s Camphylobacter fetus).
leptospirozo, trihomoniazo, levkozo, opraviti koprolo-Ski ter opraviti bakteriološki pregled semena glede na onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami.
Vzorce odvzamejo veterinarski zavodi. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo.
15.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati 20*/* vseh plemenskih živali v osnovnih čredah na govedorejskih
obratih organizacij združenega dela in vse plemenske živali v osnovnih čredah na saniranih govedorejskih obratih organizacij združenega dela.
Vzorce krvi odvzamejo veterinarski zavodi. Preiskave seruma s preizkusom (precdpitacije) v agar-skem gelu opravi VTOZD za veterinarstvo.
16.	člen
Na leptospirozo je treba enkrat letno pregledati plemenske konje v kobilarni Lipica in v obratu Krum-perk — VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete Ljubljana, Rodica ter 10 °/o vseh še nepregledanih plemenskih živali v osnovnih čredah na prašičerejskih in govedorejskih obratih organizacij združenega dela.
Vzorce odvzamejo veterinarski zavodi. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo.
17.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse plemenske žrebce in kobile v kobilarni Lipica in obratu Krumperk, VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete Ljubljana, Rodica, in vse žrebce plemenjake na območju SR Slovenije.
Vzorce krvi odvzamejo veterinarski zavodi. Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Coggins-test) opravi VTOZD za veterinarstvo.
18.	člen
Na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, prši-čavost in varoozo je treba preiskati čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine piemenilnih postaj. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo.
Vzorce čebel Je treba dostaviti do 31. marca 1686, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1986.
19.	člen
Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1986, vzorci tržnih rib pa, ko to odredi občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1986
Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1936 preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1986.
Vzorce rib za preiskavo po tem členu vzamejo veterinarski zavodi in jih dostavijo VTOZD za veterinarstvo.
20.	člen
Iz območij občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Tolmin in Tržič morajo veterinarski zavodi pošiljati vzorce kože s prsnega predela velikosti 10 X 20 cm od 20 odstotkov odstreljenih gamsov.
Pri gamtib, zb katere se sumi, da so okuženi z garjami, je potrebno vzeti del kože z roba spremenjenega mesta.
Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo.
21.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SSS.
St. 322-03/85-84
Ljubljana, dne 6. decembra 1985.	'
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predsednik Milan Kneževič 1. r.
im
Na podlagi prvega odstavka 170. člena in prvega odstavka 171. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
• višini neobdavčljivega dela dohodka pri davku ed skupnega dohodka občanov za leto 1985
I
Pri ugotavljanju osnove za odmero davka od skupnega dohodka občanov za leto 1985 se upošteva višina trikratnega letnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v Socialistični republiki Sloveniji, ki znaša 1,696.104 dinarjev.
H
Olajšava za vsakega vzdrževanega družinskega člana znaša 339.221 dinarjev. Olajšava za otroka, motenega v telesnem ali duševnem razvoju, znaša 508.831 dinarjev.
ra
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 42-48/83
Ljobljana, dne 9. decembra 1985.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov L r.
ms.
Izhajajoč iz posebne družbene vloge, ki jo ima Slovenska akademija znanosti in umetnosti, kot nacionalna znanstvena in umetniška organizacija, ki združuje najpomembnejše znanstvenike in umetnike, razvija, spodbuja m pospešuje znanost ter organizira raziskovalno delo, spodbuja in neguje umetnost ter pospešuje umetniško dejavnost in s svojo dejavnostjo prispeva k razvoju samoupravne socialistične družbe ter na podlagi 586. člena zakona o združenem delu »e sklenili:
Izvršni svet Jlkupščine SR Slovenije
Raziskovalna skupnost Slovenije Ljubljanska kulturna skupnost Siamoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Slovenska akademija znanosti in umetnosti (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o zagotavljanju sredstev za sanacijo stavb Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Novi trg št. 3, 4 in 5 v Ljubljani
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom udeleženci zagotavljajo finančna sredstva za sanacijo in revitalizacijo stavb Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Novem trgu št. 3, 4 in 5 v Ljubljani.
2.	člen
Udeleženci ugotavljajo, da znaša skupna predračunska vrednost sanacije in revitalizacije stavb Slovenske akademije znanosti in umetnosti po cenah iz junija 1983 160 mio din. Udeleženci soglašajo, da se finačno ovrednoteni program sanacije stavb vsako leto ponovno prouči in valorizira, upoštevajoč vsakoletne stopnje rasti povečanja cen elementov, na podlagi katerih je bila določena predračunska vrednost celotne sanacije in revitalizacije.
3.	člen
Za izvedbo sanacije stavb Slovenske akdemije znanosti in umetnosti, se udeleženci obvezujejo, da bode sredstva zagotovili v .naslednjih deležih glede na predračun iz prejšnjega člena:
Socialistična republika Slovenija	10 V«
Raziskovalna skupnost Slovenije	30 e/e
Kulturna skupnost Slovenije	20 °/o
Mestna raziskovalna skupnost Ljubljana	406/«
Ljubljanska kulturna skupnost Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana
4.	člen
Sredstva sanacije zagotavljajo udeleženci v letih 1984—1990 po naslednji dinamiki izplačila: v letu	1984	20 mio	din
v letu	1985	20 mio	din
v letu	1986—1990	pa po	dinamiki	financiranja
opredeljeni v svojih planskih aktih, upoštevajoč investicijski program.
5.	člen
Socialistična republika Slovenija bo zagotavljala delež sredstev v vsakoletnem zakonu o proračunu.
6.	člen
Raziskovalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Mestna raziskovalna skupnost Ljubljana, Ljubljanska kulturna skupnost, Samoupravna stanovanjska skupnost	Ljubljana	se	zavezujejo,	da
bodo sredstva, ki jih zagotavljajo v letih 1984 in 1985, predvideli z aneksi k svojim planskim aktom, finan-
eno obveznost za leta 1986 do 1990 pa bodo vključili v svoje planske akte za to srednjeročno obdobje.
7.	člen
Sredstva, ki jih za namene, opredeljene s tem samoupravnim sporazumom zagotavljajo udeleženci,
se zbirajo na računu Slovenske akademije znanosti in umetnosti in se razporejajo na podlagi sprejetega investicijskega programa.
Sredstva udeležencev se združujejo za financiranje sanacije in revitalizacije stavb Slovenske akademije znanosti in umetnosti brez obveznosti vračila.
8.	člen
Slovenska akademija znanosti in umetnosti bo v skladu s tem samoupravnim sporazumom nastopala kot investitor in nosilec izvajanja programa sanacije in revitalizacije stavb.
9.	člen
Za izvajanje tega samoupravnega sporazuma udeleženci ustanovijo odbor, v katerega imenuje vsak udeleženec po enega člana.
Odbor udeležencev opravlja zlasti naslednje naloge:
—	spremlja uresničevanje investicijskega programa,
—	spremlja dotok sredstev glede na določene deleže in predvideno dinamiko izplačila,
—	vsakoletno poroča udeležencem o izvajanju tega samoupravnega sporazuma.
10.	člen
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo pristojni organi večine udeležencev in ga podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki.
Ljubljana, dne 18. decembra 1985.
1779.
Na podlagi 15. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) pristojni organi za cene Mesta Ljubljane, Mesta Maribor, Obalne skupnosti Koper in občin Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljutomer, Logatec, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Titovo Velenje, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Vrhnika, Zagorje, Žalec izdajajo v identičnem besedilu
NAVODILO
o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja 1
1.	Organizacije združenega dala, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela) morajo pristojnemu organu za cene v občini oziroma posebni družbenopolitični skupnosti zaradi spremljanja pošiljati .obvestila o cenah za proizvode
oziroma storitve, in sicer najpozneje v bseh dneh od dneva njihove uveljavitve.
Obvestilo o cenah pošiljajo organizacije združenega dela za naslednje proizvode in storitve:
Panoga	Skupina	. G •O D, s!	—
1	2	3	4
0606	06060		PODROČJE 06 — PROMET IN ZVEZE Mestni promet
1002	10020	060601 100200	Prevoz potnikov v mestnem in primestnem prometu PODROČJE 10 — STANOV ANJ-SKO-KOMUNALNE DEJAVNOSTI IN UREJANJE NASELJA IN PROSTORA Stanovanjska dejavnost' — stana-
1003	10031	100310	rine Komunalne dejavnosti Proizvodnja in distribucija vode
	10032	100320	Prečiščevanje in odvajanje odplak
	10033	100330	Proizvodnja, prenos in distribuci-
	10034	100340	ja plina Proizvodnja in distribucija toplote
	10035	100352	Vzdrževanje snage v mestih in naseljih Odnašanje in odlaganje odpadkov
2.	Organizacije združenega dela morajo poslati obvestilo o cenah zaradi spremljanja tudi za proizvode in storitve, za katere je predpisan ukrep neposredne kontrole čen, ko ta ukrep preneha, in sicer v treh dneh od dneva uveljavitve novih cen.
3.	Obvestilo o cenah mora vsebovati naslednje podatke :
1.	ime proizvoda oziroma storitve;
2.	mersko enoto;
3.	ceno proizvoda oziroma storitve:
a)	ceno na dan 31. 12. predhodnega leta;
b)	ceno, ki se je uporabljala do začetka uporabe nove cene;
c)	novo ceno;
d)	odstotek povečanja;
4.	podatke o tem, kateri pristojni organ je sprejel sklep o povečanju cene;
5.	datum sprejetja sklepa o povečanju cene;
6.	datum začetka uporabe nove cene.
4.	Obvestilo o cenah zaradi spremljanja se sestavi v dveh izvodih na predpisanem obrazcu, ki je sestavni del tega navodila. En izvod obvestila se pošlje pristojnemu organu za področje cen v občini, drugi pa Zavodu SR Slovenije za cene.
5.	To navodilo začne veljati 1. januarja 1986.
Navodilo so izdali:
Mestni komite za preskrbo, trgovino, gostinstvo, turizem in cene, Ljubljana; Mestni komite za gospodarstvo Maribor; Komite za družbeno planiranje Obalne skupnosti Koper; Komite za gospodarstvo in planiranje Ajdovščina, Mozirje, Dravograd; Komite za družbeno dejavnost in gospodarstvo Brežice; Komite za družbenoekonomski razvoj Celje, Kamnik, Tolmin; Ko-
mite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Cerknica, Domžale, Gornja Radgona, Hrastnik, Murska Sobota, Postojna Žalec; Komite za družbeni razvoj Črnomelj, Novo mesto; Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Grosuplje, Ilirska Bistrica, Jesenice, Radlje ob Dravi, Sežana, Šmarje pri Jelšah, Tržič; Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje Idrija, Logatec, Vrhnika; Izvršni svet Skupščine občine Kočevje, Laško, Metlika, Nova Gorica, Komite za gospodarstvo Kranj; Komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva Krško; Komite za družbeno planiranje in razvoj Laško, Šentjur pri Celju; Sekretariat za družbenogospodarske zadeve Lenart; Komite za družbeno planiranje in družbeni razvoj Lendava; Komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj Litija, Slovenske Konjice; Komite za družbeno planiranje in gospodarski razvoj Ljutomer; Komite za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske
zadeve Ormož; Komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje Ptuj; Komite za gospodarstvo in družbeno planiranje Radovljica, Slovenj Gradec; Komite za gospodarstvo in družbenoekonomski razvoj Ravne na Koroškem; Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun Ribnica; Komite za družbeni razvoj in gospodarske upravne zadeve Sevnica; Komite za družbenoekonomske odnose Slovenska Bistrica; Komite za družbeno planiranje in razvoj Šentjur pri Celju; Komite za družbeno planiranje in urejanja prostora Škofja Loka; Komite za gospodarstvo, družbene dejavnosti in planiranje Trbovlje; Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje; Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Titovo Velenje; Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in prostorsko urejanje Zagorje ob Savi.
Št. 38-02/86
Datum, 19 decembra 1985.
Obrazec za obvestilo o cenah zaradi spremljanja
Naziv OZD, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti
Zap.	Proizvod oziroma
Št,	storitev
1
2
Merska
enota
3
Cena proizvoda oziroma storitve
na dan 31. decembra predhodnega leta
ki se je uporabljala do začetka uporabe nove cene
nova
cena
•/• povečanja
4
5	6	5:46:56:4
1.	Naziv proizvoda oziroma storitve --------------
2.	Naziv pristojnega organa, ki je sprejel sklep o
povečanju cene ---------------------------------
3.	Datum sklepa o povečanju cene -----------------
4.	Datum začetka uporabe' nove cene ______________
nso.
Na osnovi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo) drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/ 80 in 23/83) in odredbo o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84. 2/85) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 (Uradni list SRS, št. 42/85) I.
I.	V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
—	v stolpcu 4 (Posebni republiški prispevek za intervencije v proizvodnji hrane) stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo 0,50
—	v stolpcu 18 (Zbirna stopnja davkov in prispevkov po domicilu delavcev) in v stolpcu 20 (Zbirne stopnje po domicilu za pripravnike) pri posameznih občinah zbirne stopnje nadomestijo z naslednjimi novimi stopnjami:
zbirna stop-
nja davkov Zbirna stopnja
Zap. občina	in prispevkov po domicilu
st"	po domicilih za pripravnike
delavcev
i	2	3	4
1.	Ajdovščina	13.14	12.39
2.	Brežice	12.36	11,61
3.	Celje	12.6',	11,86
4.	Cerknica	11.84	11,09
D.	Črnomelj	11.55	10.80
6.	Domžale	12.20 .	11,35
7.	Dravograd	11.22	10,47
8.	Gornja Radgona	12,02	12,17
9.	Grosuplje	10.9'’	'i 45
10.	Hrastnik	12,n	1,38
11.	Idrija	14,20	i 3.45
12.	Ilirska Bistrica	12,40	11.65
13.	Izola	12.63	11.88
14.	Jesenice	11,31	10.96
15.	Kamnik	11.63	19.93
16.	Kočevje	11.44	10.99
17.	Koper	14.73	14.03
18.	Kranj	+	12,96	12,36
19.	Krško	13.23	12.48
20.	Laško	12.85	12,10
21.	Lenart	12.27	11.52
22.	Lendava	10.87	10,12
23.	Litija	12,00	11,25
24.	Ljubljana 'Bežigrad	12.63	11.88
25.	Ljubljana Center	12,63	11 88
26.	Ljubljana Moste-Polje	12,63	11,88
1	2	3	«
27.	Ljubljana Šiška	12,63	11,88
28.	Ljubljana Vič-Rudnik	12,63	11,88
29.	Ljutomer	11,96	11,21
30.	Logatec	12,68	11,93
32.	Metlika	11,75	11,00
33.	Mozirje	11,93	11,18
34.	Murska Sobota	11,65	10,90
35.	Nova Gorica	13,79	13,04
36.	Novo mesto	12,85	12,10
37.	Ormož	12,28	11,53
38.	Piran	12,59	12,59
39.	Postojna	12,12	11,37
40.	Ptuj	12,38	11,63
41.	Radlje ob Dravi	11,66	10,91
42.	Radovljica	11,57	11,57
43.	Ravne na Koroškem	12,22	11,47
44.	Ribnica	12,44	11,69
45.	Sevnica	12,99	12,24
46.	Sežana	11,79	11,04
47.	Slovenj Gradec	12,15	11,40
48.	Slovenska Bistrica	12,58	11,83
49.	Slovenske Konjice	'	12,23	11,48
50.	Šentjur	11,86	11,11
51.	Škofja Loka	13,27	12,52
52.	Šmarje	10,93	10,18
53.	Tolmin	12.83	12,08
54.	Trbovlje	11,71	10.96
55.	Trebnje	13,22	12,47
56	Tržič	11,96	11,31
57.	Velenje	14,05	13,30
58.	Vrhnika	11,43	10,68
59.	Zagorje	10,70	9.95
60.	Žalec	11,54	. 10,79
61.	Maribor Pesnica	12,61	12,26
62	Maribor Pobrežje	12,61	12,26
63.	Maribor Rotovž	12,61	12,26
61.	Maribor Ruše	12,61	12.26
65.	Maribor Tabor	12,61	12,26
66	Maribor Tezno	12,61	12,26
II.	Sprememba pregledov stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje.
St. 420-12/85
Ljubljana, dne 19. decembra 1985.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov L r.
1781.
Na podlagi 8. alinee 19. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 5. točke 13. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste Slovenije je skupščina Skupnosti za ceste Slovenije na seji zbora uporabnikov dne 17. decembra 1935 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o določitvi višine povračila za uporabo cest, vsebovanega v prodajni ceni plinskih goriv, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil
1
V prvem odstavku točke 2 sklepa o določitvi višine povračila za uporabo cest, vsebovanega v prodajni ceni plinskih goriv, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil (Uradni list SRS, št. 25/83 in 1/85) se številka »11,30-« nadomesti s številko »13,10«.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik zbora uporabnikov skupščine Skupnosti za ceste Slovenije
Bogomir Baraga, dipl. inž. L r.
1782.
Na podlagi 8. alinee 19. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 5. točke 13. členji samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste Slovenije je skupščina Skupnosti za ceste Slovenije na seji zbora uporabnikov dne 17. decembra 1985 sprejela
SKLEP
o spremembah sklepa o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest
za cestna motorna vozila in priklopna vozila
1
Točka 2. sklepa o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motoma vozila in' priklopna vozila (Uradni list SRS, št. 25/85, 16/86, 1/85 in 17/85) se spremeni tako, da se glasi:
Višina povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki za cestna motorna vozila in priklopna vozila, znaša za dobo dvanajst mesecev:
1.	za tovorna vozila in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost:
—	do vključno 30 kN (kilonewton) 19.580 dinarjev od vsakih 10 kN nosilnosti
—	nad 30 do 80 kN 58.740 din + 30.070 dinarjev za vsakih 10 kN nosilnosti nad 30 kN
—	nad 80 do 100 kN 209.090 dinarjev + 40.890 dinarjev za vsakih 10 kN nosilnosti ned 80 kN
—	ned 100 kN 290.870 dinarjev + 55.71» dinar jev za vsakih 10 kN nosilnosti nad 100 kN.
Ce nosilnost tovornega vozila ni izndksna v celih kN, se plačuje za nosilnost do 5 kN SO odstotkov povračila, ki je določeno za 10 kN, za nosilnost nad 5 kN do 10 kN pa povračilo, ki je določepa za 10 kN.
2.	za avtobuse
—	do 12 sedežev za vsak potniški sedež 1.780 din
—	nad 12 sedežev za vsak potniški sedež 2.670 din
S.	** kombiniran« vozila
—	za vsak potniški sedež 1.780 dinarjev,
—	za nosilnost do 5kN 15.660 dinarjev,
—	za nosilnost nad 5 kN do 10 kN 31.200 dinarjev,
—	za nosilnost nad 10 kN 46.860 dinarjev.
4.	za delovna vozila ne glede na nosilnost in maso 7.110 din.
Delovna vozila so: gasilska vozila, potujoče delavnice, potujoče knjižnice, kinematografska vozila, vozila za televizijsko snemanje, ambulantna vozila z radioskopskimi napravami (fluorografiranje), vozila za dezinfekcijo, vozila za čiščenje javnih površin, vozila za odvoz smeti, avtodvigala, avtomobilski žerjavi, vozila za vleko poškodovanih vozil, avtomobilske lestve, preurejena vozila za prevoz čebel, preurejena vozila za prevoz opreme zabavišč (luha-park, cirkusi ipd.) ter druga delovna vozila v smislu te točke.
5.	za priklopna vozila
a)	za tovorna priklopna vozila, polpriklopnike in specialna tovorna vozila, ki so namenjena za prevažanje določenih tovorov glede na nosilnost in sicer:
—	do 30 kN 11.000 dinarjev od vsakih 10 kN nosilnosti
—	nad 30 do 80 kN 33.000 dinarjev + 17.020 dinarjev za vsakih 10 kN nosilnosti nad 30 kN
—	nad 80 do 100 kN 118.100 dinarjev + 20.880 dinarjev za vsakih 10 kN nosilnosti nad 80 kN
—	nad 100 kN 159.860 dinarjev + 26.130 dinarjev za vsakih 10 kN nosilnosti nad 100 kN.
Če nosilnost tovornega priklopnega vozila ni izražena v celih kN, se plačuje za nosilnost do 5 kN 50 odstotno povračilo, ki je določeno £a 10 kN, za nosilnost nad 5 kN do 10 kN pa povračilo, ki je določeno za 10 kN.
Za priklopna vozila, namenjena samo za prevoz kontejnerjev se plačuje povračilo v višini 50 odstotkov povračila po nosilnosti odgovarjajočega tovornega priklopnega vozila:
b)	za avtobusna priklopna vozila
—	za vsak potniški sedež 1.780 dinarjev
c)	za delovna priklopna vozila, ne glede na maso 1.780 dinarjev
6.	za vlečna vozala
a)	traktorje:
—	do 18 kW 4.680 dinarjev
—	nad 18—29 kV/ 6.990 dinarjev
—	nad 29—46 kW 8.730 dinarjev
—	nad 46 kW 10.500 dinarjev.
b)	za vlačilce s polpriklopnikom glede na moč motorja vlačilca in nosilnost polpriklopnika:
—	do 66 kW in nosilnosti do 80 kN 188.620 dinarjev
—	nad 66 kW do 98 kW in nosilnosti nad 86 do
150 kN 18.620 dinarjev + 20.760 dinarjev za vsakih 10 kN nosilnosti nad 80 kN
—	nad 96 kW do 132 kW in nosilnosti nad 166 do 200 kN 333.940 dinarjev + 26.130 dinarjev za vsakih 10 kN nosilnosti nad 150 kN
—	nad 132 kW do 177 kW in nosilnosti nad 200 do 266 kN 464.590 dinarjev + 33.960 dinarjev za vsakih 10 kN nosilnosti nad 200 kN
Vlačilec in en priklopnik ae štejeta aa eno tovorno vozilo in se povračilo plačuje za vlačilec po nosilnosti polpriklopnika, ki ustreza moči motorja vlačilca. Če se registrira samo vlačilec brez polpriklop-nika se plačuje zanj enako povračilo kot za vlačilec s polpriklopnikom, ki ustreza po noeilnoeti moči motorja vlačilca. Za vmesne moči motorja se v skupinah vlačilcev do 96 kW račun« 4,41 kW za 19 kN nosil-
nosti polpriklopnika, v skupinah vlačilcev nad 96 kW pa 7,36 kW za vsakih 10 kN nosilnosti polpriklopnika.
Če se polprikiopnik registrira brez vlačilca, se plačuje povračilo v enaki višini kot za priklopna vozila iz 5 a) točke tega člena. Za priklopnik, ki se uporablja samo za prevoz kontejnerjev in se registrira brez vlačilca, se povračilo plačuje v višini 50 odstotkov povračila za priklopna vozila iz 5 a) točke tega člena.
7.	specialna vozila za prevoz določenih oseb
13.050 dinarjev.
Specialna vozila za prevoz določenih oseb so: vozila prve pomoči, vozila gasilske službe, pogrebna vozila ter druga specialna vozila za prevoz določenih oseb v smislu te točke.
8.	za osebne in bivalne avtomobile
a)	glede na delovno prostornino bencinskega motorja:
—	do 900 kubičnih centimetrov 3820 dinarjev
—	nad 900 do 1350 cm3 6.560 dinarjev
—	nad 1350 do 1800 cm3 10.880 dinarjev
—	nad 1800 do 2500 cm3 16.340 dinarjev
—	nad 2500 do 3150 cm3 27.240 dinarjev
—	nad 3150 cm3 54.420 dinarjev.
b)	glede na delovno prostornino diesel motorja:
—	do 900 cm3 6.020 dinarjev
—	nad 900 do 1350 cms 8.660 dinarjev
—	nad 1350 do 1800 cm3 12.980 dinarjev
—	nad 1800 do 2500 cm3 18.440 dinarjev
—	nad 2500 do 3150 cm3 29.340 dinarjev
—	nad 3156 cm3 56.520 dinarjev
9.	motorna kolesa
a)	glede na delovno prostornino motorja:
—	do 75 cm3 900 dinarjev
—	nad 75 do 125 cm3 1.400 dinarjev
—	nad 125 do 250 cm3 1.980 dinarjev
—	nad 250 do 500 cm3 2.580 dinarjev
—	nad 500 do 1000 cm3 3.140 dinarjev
—	nad 1000 cm3 3.760 dinarjev
b)	za motorna kolesa — motoma vozila na treh kolesih za prevoz tovora se plačuje glede na delovno prostornino motorja, iz 9 a) točke tega člena pa še
1.180 dinarjev za vsako vozilo.
16.	za priklopna bivalna vozila, katera presegajo
največjo dovoljeno maso 750 kg 4.680 dinarjev.
2
Prostovoljna gasilska društva so oproščena plačevanja povračil iz 4. in 7. podtočke 1. točke tega sklepa.
3
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem lista SRS.
Predsednik zbora uporabnikov skupščine Skupnosti za ceste Slovenije
Bogomir Baraga, dipl. inž. 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1583.
Na podlagi drugega odstavka 1. člena in 16., 23.,
26.	ter 36. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Ust SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 77., 79., 80. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 41. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1985 in na 40. seji zbora občin dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane v prvem trimesečju leta 1986
1.	člen
Do sprejetja proračuna mesta Ljubljane za leto 1986 se bodo začasno, vendar najdlje do 31. marca 1986 financirale naloge, ki so skupnega pomena za mesto na podlagi trimesečnega načrta prihodkov ter njihove razporeditve v skladu z določbami odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1985.
2.	člen
Razporeditev vseh prihodkov proračuna mesta Ljubljana iz prejšnjega člena tega odloka ne sme presegati 25 "/o sredstev razporejenih z odlokom o proračunu mesta Ljubljana za leto 1985.
3.	člen
Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje dejavnosti upravnih in drugih organov in organizacij mesta Ljubljana.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega mesečnega dotoka proračunskih sredstev najame posujno iz sredstev rezerv proračuna mesta.
5.	člen
Odlok se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1986 dalje.
St 400/4-85
Ljubljana, dne 26. decembra 1985.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje 1. r.
1784.
Na podlagi 16. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 35/79) ter 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 41. sejf zbora združenega dela, dne 26. decembra 1985, in na 40. seji zbora občin, dne 26. decembra 1985, sprejela
SKLEP
o vrednosti (očke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin
1.	člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin za leto 1986 je 0,0535 dinarjev.
2.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. januarja 1986.
St. 38-/3185
Ljubljana, dne 26. decembra 1985.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje L r.
CELJE
1785.
Skupščina občine Celje je po 11. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) na zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela dne
12.	decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih
občanov
1.	člen
V	3. členu odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št 10/85) se stopnja ~0,35« nadomesti s stopnjo "0,75«.
2.	člen
Doda se nov 20 a. člen, ki glasi:
»Cenzusi določeni z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč se valorizirajo s povprečnim količnikom ugotovljenim za SRS ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč«.
3.	č£en
V	21. členu se v 3. odstavku za besedo »poklic« črta vejica in doda besedilo "in občani, ki v okviru gostinske dejavnosti dosegajo dohodke v bifejih«.
4.	člen
22.	člen odloka se spremeni in na novo glasi:
"Davek iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem
letnem zneskti plačujejo zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu in zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v višjih krajih iz 2. odstavka 20. člena tega odloka, sili če ne zaposlujejo tuje delovne sile in so stari nad 65 let, dokler ne dosežejo pogojev za normalno upokojitev.
V	pavšalnem letnem znesku se odmerja davek
tudi zavezancem, ki opravljajo prevoz oseb z avto-taksijem, če izpolnjujejo pogoje po zakonu.«
5.	Stan
23.	člen se spremeni in na novo glasi:
"Pavšalni letni znesek davka se določi najmanj r
višini 5 */• čistega osebnega dohodka zapoeteeth delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti, predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost dehmea hi upe-
rabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov, in sicer:
1.	Glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet po-
slovanja
•/.
—	v	prvi skupini (deficitarne dejavnosti)	0
—	v	drugi	skupini	5
—	v	tretji	skupini	10
—	v	četrti	skupini	15
2.	Način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomatiziranosti procesa):
V.
—	če zavezanec opravlja popravila in sto-
ritve za občane, z uporabo ročnega dela, oziroma lastne telesne moči	0
—	ostale storitve	5
—	ročno izdelovanje izdelkov	10
—	izdelovanje izdelkov v neavtomatizi ranem delovnem procesu	15
—	izdelovanje izdelkov v avtomatiziranem
procesu	20
3.	Kraj poslovanja
•h
—	v odročnih in višinskih naseljih	0
—	manjša ali večja naselja, ki so oddaljena od mestnih naselij	5
—	primestna naselja in mestna naselja	10
Kriteriji pod prvo in drugo alineo se upoštevajo:
če vplivajo na doseganje dohodka, oziroma na obseg poslovanja.
4.	Delovna sposobnost delavca
'/•
—	bistveno zmanjšana delovna sposobnost
zaradi invalidnosti, zaradi kroničnega 'obolenja ali starosti zavezanca nad 63 let (ženske) oziroma 70 let (moški), a!i bolezni družinskih članov	0
—	slabše zdravstveno^tanje, ki delno vpliva na doseganje dohodka" ali starost zavezanca
nad 50 let (ženske) oziroma 55 let (moški)	5
—	delovna sposobnost zavezanca ni zmanj-
šana, oziroma zdravstveno stanje in starost glede na vrsto dejavnosti ne vplivata na doseganje dohodka	10
5.	Uporaba dopolnilnega dela delavcev Edi
družinskih članov	5
Ne glede na merila iz tega člena se davek ne odmeri zavezancem, ki so stari nad 65 let (ženske), oziroma 70 let (moški), če ne zaposlujejo	delavcev
in ne opravljajo pretežno razna popravila za občane«.
6.	člen
24.	člen se črta.
7.	člen
Zadnji stavek v zadnjem odstavku 26. člena se spremeni in doda nov stavek, ki glasi: »Šteje se, da je zavezanec pričel opravljati gospodarsko dejavnost (začetnik), če ni prej opravljal dejavnosti kot redni poklic v občini Celje ali kateri drugi občini, če ni začel opravljati dejavnosti za zakoncem, drugim dru-
žinskim članom, ali za kom drugim, ali v skupni obratovalnici z zavezancem, ki ni začetnik. Zavezancu, ki mora voditi poslovne knjige, se prizna olajšava pod pogojem, da so knjige v redu.«
8.	člen
6.	in 7. odstavek 27. člena se spremenita in na novo glasita:
»Zavezancem, Iti oddajajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, če inštalirana moč male hidroelektrarne ne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice odmerjeni davek zniža:
—	za 5 °/o, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 %,
—	za 10 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 do 15 %>,
—	za 20 °/o, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 do 30 “/o,
—	za 30 "/o, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30%.
Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini:
Delež prihodka v celotnem prihodku
v ■/•
nad
10
20
30
40
50 * V
OlajSave odmerjenega davka "A. do
20	5
30	10
40	15
50	20
25«.
9.	člen
Doda se nov 31. člen, ki glasi:
»Zavezancem obdavčenim po dejanskem dohodku se priznajo izdatki za kulturne in telesnokullurne namene v višini do 20 % enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v SRS v lefu za katero se davek odmerja.«
10.	člen
35. člen se črta.
11.	člen
V	36. členu se doda nov odstavek, ki glasi: »Davek iz prvega odstavka tega člena se ne plačuje od dohodkov mentorjev' na področju kulture in
telesne kulture.«
12.	člen
V	37. členu se namesto besede »petega« določi beseda »šestega«.
13.	člen
V	38. členu se v 1. odstavku namesto pike postavi vejica in doda besedilo »in sicer po točkah 3, 4 in 5 — 23. člena tega odloka«.
14.	člen
43. člen se spremeni in na novo glasi:
»Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah:
	Osnova	•/o
	do 77.600 din	15
nad 77.600	do 155.200 din	24
■nad 155.200	do 232.800 din	33
nad 232.800	do 310.400 din	42
nad 310.400	do 388.000 din	50
nad 388.000	do 465.600 din	58
nad 465.600		65
Lestvica davčnih	osnov se bo valorizirala	v skla-
dti s statistično ugotovljenim porastom cen na v SRS.« 15. člen		drobno
52. člen se spremeni in na novo glasi:		
»1. Davek od stavb, stanovanj in garaž se čuje:		ne pla-
	Osnova	•/t
	do 1,430 000	0,10
nad 1,430.000	do 2,860.000	0,20
nad 2,860 000	do 5.720.000	0.30
nad 5,720.000	do 8,580 000	0,45
nad 8,580.000	do 11,440.000	0,65
nad 11,440 000	do 14,300.000	0,85
nad 14.300.000		1,00
2. Od poslovnih	prostorov:	
	Osnova	«/•
	do 1,430.000	0,15
nad 1,430.000	do 2,860.000	0,35
nad 2,860.000	do 4,290.000	0.55
nad 4.290 000	do 5,720 000	0.75
nad 5,720.000	do 7,150.000	1,00
nad 7,150.000		1,25
3. Od prostorov.	ki se v sezoni ali od	časa do
časa uporabljajo za	počitek in rekreacijo:	
	Osnova	
	do 1,430.000	0,20
nad 1.430.000	do 4.290.000	0,50
nad 4,290.000	do 8,580.000	0,80
nad 8,580.000	do 14,300.000	1,10
nad 14,300.000		1,50
4. Davek od plovnih objektov dolžine od najmanj 8 do 9 m se plačuje v višini 30.400 din, nad 9 m dolžine pa po 12.000 din za vsak nadaljnji meter dolžine.
Pavšalni letni znesek davka na plovne objekte se letno valorizira z letno stopnjo rasti povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka Ba zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu.
Ne plačuje se davek od plovnih objektov starih nad 15 let.
Pavšalni letni znesek se za vsako leto starosti zniža za 5 %>. Lastnik takega plovnega objekta mora vložiti davčno napoved do 31. januarja v letu.
Davek od premoženja se ne plačuje, če ga lastnik , uporablja za opravljanje dejavnosti.
Lestvice davčnih osnov iz 1., 2. in 3. točke teg' člena se valorizirajo z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SRS.*-
16.	člen
55. člen se spremeni in na novo glasi.:
»Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje dolga v naslednjih primerih:
—	če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev,
—	če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke,
—	če gre za začasne plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov,
—	če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti,
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja.
Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig.
Odlog plačila se v primeru iz tretje alinee prizna za čas do enega leta, za ostale primere pa za čas do 6 mesecev.
Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno plačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.«
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja
1986 dalje.
St. 422-29/85-8
Celje, dne 12. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
1786.
Skupščina občine Celje je po 1. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 68/83 in 71/84), na zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela dne
12.	decembra 1985 sprejela
‘	ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davku od prometa proizvodov in plačil za storitve
1.	člen
V	opombi k tarifni številki 1 tarife posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in storitev, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 18/85) se doda nov 3. odstavek, ki glasi:
»Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prometa rabljenih motornih vozil in motornih koles starih nad 10 let.«
2.	člen
V	tarifni številki 2 se v prvi alineji dodata besedi »in medice«.
3.	člen
V	tarifni številki 5 se doda nova XIII. točka, ki glasi:
»Posebni občinski davek od opravljanja proizvodnih storitev občanom v smislu 41. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence, obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev, se plačuje po stopnji 10 f/o.«
4.	člen
V	tarifni številki 9 se v opombah doda nov odstavek, ki glasi:
»Ta davek se ne plačuje od prejemkov telesno-kultumih. kulturnih, _ humanitarnih in izobraževalnih organizacij.«
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 422-28/85-8
Celje, dne 12. decembra 1985,
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik L r.
1787.
Skupščina občine Celje je po 1. členu zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št 27/72, 27/85) na zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela dne 12. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin v občini Celje 1
1.	člen
Davek na promet nepremičnin se na območju občine Celje odmerja, plačuje in terja po določbah zakona o davku na promet nepremičnin, po tem odloku in po predpisih izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje:
1.	za kmetijska zemljišča po stopnji 15 °/o od prometne vrednosti;
2.	za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene od prometne vrednosti in v naslednji višini:
Osnova din	Davek •/«
nad	72	do 72 do 215	10,80 din		+	15 20	nad	72	din
nad	215	do 358	39,40	din	+	25	nad 215		din
nad	358	do 429	75,15	din	+	30	nad	358	din
nad	429	do 500	96,45	din	+	36	nad 429		din
nad	500	do 572	122,01	din	+	42	nad	500	din
nad	572	do 644	152,25	din	+	48	nad	572	din
nad	644	do 715	186,81	din	+	54	nad	644	din
nad	715		225,15 din		+	60	nad	715	din
3.	za gradbene objekte na prometno vrednost gradbenega objekta v višini 25 °/o, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od m2 površine pa po naslednjih stopnjah:
Od vrednosti din znaša davek
nad	do		•/.	
	1.430		15	
1.430	4.290	214,50 +	20 nad	1.430
4.290	7.865	786,50 +	25 nad	4.290
7.865	12.155	1.680,25 +	30 nad	7.865
12.155	16.445	2.967,25 +	40 nad	12.155
16.445		4.683,25 +	50 nad	16.445
3.	člen
Lestvice davčnih osnov iz druge in tretje točke prejšnjega člena se valorizirajo v skladu z 10. členom zakona o davku na promet nepremičnin.
4.	člen
Če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom odtuji pred potekom petih let od pridobitve se stopnje po 1., 2. in 3. točki 2. člena povečajo za 30 »/o.
5.	člen
Davek na promet nepremičnin se ne plačuje ob pogojih določenih v zakonu o davku na promet nepremičnin' in:
1.	pri prenosu pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču, če ga odda stanovanjska zadruga,
2.	če gre za prvo prodajo poslovnega prostora zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanom za opravljanje gospodarskih dejavnosti,
3.	če proda kmetijsko zemljišče zemljiška skupnost občanu, ki je pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi dohodkov iz kmetijstva.
6.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin v občini Celje (Uradni Uti SRS, št. 35/82).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
SL 422-28/85-8
Celje, dne 12. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r.
1788.
Skupščina občine Celje po 58. členu zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84)» na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
c spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Celje
1.	člen
V	odloku o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Celje (Uradni list SRS, št. 2-94/85) se v 19. členu črta drugi odstavek.
2.	člen
V	20. členu se dodata dva nova odstavka, ki se glasita:
Vrednost točke se valorizira vsako leto glede na projekcijo razporejanja dohodka kot je opredeljena v planskih aktih občine.
Valorizirano vrednost točke ugotovi izvršni svet skupščine občine.
3.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS In začne veljati 1. januarja 1986.
SL: 420-15/77
Celje, dne 24. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik l.«r.
1789.
Skupščina občine Celje je po 5. členu zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve občine Celje
1.	člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa blagovnih rezerv občine Celje (v nadaljnem besedilu: občinske blagovne rezerve) v letu 1986 s tem odlokom uvajamo poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1986, in sicer po stopnji 0,15 °/o. 2
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1986 namenjajo:
■— za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in primeru naravnih nesreč večjega obsega in
— za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka namenjajo v občinski samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Ta sredstva uporabljamo za nabavo občinskih blagovnih rezerv, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov, kritje manipulativnih stroškov in kritje ostalih stroškov za občinske tržne blagovne rezerve.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena obračunavamo in plačujemo na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986 in se objavi v Uradnem listu SRS.
SL: 402-20/85-3
Celje, dne 12. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik L r.
1790.
Skupščina občine Celje je po drugem odstavka 4. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Samoupravnega 'sklada za intervencije v kmetijstva In porabi hrane občine Celje in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1983—1985
1.	člen
V odloku o ustanovitvi Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Celje in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 35-1601/82, 23-1030/83 in 28-1203/ 83) se v naslovu črtajo besede: »v obdobju 1982—1985«.
2.	člen
8.	člen se spremeni in se glasi:
»Za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na ravni občine se v letu 1986 plačuje posebni občinski prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 0,7 •/•.<
3.	člen
9.	člen se spremeni in še glasi:
»Sredstva iz 8. člena tega odloka se lahko uporabljajo le za namene iz 6. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in za namene vsakoletnega usklajenega programa dela sklada.«
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. januarja 1986.
St.: 021-26/82-3
Celje, dne 12. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
1791.
Skupščina občine Celje je na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), drugega od-odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu- pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/72 in 15/84), na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti v občini Celje
—	za toplovodne objekte	0,60
—	za opremljanje stavbnih zemljišč	0,50
b)	vzdrževanje in obnavljanje komunalnih
objektov in naprav skupne rabe	. 1,28
c)	varstvo pred požarom	0,33
č) vodnogospodarska dejavnost
1.	Količinske osnove:
—	oti proiLV. el. energ.	0.0295 din/KVH
—	pd uporab, vode	740 din/m2 3
popustniki: od 5—10 mio na m3 80 "/o gornje tanie od 10—30 mio na m3 850Zo od gornje tariie nad 30 mio na m3 90 "/e od gornje tarife
—	od onesnažene vode	253.20 din/E
—	od pitne vode	3.25 din/m3
—	od naplavin
a)	gramoz	130 dim m3
b)	mivka	,	900 din/m3
2. Vrednostne osnove:
—	od obrtne dejavnosti 1,58 °/o od davčne osn.
—	od katastrskega dohodka 1,54 °/o od k. d.
—	od davčne osnove	1,58 %>
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo navedene prispevke iz dohodka, osnova za obračun pa je bruto osebni dohodek, razen pri vodnogospodarski dejavnosti, kjer je osnova davčna osnova.
3.	člen
Prispevki iz 2. člena tega dloka se štejejo za akontacijo in se poračunajo s prispevki. Uvedenimi na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti.
1.	člen
Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 na področju stanovanjskega gospodarstva, komunalne in vodnogospodarske dejavnosti in varstva pred požarom, se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov v letu 1986 pri gradnji in uporabi stanovanj, za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, za vodnogospodarsko dejavnost in za financiranje programa varstva pred požarom.
Prispevki iz prvega odstavka tega člena se plačujejo do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti na navedenih področjih, vendar najdlje do 30. junija 1986.
2.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega -dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja doho-
dek, plačujejo v letu 1986 tele prispevke:	♦/,
- a) stanovanjska izgradnja	6,54
—	za solidarnost pri gradnji in uporabi
stanovanj	1,27
—	za gradnjo stanovanj	5,27
od tega:
—	za	kadrovska stanovanja	0,08
—	za	republiško vzajemnost	0,02
—	za	kreditiranje stanovanjske	izgradnje 1,00
—	za	organizacije združenega	dela	2,27
—	za	prenovo stanovanj	0,80
4 člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. januarja 1986.
St.: 402-26/85
Celje, dne 24. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Ce!ie
Edvard Stepišnik 1. r.
1792.
Skupščina občine Celje je po 29. členu zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 29. členu zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 19. členu zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82). 30. členu zakona o družbenem varstvu ostrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. členu zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. členu zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju samoupravnih interesnih
skupnosti družbenih dejavnosti v občini Celje
1.	člen
Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Celje, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1986, plačujejo po tem odloku.
2.	člen
Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 5,12 %.
3.	člen
Občinski telesnokulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji
0,75 »/o.
4.	člen
Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke
—	iz brutto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,45 ®/o,
—	iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alinee, po stopnji 11,10 °/o.
Za ostale zavezance prispevkov (kmetje in druge kategorije zavezancev) se uporabljajo prispevne stopnje, pavšalni zneski ter osnove, ki so opredeljene v določilih 3.—9. člena sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Celje (Uradni list SRS, št. 13-461/85).
5.	člen
Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka
—	za neposredno otroško varstvo po stopnji 1,75 "/o,
—	za družbeno denarne pomoči po stopnji 1,18 %>.
6.	člen
Občinski skupnsti socialnega skrbstva plačujejo zavezanci prispevke iz brutto osebnega dohodka po stopnji 0,98 “/o.
7.	člen
Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz brutto osebnega dohodka po stopnji 1,01 "/o.
8.	člen
Občinski skupnosti za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,20 °/o.
9.	člen
Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,05 %>.
10.	člen
Prispevki po prejšnjih členih se štejejo za akontacijo in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. 11
11.	člen
Ta od>)k se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. januarja 1986.
St.: 402-26/85
Celje, dne 24. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
1793.
Skupščina občine Celje je po 39. členu zaKona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 11/84), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. uecemora 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Dolgo polje Ili
1.	člen
Zazidalni načrt Dolgo polje III (Uradni list SRS, št. 26/82), ki ga je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje pod št. projekta 1/80, se spremeni in dopolni po projektu št. 11/83, ki ga je v aprilu 1985 izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje in je sestavni del tega odloka.
2.	člen
S spremembami in dopolnitvami se uskladi južna meja zazidalnega načrta Dolgo polje III zaradi priključitve dela območja k zazidalnemu načrtu Dečkovo naselje. Južna meja zazidalnega načrta Dolgo polje III poteka sedaj po severnem robu Ulice bratov Mravljakov.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/79-5
Celje, dne 12. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine'občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
CERKNICA
1794.
Na podlagi 30. člena zakona o .stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/92), je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaganja s stavbnimi zemljišči, urejanja stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev, ter upravljanja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, se v občini Cerknica ustanovi sklad stavbnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, s tem odlokom ter z njegovim statutom.
Sklad se vpiše v sodni register.
3.	člen
Sklad opravlja naslednje nalog«;
1.	financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev;
2.	ureja stavbna zemljišča v naseljih In na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev;
3.	oddaja nezazidana stavbna zemljišča, s katerimi upravlja občina;
4.	upravlja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter razpolaga s temi sredstvi skladno s svojim finančnim načrtom.
4.	člen
Sredstva sklada so:
1.	denarna sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča;
2.	denarna sredstva, pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investitorjem;
3.	denarna sredstva, zbrana iz prispevkom investitorjev k stroškom za pripravo in sprejemanje stavbnega zemljišča;
4.	namenska sredstva samoupravnih organizacij in skupnosti;
5.	druga sredstva.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se združujejo na račun sklada.
5.	člen
Podrobnejšo organizacijo in delovanje sklada določi njegov statut, ki ga sprejme upravni odbor sklada in potrdi občinska skupščina.
e
n. IME IN SEDEŽ SKLADA
6.	člen
Sklad nastopa v pravnem prometu in nasproti tretjim osebam z imenom: Sklad stavbnih zemljišč občine Cerknica.
Sedež sklada je v Cerknici. C. 4. maja 53. III.
III.	PREDSTAVLJAN.TE IN ZASTOPANJE SKLADA
7.	člen
Sklad predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora sklada.
Predsednik upravnega odbora sklada sklepa pogodbe in podpisuje za sklad, razen v zadevah pisarniškega poslovanja.
Pogodbe o oddaji del urejanja stavbnega zemljišča sklepa predsednik upravnega odbora lahko le na podlagi sklepa upravnega odbora, pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča pa lahko sklepa predsednik upravnega odbora le na podlagi odločitvi komisije za oddajo stavbnega zemljišča sklada.
8.	člen
V zadevah pisarniškega poslovanja podpisuje za sklad funkcionar občinskega upravnega orgama, ki opravlja za sklad admmistrativno-tehnična m druga opravila.
9.	člen
Predsednik upravnega odbora sklada m funkcionar upravnega organa iz prejšnjega člena tega odloka lahko pooblastita vsak zase v mejah svoje pristojnosti drugo osebo za zastopanje sklada.
IV.	ORGANIZACIJA SKLADA
10.	člen
Organi sklada so:
1.	upravni odbor sklada,
2.	komisija za oddajanje stavbnega zemljišča,
3.	stalna ah začasna delovna telesa, ki jih določa statut sklada.
11.	člen
Upravni odbor je najvišji organ upravljanja sklada in odloča na svojih sejah o vseh bistvenih vprašanjih poslovanja in delovanja sklada.
Pristojnosti in način dela upravnega odbora sklada ureja statut sklada.
12.	člen
Upravni odbor sklada ima predsednika, namestnika in 5 članov.
Predsednika in člane upravnega odbora imenuje za dobo dveh let občinska skupščina izmed svojih delegatov, od katerih je več kot polovica iz vrst delegatov .za zbor združenega dela.
Imenovanje predsednika in članov upravnega odbora se izvede po postopku in na način, ki ga določa statut občine oziroma poslovnik občinske skupščine za imenovanje predstavnikov občine v organe upravljanja organizacij združenega dela.
Predsednik in člani upravnega odbora so za svoje delo odgovorni občinski skupščini.
13.	člen
Komisija za oddajo stavbnega zemljišča odloča o oddaji stavbnega zemljišča za graditev in jo imenuje upravni odbor sklada.
Sestav komisije, postopek in načm njenega imenovanja ureja statut sklada.
14.	člen
Administrativno-tehnična in druga opravila za sklad opravljata komite za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo in oddelek za občo upravo in proračun (računovodsko-knjigovodska opravila), kot njegova strokovna služba.
Notranjo organizacijo občinskega upravnega organa odredi izvršni svet občinske skupščine v skladu s sporazumom, ki ga sklene z upravnim odborom sklada.
V sporazumu iz prejšnjega odstavka se določi tudi obseg in vrsta nalog, ki jih upravni organ opravlja za sklad, osnove in merila za zagotavljanje sredstev ea delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Na upravni organ se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti sklada oziroma njegovih organov.
15.	člen
Posamezna strokovna dela, zlasti dela strokovno tehnične narave, ki so povezana z dejavnostjo sklada, sklad odda s pogodbo organizaciji združenega dela.
V.	PROGRAMIRANJE IN FINANCIRANJE NALOG SKLADA
18.	člen
Sklad z vsakoletnim programom opredeli naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu.
Sklad oblikuje program nalog na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine.
17.	člen
Na podlagi programa najog iz prejšnjega člena sprejme sklad finančni načrt, s katerim opredeli potrebna sredstva za izvajanje programiranih nalog in višino sredstev za delovanje organov sklada in njegove strokovne službe.
18.	člen
Letni program nalog sklada, njegov finančni načrt in zaključni račun sprejme upravni odbor sklada, potrjuje pa te akte občinska skupščina.
VI	KONSTITUIRANJE SKLADA
19.	člen
Sklad stavbnih zemljišč se konstituira z izvolitvijo upravnega odbora sklada in z vzpostavitvijo notranje organizacije upravnega organa v smislu 14. člena tega odloka.
Konstituiranje sklada ugotovi izvršni svet skupščine občine s sklepom.
Na podlagi ugotovitvenega sklepa iz prejšnjega odstavka in tega odloka, priglasi vpis sklada v sodni register funkcionar upravnega organa iz 14. člena tega odloka.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Z dnem vpisa sklada v sodni register preneha z delom enota komunalne skupnosti za upravljanje s
stavbnim zemljiščem občine Cerknica.
Sredstva, pravice in obveznosti enote komunalne skupnosti za upravljanje s stavbnim zemljiščem občine Cerknica se prenesejo na sklad.
V ta namen se sestavi zapisnik o ugotovitvi stanja in prevzemu sredstev, pravic in obveznosti na sklad in zaključna bilanca v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka, ki ga kontrolira posebna tričlanska komisija imenovana s strani IS SO Cerknica.
21.	člen
Priprave za imenovanje predsednika in članov upravnega odbora sklada in za vzpostavitev notranje organizacije upravnega organa iz 14: člena tega odloka, morajo pristojni organi občinske skupščine opraviti najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Konstituiranje sklada se opravi najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
22.	člen
Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem Kstu SRS.
St 020-4/85-9
Cerknica, dne 17. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Ede Lenarčič 1. r.
1795.
Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), drugega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih. (Urdnai list SRS, št. 8/82), 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št 38/81), drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu ' pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) ‘ je na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. decembra 1985 Skupščina občine Cerknica sprejela
ODLOK
o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje občine Cerknica
1.	člen
Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Cerknica za obdobje 1986—1990 na področju stanovanjskega gospodarstva, komunalne in vodnogospodarske dejavnosti in varstva pred požarom, katerih izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb- in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, se s tem odlokom zagotavlja , začasno plačevanje prispevkov za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe za minimalno vodnogospodarsko dejavnost in za financiranje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom.
2.	čSen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj in sicer, dokler skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino občine Cerknica, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 1.545 e/o, osnova za obračtm je bruto osebni dohodek.
3.	člen
Delavci v temeljnih In drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov m naprav skupne rabe in sicer, dokler skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Cerknica ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Cerknica za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino občine Cerknica vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 1,7 %>, in prisppvek iz čistega dohodka v višini l,2*/e. Osnova za obračun je bruto
osebni dohodek.
4.	Skm
Delavci v temeljnih ali drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena v skladu z družbenim planom občine Cerknica za obdobje 1986—1990, in sicer dokler Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino občine Cerknica, vendar nadlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek od posameznih osnov in po tarifah kot sledi:
din
1.	Količinske osnove:
—	od proizv. el. energ.	0,0295 din/KVH
—	od uporab, vode	7,40 din/m3
popustniki:
—	od 5—10 mio na m3 80% od gornje tarife
—	od 10—30 mio na m3 85 % od gornje tarife
—	nad 30 mio na m3 90 % od gornje tarife
—	od onesnažene vode	253,20	din/B
—	od pitne	vode	3,25	din/m3
—	od naplavin
a)	gramoz	130	din/m3
b)	mivka	900	din/m3
2.	Vrednostne osnove
—	od obrtne dejavnosti 2,30% od davčne osnove
—	od katastrskega dohodka 1,54 % od k. d.
—	od davčne osnove 2,30 %
Zavezanci so dolžni priglasiti Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, do konca januarja tekočega leta količinske osnove za preteklo leto tako, da na tej podlagi Zveza vodnih skupnosti Slovenije ugotovi obveznosti zavezancev vodnega prispevka.
5.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom in sicer, dokler skupščina skupnosti za varstvo pred požarom občine Cerknica ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za varstvo pred požarom občine Cerknica za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti skupščino občine, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka, v višini 0,3 %; osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
6.	Sen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986.
St. 420-17/85-9
Cerknica, dne 17. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Ede Lenarčič L r.
1796.
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. decembra 1985 sprejela,
ODLOK
o začasnem financiranju samoupravnih interesnih
skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Cerknica
1.	člen
Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti najdlje pa do 30. junija 1986 plačujejo po tem odloku.
2.	člen
Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 5,53 %. Osnova za izračun je osebni dohodek po domicilnem principu.
3.	člen
Občinski telesnokulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,21 %. Osnova za izračun je bruto osebni dohodek po domicilnem principu.
4.	člen
Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke po delovnem mestu. Osnova za izračun je bruto osebni dohodek:
—	iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,34 %,
—	iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alinee po stopnji 11,35 %.
5.	člen
Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke bruto osebnega dohodka. Osnova za izračun je bruto osebni dohodek:
—	za neposredno otroško varstvo po domicilnem principu po stopnji 1,61,
—	za otroške dodatke po stopnji po delovnem mestu 0,83%.
6.	člen
Občinski skupnosti socialnega skrbstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stop-
nji 1,09 «/o. Osnova za izračun je bruto osebni dohodek po domicilnem principu.
7.	člen
Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,35 °/e. Osnova za izračun je bruto osebni dohodek po domicilnem principu.
8.	člen
Občinski skupnosti za zaposlovanje plačujejo za- -vezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,29 °/o. Osnova za izračun je bruto osebni dohodek po delovnem mestu.
9.	člen
Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnja 0,02 ”/•. Osnova za izračun je dohodek.
10.	člen
Prispevki po prejšnjih členih, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za akontacijo in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti.
Poračun mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986.	,
11.	člen
la odlok začne veijuli 1. januarja 1986.
St. 402-33/85-9
Cerknica, dne 17. decembra 1935.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica £do Lenarčič l. r.
GROSUPLJE
1797.
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in !i 'Lih posegov v prostor (Uradni list’ SRS, št. 13/74) in .19. čiena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS,
10/78, 6/82, 8/84) je izvršni svet Skupščine občine ) i ha seji dne 10. decembra 1685 sprejel
odredbo
o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega naselja Krka in Prostorskih ureditvenih pogojev za širše območje Krke I II
I
Javno se razgrneta osnutka Ureditvenega načrta naselja Krka in Prostorskih ureditvenih pogojev za širše območje Krke, ki ju je izdelalo Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Projektiva, pod. št. 06-263-32:-9 v novembru 1985.
II
Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za širše območje Krke določa urbanistične, oblikovalske in druge pogoje za posege v prostor na območju krajevne skupnosti Krka.
Osnutek ureditvenega območja naselja Krka opredeljuje ureditveno situacijo dela naselja s katero se določi namer>Fva raba površin ter funkcionalne in oblikovalske rešitve za gradnjo družbenih in stanovanjskih objektov.
III
Osnutek ureditvenega načrta in Prostorskih ureditvenih pogojev bosta javno razgrnjena 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS, v prostorih oddelka za urbanizem in gradbene zadeve občine Grosuplje in v prostorih krajevne skupnosti Krka.
IV
V času javne razgrnitve lahko k osnutku Ureditvenega načrta in prostorskih ureditvenih pogojev podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti.
V
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St 350-3/85
Grosuplje, dne 11. decembra 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden 1. r.
IDRIJA
1798.
Na podlagi 1. člena odloka o določitvi organov za sprejem ukrepov neposredne kontrole cen in organa zn opravljanje 'trokevno analitičnih in upravnih zadev na področju cen v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 17/85) je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 33 decembra 1985 sprejel
OD R E D B O
o najvišjih cenah vodarine, kanalščine in odvoza smeti v občini Idrija
1.	člen
Določi se naslednje najvišje cene vodarine, kanalščine in odvoza smeti v občini Idrija:
Vodarina:	
gospodinjstva	32,38 din/m3
ustanove	72,71 din/m3
OZD in obrt	150,59 din/m3
Kanalščina:	
gospodinjstva	15,46 din/m3
ustanove	32,88 din/m3
OZD in obrt	69,23 din/m3
Odvoz smeti:	
gospodinjstva	6,86 din/m2
ustanove	15,90 din/m2
OZD in obrt	30,01 din/m2
2. člen	
Z dnem, ko prične veljati	ta odredba, preneha
•eljati odredba o najvišjih cenah vodarine, kanalščine in odvoza smeti v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 29/85).
3.	člen
Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-1/85
Idrija, dne 25. decembra 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine zibčine Idrija Vojko Boži*., aipLsee. Lr.
KAMNIK
1299.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 m 4/78) ter 134. in 193. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 3/82) na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. decembra 1985 sprejela
O D LOK
e spremembi odloka o preračunu občine Kamnik za lete 1985
1.	Ben
V odloku o proračunu občine Kamnik za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 12/85, 17/85 in 33/85) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo
337,757.000	din. V prihodkih je upoštevan tudi delež odstopljenega prometnega davka s strani republike, ker proračunski prihodki občine ne zadoščajo za pokrivanje potreb porabnikov proračuna.
2.	Ben
Pregled prihodkov in splošnega razporeda prihodkov po rebalansu sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
3.	Sen	^
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
SL 020-36/85-4
Kamnik, dne 23. decembra 1985.
Predsednik
fikipščlm občine Kamnik Anten Ipavic 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov
po rebalans« občine Kamnik za lete 1985
v 1000 din
St.	Vrsta prihodkov in namen porabe	Znesek
e	Prihodki Sredstva prenesena iz preteklega leta	4.628
l	Davek od osebnega dohodka in dohodka	170.300
2	Davek od premoženja iz dohodkov od pre-	
	možen ja	5.535
2	Prometni davek	92.341
3	Takse za promet parklarjev in kopitarjev	
	ter komunalne takse	7.000
3	Upravne takse	6.594 ,
5	Prihodki po posebnih predpisih	8.662
6	Prihodki občinskih upravnih organov in	
	dragi prihodki	18.000
7	Prispevki drugih DPS	14
	Odstopljeni dei posebnega rep. davka	24.683
	Skupaj prihodki:	337.nrr
St.	'3£sta prihodkov in namep, porabe	Znesek
Oti	Dejavnost organov DPS	256.652
02	Dejavnost ljudske obrambe	13.465
03	Dejavnost DPO in društev	20.096
04	Negospodarske investicije	3.272
«	SPciHtn*	13.379
St.	Vrsta prihodkov in namen porabe	Znesek
09	Zdravstveno varstvo	672
10	Komunalna dejavnost	7.175
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	11.405
16	Intervencije v gospodarstvu	7.844
17	Tekoča rezerva in izločena sredstva	350
18	Rezervni sklad	3.447
	Skupaj odhodki:	337.757
1860.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 134. in 193. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kamnik v prvem trimesečju 1986
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Kamnik za leto 1986, se bodo začasno financirale splošne družbene potrebe v občini Kamnik, vendar najdalj do 31. marca 1986, na podlagi proračuna občine Kamnik za leto 1985.
2.	člen
V času začasnega financiranja se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno uporabljenih v istem obdobju po proračunu za preteklo leto, vendar največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni za leto 1985.
3.	člen
Doseženi prihodki in razporeditev teh prihodkov na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna za leto 1986.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna najame posojilo iz sredstev rezervnega sklada občine Kamnik.	v
.	5. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
St. 020/76/85-4
Kamnik, dne 23. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r.
1801.
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, ŠL 17/79) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 35/75), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o druž-
benem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20 člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni Ust SRS, št. 1/31), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter 193. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Skupščina občine Kamnik na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Kamnik
1.	člen
Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1986, plačujejo po tem odloku.
Zavezanci za plačevanje prispevkov so delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter ostali delovni ljudje in občani.
Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 5,68 %> ter dodatni stopnji 0,60 °/o za OS Duplica, ki se bo iztekla predvidoma aprila 1986.
3.	člen
Občinski telesnokulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz brutb osebnega dohodka po stopnji 0,31 «/o.
4.	člen
Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke:
—	iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,25 °/o,
—	iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alinee, po stopnji ll,20e/e.
5.	člen
Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka:
—	za neposredno otroško varstvo po stopnji 1,40 6/o, . — za otroške dodatke po stopnji 0,87 •/«.
6.	člen
Občinski skupnosti socialnega skrbstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,58 e/o.
7.	člen
Občinski kulturni skupnosti olačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,41 "/o.
8.	člen
Občinski skupnost« za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,22 %>.
9.	člen
Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezan-.ci prispevke iz dohodka po stopnji 0,10 Vo.
16.	člen
Prispevki po prejšnjih členih, obračunani iz dohodka na osnovi bruto osebnega dohodka, se štejejo za akontacijo in se dokončno poračunajo s prispevki. Uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti.
Poračun mora biti opravljea najpozneje do 36. septembra 1986.
H. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. 1. 1986.
St. 020-85/85-4
Kamnik, dne 23. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic L r.
1802.
Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), drugega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) in 193. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti občine Kamnik
1.	člen
Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih. ciljev družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986—1990 na področju stanovanjskega gospodarstva, komunalne in vodnogospodarske dejavnosti in varata* pred požarom, katerih izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, se s tem odlokom zagatmOi začasno plačevanje prispevkov *a solidaraoat tn wn-jemnost pri gradnji in uporabi stanovanj ter revitalizacijo, za gospodarjenje in izgradnjo komimalmli objektov in naprav skupne rabe, za izvajanje programa RTC Velika planina, za minimalne vodnogospodarsko dejavnost, za izgradnjo toplovodnega omrežja m subvencioniranje cene toplotne energije iz toplovodnega omrežja ter za financiranje temeljnih ati nujnih nalog programa varstva pred požarom.
2.	Sen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za snlirtaramž I* *m-jemnost pri gradnji in uporabi stanovanj ter revitalizacijo in sicer, dokler skupščina samoupravne shunp- •
__.auL-IJ
vanjske skupnosti občine Kamnik ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino občine Kamnik, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek:
—	iz dohodka v višini 1,40 °/o za družbeno pomoč na osnovi bruto otebnih dohodkov,
—	iz čistega dohodka v višini 1,05 % za vzajemnost in 0,40 »/o za revitalizacijo na osnovi bruto osebnih dohodkov.
3.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, izgradnjo omrežja komunalnih objektov in naprav ter sofinanciranje programa RTC Velika planina in sicer, dokler skupščina samoupravne komunal-no-cestne interesne skupnosti občine Kamnik ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne komunalno-cestne interesne skupnosti občine Kamnik za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino občine Kamnik, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 1,4 •/•, osnova za obračun je bruto osebni dohodek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe (1,2 ”/• in za sofinanciranje programa RTC Velika planina (0,2V»).
Zavezanci iz prvega odstavka plačujejo prispevek iz čistega dohodka v višini 1,0 Vo, osnova za obračun je bruto osebni dohodek, za izgradnjo omrežja komunalnih naprav in objektov.
4.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1988 prispevek za izgradnjo toplovodnega omrežja in subvencioniranje cene toplotne energije iz toplovodnega omrežja in sicer, dokler skupščina samoupravne energetske interesne skupnosti občine Domžale—Kamnik ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne energetske interesne skupnosti občine Domžale—Kamnik za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino občine Kamnik, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz čistega dohodka v višini 0,5 V«, osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
5.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s Sredstvi, ki so v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom in sicer, dokler skupščina skupnosti za varstvo pred požarom občine Kamnik ne ugotovi, da je samoupravni spora-
zum o temeljih plana skupnosti za varstvo pred požarom občine Kamnik za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti skupščino občine, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,40 %>; osnova za obračun je bruto osebni dohodek, od tega je v letu 1986 0,30 °/o za požarno varnost in 0,10 “/o za PM Kamnik, v naslednjih letih pa 0,40 %> samo za požarno varnost.
6.	člen
Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena, dokler območna vodna skupnost ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana območne vodne skupnosti za obdobje 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti skupščino občine, vendar najdlje do 30. junija 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek od posameznih osnov in po tarifah kot sledi:
1. Količinske osnove:
—	od proizvajalcev elek. ener. 0,0295 din/KVH
—	od uporab, vode	7,40 din-ms
popustniki:
od 5—10 mio din na m3 80 "/o gornje tarife od 10—30 mio na m3 85 °/o od gornje tarife nad 30 mio na m3 90 °/e od gornje tarife
—	od onesnažene vode	253,20 din/E
—	od pitne vode	3,25 din/m3
—	od naplavin
a)	gramoz
b)	mivka
130 din/m3 900 din/m3
2.	Vrednostne osnpve:
—	od obrtne dejavnosti	2,30 Vo od'davčne osnove
—	od katastrskega dohodka	1,54 Vo od k d.
—	od davčne osnove	2.30 Vo
Zavezanci so dolžni priglasiti Zvezi vodnih skupnosti Slovenije do konca januarja tekočega leta količinske osnove za preteklo leto tako, da na tej podlagi Zveza vodnih skupnosti Slovenije ugotovi obveznosti zavezancev vodnega prispevka.
7.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za sanacijo in razvoj rekreacijsko turističnega centra Velika planina, dokler skupščina samoupravne interesne skupnosti RTC Velika planina ne ugotovi, da je samopravni sporazum o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti RTC Velika planina za obdobje- 1936 do 1990 uveljavljen in o tem obvesti Skupščino občine Kamnik, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek if dohodka v višini 0,15 0/o, osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
8.	člea
Ta odlok se objavi v Uradnem lista SRS in začne
veljati 1. 1. 1986.
St. 020-84/85-4
Kamnik, dne 23. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r.
1803.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1088 (Uradni list SRS, št 43/85) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82), na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 23. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986
1.	člen
Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane ter ukrepov za pospeševanje kmetijstva v skladu z družbenim planom občine Kamnik se s tem odlokom uvede prispevek iz osebaega dohodka delavcev za leto 1986 po stopnji 0,5 0/o oa osebnega dohodka.
2.	člen
Sredstva zbrana na osnovi prejšnjega člena se zbirajo pri samouptavnem skladu za intervencije v. kmetijstvu v občim Kamnik in se smejo uporabljati samo za namene iz 7. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu m porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), zlasti pa:
—	za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih;
—	za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi,
—	za pospeševanje intenzifikacije poljedeljske proizvodnje in zagotavljanje družbeno organizirane poljedeljske proizvodnje,
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo,
—	za nadomestilo dela obresti pri kreditih, danih iz sredstev hranilnokreditnih služb,
—	za delno sofinanciranje delovanja in vzdrževanja sistema obrambe pred točo.
3.	člen
SkupŠčna samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu letno poroča Izvršnemu svetu Skupščine občine Kamnik o izvajanju programa pospeSevenja kmetijstva in usmerjanju intervencijskih sredstev v občini Kamnik.
4.	člen
Sredstva za intervencije iz 2. člena tega odloka se lahko upravičencu dodelijo le ob pogoju, da Se s sporazumom oziroma pogodbo zavežejo zagotavljati dogo-, vorjene količine hrane organizacijam združenega dela s področja preskrbe s hrano.
Sredstva za intervencije iz 6. alinee 2. člena se dodelijo Samoupravni skupnosti za obrambo pred točo v osrednji Sloveniji.
5.	tiee
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-60/85-4
Kamnik, dne 23. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r.
1804.
Na podlagi 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) in 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu' 1986 (Uradni list SRS. št 43/85) je Skupščina občine Kamnik na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986
1.	člen
Za zagotovitev potrebnih sredstev za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv se v občini Kamnik v letu 1986 uvaja poseben prispevek iz OD delavcev in sicer po stopnji 0,15 °/e.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih:
—	za osnovno preskrbo občanov iz OZD v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in
—	za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva se zbirajo pri samoupravnem« skladu se intervencije v kmetijstvu ter se vodijo ped posebne postavko. Namensko uporabo teh sredstev spremlja Izvršni svet Skupščine občine Kamnik.
4.	Ste«
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, nanaenjen ea zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, uteapesSfc Kr splošnih družbenih potreb.
Prispevek se obračtmava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na podzoČja džai-
benih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz OD za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa se začne 1. januarja 1986.
St 020-81/85
Kamnik, dne 21. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Anloa (Ipavic L r.
1805.
Na podlagi 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/ 74 in 4/78), je Skupščina občine Kamnik na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka e davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/85) se četrti člen spremeni tako, da se glasi:
Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,75.
2.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/85) se 14. člen spremeni tako, da se glasi:
Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna olajšava, kadar vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva ter v preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene oziroma za namene, ki jih določa zakon. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži najmanj 50 */e katastrskega dohodka zemljišča, ki ga ima v posesti ali najmanj
80.000	din pod pogojem, da je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. O tem, ali gre za vlaganje sredstev v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva ali ne, izda ugotovitveni akt upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo.
Olajšava se prizna v višini 80 °/o od odmerjenega davka za dobo največ 5 let in sicer:
—	za eno leto, če vložijo sredstva v višini nad
80.000	din
—	za tri leta, če vložijo sredstva v višini nad
300.000	din
—	za pet let, če vložijo sredstva v višini sad
600.000	din.
Skupna oljaševa ne sme presegati investicijske naložbe, za katero je olajšava priznana.
V	primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in v naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višino olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil največjo možno olajšavo po tem členu.
Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, predloži občinski upravi za družbene prihodke seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišče v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih najkasneje do 15. februarja v letu, za katoro se davek odmerja. Seznam vsebuje podatke o zavezancu, parcelno številko, katastrsko kulturo in višino katastrskega dohodka neobdelanega zemljišča.
3.	člen
M. čim se črta.
4.	člen
23.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen tistih, za katere je določena posebna stopnja, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 35 »/e.
Zavezanci davka, ki opravljajo dejavnosti bifejskega značaja ter gSspodarsko dejavnost ter postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohpd-ku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 40 °/o.
Zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 45 •/«.
5.	člen
V prvem odstavku 24. člena se za besedami »kot postranski poklic- črta vejica id doda naslednje besedilo: »ali občasno opravljajo dejavnost, če ni s predpisi prepovedana-.
Tretji odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, ža katero so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini:
Delež prihodka v celotnem prihodku		Olajšava od odmerjenega davka
nad <l/e	do %	o/.
10	20	5
20	30	10
30	40	15
40	•	50	20
50		25
6.	člen
2.	odstavek 29. Sena se spremeni tako, da se glasi:
»Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v primeru, ko pooblaščena banka, ki je sprejela devizno plačilo iz tujine, izplača obrtni zadrugi ali organizaciji združenega dela, katere blago ali storitev je bila izvožena, dinarsko protivrednost in je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavljajo. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.-
7.	člen
31. člen se spremeni tako, da se glasi:
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v elektroenergetski sistem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice odmerjeni davek zniža:
—	za 5 °/o, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5%
—	za 10%, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 do 15 %
—	za 20 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 do 30 %
—	za 30 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 °/o.
8.	člen
V 39. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako. da se glasita:
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti se odmerja pavšalni letni znesek davka v višini 10% enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča v odstotku od enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji, v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev in družinskih članov in sicer:
Ce znaša davčna			
osnova dinarjev:			stopnja ‘it
nad	do		
	77.600		15
77.600	155.200		24
155.200	232.800		33
232.800	310.400		42
310.400	388.000		50
388.000	465.600		58
465.000			65
	11. člen		
60. člen se	spremeni tako, da se	glasi:	
Davek na	posest stavb plačujejo		zavezanci od
vrednosti stavbe			
— davčne	osnove po naslednjih	stopnjah:	
— stanovanjske stavbe, stanovanja			in garaže:
Ce znaša davčna			
osnova dinarjev:			Stopnja •/•
nad	do		
	1,430 000		0,10
1,430.000	2,860.000		0,20
2,860.000	5,720.000		0,30
5,720 000	8,580.000		0,45
8,580.000	11,440.000		0,65
11,440.000	14,300.000		0,85
14,300.000			1,00
12 člen
—	vrste dejavnosti oziroma predmeta poslovanja, ki je tržno bolj zanimiv do 20 %
—	način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomatiziranosti delovnega procesa do 25 %
—	kraj poslovanja, vezan na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti .-(mestna naselja, primestna naselja, druga večja ali manjša ter odročna in višinska naselja) do 15%
—	uporaba dopolnilega dela delavcev ali družinskih članov zavezanca do 5 %
—	delovna sposobnost zavezanca, vezana na zmožnost pridobivanja dohodka, z upoštevanjem vrste dejavnosti (starost in zdravstveno stanje) do 10 %.
Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se pavšalni letni znesek davka določa tudi v sorazmerju s časom opravljanja dejavnosti in možnostjo doseganja dohodka.
9.	člen
Za 40. členom se doda 40. a člen, ki se glasi: Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim odmerja po dejanskem dohodku se priznavajo izdatki za kulturne in telesnokul-turne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev, v višini do 20 %, za humanitarne namene pa v višini do 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se odmerja davek.
10.	člen
55. člen se spremeni tako, da se glasi:
Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
61. člen se spremeni tako. da se glasi:
Zavezane- davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stavb in prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo, plačujejo davek iz premoženja glede na višino vrednosti po naslednjih stopnjah:
Ce znaša davčna osnova dinarjev: nad	do		Stopnja •/«
	1,430.000	0,20
1,430.000	2,860.000	0,35
2,860.000	5,720.000	0,50
5,720.000	8,580.000	0,70
8,580.000	11,440.000	0,90
11,440.000	14,300.000	1,20
14,300.000	- ■.	1,50
	13. člen	
62. člen se spremeni tako, da		se glasi:
Davek na posest poslovnih stavb in poslovnih pro-		
štorov plačujejo	zavezanci od vrednosti teh stavb in	
prostorov po naslednjih stopnjah:		
Ce znaša davčna		
osnova dinarjev:		Stopica “/•
nad	do	
	1,430.000	0,15
1,430.000	2,860.000	0,35
2,860.000	4,290.000	0,55
4,290.000	5,720.000	0,75
5,720.000	7,150.000	1,0*
7,150.000	»	1^5
14.	Stea
Prvi odstavek 64. člena se spremeni tako, da se glasi:
Zavezanec davka iz premoženja, ki je lastnik plovnega objekta, plačuje davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer:
—	nad 8 do 9 metrov doložine 30.400 dinarjev,
—	za vsak nadaljnji polni meter še po 12.000 dinarjev.
15.	člen
68. člen se spremeni tako, da se glasi:
Občinska uprava za družbene prihodke na pismeno vlogo zavezanca 'začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
—	če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del, materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev;
—	če zavezanec obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke;
—	če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti;
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov!
Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do tretje alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig.
Odlog plačila davka se v primerih od prve do tretje alinee prvega odstavka tega člena prizna ža čas do šest mesecev, v primerih iz četrte alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do enega leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do enega leta.
Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.«
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986
dalje.
St. 020-25/85-6
Kamnik, dne 23. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r.
1806.
Na podlagi 267. člena statuta občine Komnik (Uradni list SRS, št. 9/82) 1., 16. točke 4., 9. in 10. člena zakona o davkih na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 35-1453/85) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Ust SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) je Skupščina občine Kamnik na skupnem zasedanju zbora združe-
nega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V občini Kamnik se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometne vrednosti kmetijskega zemljišča, od prometne vrednosti gradbenega objekta in razlike med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta, po naslednjih davčnih stopnjah:
a)	za kmetijska zemljišča od prometne vrednosti po stopnji' 15 °/o
b)	za nezazidana Stavbna zemljišča in za druga zemljišča, ki se ne uporabljajo v . kmetijske namene od prometne vrednosti kvadratnega metra:
Nad din	Do din	Znaša davek
za mi	za m-	din +	0/i
	72	15
72	215	1.0,80 + 20 od presežka nad 72 din
215	358	39,40 + 25 od presežka nad 215 din
358	429	75,15 4- 30 Od presežka nad 358 din
429	500	96,45 + 36 od presežka nad 429 din
500 .	572	122,01 + 42 od presežka nad 500 din
572	644	152,25 + 48 od presežka nad 572 din
644	715	183,81	54 od presežka nad 644 din
715		225,15 + 60 od presežka nad 715 din
c) za	gradbene objekte od prometne vrednosti po	
stopnji 25 °/o in		za razliko med prometno in gradbeno
vrednostjo od kvadratnega metra:		
Nad din	lXo flin	Znaša davek
za m-’	za m*	din 4-	»/o
	1.430	15
1.430	4.290	214,50 + 20 od presežka nad 1.430 din
4.290	7.865	786.50 + 25 od presežka nad 4.290 din
7.865	12.155	1.680,25 + 30 od presežka nad 7.865 din
12.155	16.445	2.967,25 + 40 od presežka nad 12.155 din
16.445		4.683,25 + 50 od presežka nad 16.445 din
3.	člen
Če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom, odtuji pred pretekom petih let od
pridobitve, se davek, odmerjen po stopnjah, določenih v 2. členu tega odloka poveča za 30®/«.
4.	člen
Davek na promet nepremičnin se ne plača, če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanu, ki bo v njem opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic.
Oprostitev je možno uveljaviti v roku enega leta po izvršeni prodaji.
Oprostitev je možno uveljaviti že ob prodaji poslovnega prostora, če zavezanec izkaže, da bo kupec v takem prostoru opravljal gospodarsko ali poklicno de-
javnost. V tem primeru se zavezancu izda odločba o začasni oprostitvi plačila davka. Če v roku nega leta po izvršeni prodaji kupec ne prične opravljati gospodarske ali poklicne dejavnosti,- se odločba o začasni oprostitvi nadomesti z odločbo o odmeri davka.
Davek na promet nepremičnin se zavezancu naknadno odmeri, če kupec v poslovnem prostoru preneha opravljati gospodarsko ali poklicno dejavnost, ali če odtuji poslovni prostor, pred pretekom petih let od pričetka opravljanja dejavnosti.
5.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 11-646/81).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986
St. 020-54/85
Kamnik, dne 23. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r.
18C7.
Na podlagi 267. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS. št 9/82). 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ. št. 43-544/83, 66-777/83, 71-812/84 in 39-503/85) in 2. in 3. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-189/78) :e Skupščina občine Kamnik na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V	odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS. št. 7/77, 23/77, 7/78, 8/79, 12/79, 11/81, 12/82, 11/83. 1/84. 23/85. 30/85 popr 32/85) se v opombi jar. št. 1, v kateri je predpisana obdavčitev prodaje motornih Vozil v roku dveh let doda nov; odstavek, ki se glasi:
Posebni občinski davek od rabljenih motornih vozil in motornih koles, ki so stara nad deset let, se ne odmerja Cas desetletne starosti vozila je. šteti od prve registracije dalje.
2.	člen
V	tarifni številki 2, s katero je predpisana obdavčitev alkoholnih pijač, se v prvi alinei, ki določa obdavčitev naravnega vina, vinsko sadnih pijač in penečega vina po stopnji 6 "/o dodata še besedi »in medice«. V drugi alinei, ki predpisuje obdavčitev po stopnji 151/«, se besede »od medice 15 6/v* črtajo.
3.	člen
Za tar št. 5 se doda nov naslov in nova tarifna številka 5 a. ki .se glasi:
»B 1 — PROIZVODNE STORITVE«
Tar. št. 5 a
Od proizvodnih storitev se plačuje posebni občinski davek od plačil za storitve po stopnji 10 %.
Opombe:
>	1. Posebni občinski davek od plačil za proizvodne
storitve se plačuje od plačil za proizvodne storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebno pravnim osebam ter občanom.
2.	Proizvodna storitev je takrat, kadar proizvajalec izdeluje izdelke po naročilu iz naročnikovega materiala v skladu z 41. členom pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence o obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev.
3.	Davčna osnova za posebni občinski davek od plačil za proizvodno storitev je opredeljena v 19 členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 020-24/85
Kamnik, dne 23. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r.
1808.
Na podlagi 30 člena zakona o stavbnih zemljiščih 'Uradni list SRS, št 18/84) in 193 člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 8/82) je Skupščina občine Kamnik na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. decembra 1935 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen *
Za zadovoljevanje skupnih' potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaganju s stavbnimi zemljišči, urejanja stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev, ter upravljanja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, se v občini Kamnik ustanovi sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik ( v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, s tem odlokom ter z njegovim statutom.
Sklad se vpiše v sodni register.
3.	člen
Sklad opravlja naslednje naloge:
L predlaga občini pridobivanje stavbnih zemljišč
2.	financira pridofl^vanie in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za
kompleksno graditev
3.	sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč za območja iz 2. točke tega člena ter spremlja in nadzoruje izvajanje teh programov
4.	skrbi za izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč ter odloča o oddaji investicijskih del izvajalcem
5.	oddaja nezazidana stavbna zemljišča, s katerim upravlja občina ,
6.	upravlja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter razpolaga s temi sredstvi skladno s svojim finančnim načrtom
7.	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in predpisi občinske skupščine.
Naloge iz prejšnjega odstavka sklad opravlja po svojih organih in strokovni službi v skladu s planskimi akti občine in sklada.
4.	člen
Sredstva sklada so:
1.	denarna sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
2.	denarna sredstva, pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investitorjem,
3.	denarna sredstva, zbrana iz prispevkov investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča,
4.	namenska sredstva samoupravnih organizacij in skupnosti za graditev komunalnih in drugih objektov in naprav določenimi z njihovimi planskimi akti,
5.	druga sredstva.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se združujejo na računu sklada.
Sklad s temi sredstvi samostojno razpolaga, v okviru sprejetih planskih aktov ter z njimi odgovarja za svoje obveznosti.
5.	člen
Podrobnejšo organizacijo in delovanje sklada določa statut, ki ga sprejme upravni odbor sklada v soglasju z občinsko skupščino.
II.	IME IN SEDEŽ SKLADA
«
6.	člen
Sklad nastopa v pravnem prometu in nasproti tretjim osebam z imenom: Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik.
Sedež sklada je v Kamniku, Titov trg 1. III.
III.	PREDSTAVLJANJE IN ZASTOPANJE SKLADA
7.	člen
Sklad predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora sklada, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika sklada.
Predsednik upravnega odbora sklada sklepa pogodbe in podpisuje za sklad.	*
V zadevah pisarniškega poslovanja lahko podpisuje za sklad tudi funkcionar občinskega upravnega organa, ki opravlja za sklad administrativnotehnična in druga dela.
Pogodbe o oddaji del urejanja stavbnega zemljišča sklepa predsednik upravnega odbora lahko le na podlagi sklepa upravnega odbora, pogodbe o oddaji
*
stavbnega zemljišča pa lahko sklepa predsednik upravnega odbora le na podlagi odločitve komisije za oddajo stavbnega zemljišča sklada.
Predsednik upravnega odbora sklada lahko pooblasti v mejah svojih pristojnosti drugo osebo za zastopanje sklada.
8.	člen
Listine finančnega značaja podpisujejo za sklad poleg oseb, pristojnih po zakonu o knjigovodstvu, še predsednik upravnega odbora in člani, ki jih za to pooblasti ta odbor.
IV.	ORGANIZACIJA SKLADA
9.	člen
Organi sklada so:
1.	upravni odbor sklada,
2.	komisija za oddajanje stavbnega zemljišča,
3.	stalna ali začasna delovna telesa, ki se ustanovijo skladno s statutom sklada.
10.	člen
Upravni odbor je najvišji organ upravljanja sklada in odloča na svojih sejah o vseh bistvenih vprašanjih poslovanja in delovanja sklada.
Pristojnosti in način dela upravnega odbora sklada ureja statut sklada.
11.	člen
Upravni odbor sklada ima predsednika, namestnika predsednika in 9 članov.
Predsednika in člane upravnega odbora imenuje za dobo dveh let občinska skupščina izmed svojih delegatov, od katerih je več kot polovica iz vrst delegatov za zbor združenega dela.
Imenovanje predsednika, namestnika predsednika in članov upravnega odbora se izvede po postopku in na način, ki ga določa poslovnik občinske skupščine za imenovanje predstavnikov občine v organe upravljanja organizacij združenega dela.
Predsednik, namestnik predsednika in člani upravnega odbora so za svoje delo odgovorni občinski skupščini.
12.	člen
Komisija za oddajo stavbnega zemljišča odloča o oddaji stavbnega zemljišča za graditev in jo imenuje upravni odbor sklada.
Komisija za oddajo stavbnega zemljišča ima 3 člane, ki imajo lahko svoje namestnike, katere imenuje upravni odbor sklada na predlog komisije za volitve in imenovanja Skupščine občine Kamnik.
13.	člen
Administrativno tehnična in druga opravila za sklad opravlja Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik, kot njegova strokovna služba, finančno računovodska dela pa opravlja za sklad Komite za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik.
Notranjo organizacijo teh upravnih organov določi izvršni svet občinske skupščine v skladu s sporazumom, ki ga sklene z upravnim odborom sklada.
V sporazumu iz prejšnjega odstavka se določi tudi obseg in vrsta nalog, ki jih upravna organa opravljata za sklad, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Na upravna organa se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti sklada ozirojna njegovih organov.
M. člen
Posamezna strokovna dela, zlasti dela strokovno tehnične narave, ki so povezana z dejavnostjo sklada, sklad odda s pogodbo organizaciji združenega dela.
V.	PROGRAMIRANJE IN FINANCIRANJE NALOG SKLADA
15.	člen
Sklad z vsakoletnim programom opredeli naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu.
Sklad oblikuje program nalog na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine.
16.	člen
Na podlagi programa nalog iz prejšnjega člena sprejme sklad finančni načrt, s katerim opredeli potrebna sredstva za izvajanje programiranih nalog in višino sredstev za delovanje organov sklada in njegove strokovne službe.
17.	člen
Letni program nalog sklada, njegov finančni načrt in zaključni račun sprejme upravni odbor sklada, potrjuje pa občinska skupščina
VI.	KONSTITUIRANJE SKLADA
18	člen
Sklad stavbnih zemljišč se konstituira z izvolitvijo upravnega odbora sklada in z vzpostavitvijo notranje organizacije upravnih organov v smislu 13 člena tega odloka
Konstituiranje sklada ugotovi izvršni svet skupščine občine s sklepom
Na podlagi ugotov tvenega sklepa iz prejšnjega odstavka in tega odloka priglasi vpis sklada v sodni register funkcionar upravnega organa iz 13. člena tega odloka.
VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19	člen
Z dnem 1. 1. 1986 preneha Samoupravna interesna komunalno cestna skupnost občine Kamnik opravljati vsa dela iz pristojnosti novoustanovljenega sklada stavbnih zemljišč.
Sredstva, pravice in obveznosti Samoupravne interesne komunalne cestne skupnosti občine Kamnik iz pristojnosti sklada stavbnih zemljišč se s 1. 1. 1986 prenesejo na sklad.
Prenos sredstev, pravic in obveznosti po prejšnjem odstavku se izvrši na podlagi zaključne bilance z dne 31. 12. 1985.	•
20.	člen
Priprave, za imenovanje predsednika in članov upravnega odbora sklada in za vzpostavitev notranje organizacije upravnih organov iz 13. člena tega odloka morajo pristojni organi občinske skupščine opraviti najkasneje do 31. 12. 1985.
21.	člen
Sklad stavbnih zemljišč prične z delom s 1. 1. 1986.
22-. člen
Ta odlok začne veljati osmi dasa po objavi v Uradnem listu SRS.
St 020-28/85
Kamnik, dne 23. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic L r.
LAŠKO
1809.
Skupščina občine Laško je na podlagi 23. člena zakona o financiranju potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21-1081/82), na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Laško za leto 1985
1.	člen
V odloku o proračunu občine Laško za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 10-515/85 in 34-1438/85) se spremeni 2. člen in glasi:
»Skladno z določili resolucije o družbenoekonomski politiki občine Laško za leto 1985 in družbenega plana občine ter družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SRS v letu 1985, je za leto 1985 določena splošna poraba v občini Laško v znesku 252,255.000 din.<
2.	člen
Spremeni se 3. člen odloka in glasi:
»Izhajajoč iz dovoljene splošne porabe v letu 1985, ki je ugotovljena v 1. členu tega odloka so predvideni prihodki proračuna za leto 1985 v znesku
din
in sicer:
1.	iz virov določenih v 29. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zakon)
2.	dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna
Skupni znesek predvidenih prihodkov je razporejen:
1.	za proračunsko porabo po glavnih namenih 01, 02, 03, 04, 05, 06 in 07
2.	za proračunsko rezervo v glavnem namenu 08
3.	za nerazporejene prihodke v glavnem namenu 17
3.	člen
252.255.000
188,299.263
63,955:737
247.211.000 2,522.000 2,522.000
Odlok začne veljati naslednji dan, ko ga sprejme občinska skupščina, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
St. 400-8/85
Laško, dne 26. decembra 1985.
Predsednik
.	Skupščine občine Laško
Franc Lipoglavšek 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda		prihodkov	proračuna občine Laško za leto 1985		
		Znesek	Glavni	Splošni razpored	Znesek
prihodka	11		prihodkov	namen	prihodkov	odhodkov
02	Davek od osebnega dohodka	67,813.000	01	Dejavnost organov DPS	182,652.000
03	Prometni davek	91,400.500	02	Financiranje ljudske obrambe	4,239.000
04	Davki na prihodek od premoženja		03	Negospodarske investicije	8,798.000
	in premoženjskih pravic in drugi		04	Druge potrebe in intervencije v go-	
	davki	2,285.500		spodarstvu	1,500.000
05	Takse	10,725.700	05	Dopolnilna sredstva drugim DPS	3,127.000
07	Prihodki po posebnih predpisih.		06	Druge splošne družbene potrebe	5,583.000
	prihodki UO in drugi prihodki	15,987.000	07	Druga namenska sredstva	41,312.000
08	Prihodki od drugih DPS	66855.737'	08	Proračunska režerva	2,522.000
10	Prenesena sredstva iz prejšnjega		17	Nerazporejeni prihodki	2,522.000
	leta	87.563			
	Skupaj prihodki	252,255.000		Skupaj splošni razpored prihodkov	252,255.000
1810.
Skupščina občine Laško je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39-46/74) in 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21-1081/82), na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in žbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
e začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Laško v I. trimesečju 1986
1.	člen
Do sprejetja odloka o proračunu občine Laško za leto 1986 se bodo družbene potrebe občine Laško za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, v I. trimesečju 1986 začasno financirale v višini ene četrtine sredstev odobrenih v občinskem proračunu za leto 1985, vendar največ do mesita 63,063.750 din.
2.	Sen
Doseženi prihodki v letu 1986 in njihova razporeditev po 1. Senu tega odloka, so sestavni del prihodkov in razporeditve občinskega proračuna za leto 1986.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan, ko ga sprejme občinska skupščina, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 400-9/85
Laško dne 26. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine obSne Laško
Franc Lipoglavšek 1. r.
1811.
Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), drugega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82),
32.	člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred po-
žarom (Uradni ist SRS, št. 2/76 in 15/84) in 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti
1.	člen
Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Laško za obdobje 1986—1990 na področju stanovanjskega gospodarstva, komunalne in vodnogospodarske dejavnosti in varstva pred požarom, katerih izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov, delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov.
2.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevke za gradnjo in uporabo stanovanj, za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in za financiranje temeljnih in nujnih nalog programa varstvo pred požarom po tem odloku.
3.	člen
Zavezanci iz 2. člena plačujejo prispevke za gradnjo in uporabo stanovanj po naslednjih stopnjah na osnovi BOD:
1.	za namene družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu nepovratno po stopnji (v občini) 2 "/o iz dohodka
2.	za namene vzajemnosti povratna sredstva po stopnji 1,135 °/o iz čistega dohodka
3.	za prenovo starejših stanovanj in stanovanjskih hiš v DL po stopnji 0,5 "/o iz čistega dohodka
4.	za reševanje stanovanjskih problemov kadrov nepovratna sredstva po stopnji 0,2 »/o iz čistega dohodka
5.	za republiško solidarnost tj. za bivalne pogoje v Zavodih prizadete mladine nepovratna sredstva po stopnji 0,132 Vo iz dohodka
6.	za zagotavljanje bivalnih pogojev udeležencev MDA v SRS po stopnji — nepovratna 0,003 °/o iz dohodka
7.	za sofinanciranje kadrovskih stanovanj v manj razvitih občinah in območjih v SRS nepovratna sredstva po stopnji 0,02 % iz čistega dohodka
4.	člen
Zavezanci iz 2. člena plačujejo prispevek iz dohodka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov po stopnji 1,45 «/0 (osnova za obračun je bruto osebni dohodek).
5.	člen
Zavezanci iz 2. člena plačujejo prispevek iz dohodka za financiranje programa skupnosti varstva pred požari po stopnji 0,30 »/o (osnova za obračun je bruto osebni dohodek).
6.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena od posameznih osnov po naslednjih tarifah:
1.	Količinske osnove:
—	od proizv. el. energ. — 0,0295 din/kWh
—	od uporab, vode —*7,40 cjm/m3
popustniki:
od 5--10 mio na rn3 80 °/o od gornje tarife
pd 10—30 mio na m3 85 °/q od gornje tarife
nad 30 mio na m3' 90 % od gornje tarife
—	od onesnažene vode — 253,20 din/E
—	qd pitne vode — 3,25 din/m3
—	od naplavip:
a)	grarpoz — 130 din/m3
b)	mivka — 900 din/m3
2.	Vrednostne osnove:
—	od obrtne dejavnosti — 2,30 % od davčne osnove,
—	od katastrskega dohodka — 1,54 °/o od k. d.
—	od davčne osnove — 2,3Q Hit
Zavezanci so dolžni priglasiti Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, do konca januarja tekočega leta količinske osnove za preteklo leto tako, da na tej podlagi Zveza vodnih skupnosti Slovenije ugotovi obveznosti zavezancev vodnega prispevka. 7 8
7.	člen
Prispevki po tem odloku se plačujejo posamezni samoupravni interesni skupnosti, dokler le-ta jte ugotovi, da ima uveljavljen samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1C36—1990 in o tem obvesti Skupščino občine Laško, vendar najdlje do 30. junija 1986.
8.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1 januarja 1986.
$t. 403-24/85
Laško, dne 26. decembra 1985.
1813.
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in
29.	člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80),
19.	člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št 1/80 in 45/83), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SAS, št. 35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona osvobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranjii samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine
Laško
1.	člen
Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1986, plačujejo po tem odloku.
,,	3. člen
Občinski izobraževalni skupnosti Laško plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 7 “/n.
3.	člen
Občinski telesnokulturni skupnosti Laško plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,35 “/o.
4.	člen
Občinski zdravstveni skupnosti Laško plačujejo zavezanci prispevke:
—	iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,32 “/»
—	iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alinee po stopnji 12,5 Ho.
5.	člen
Občinski skupnosti otroškega varstva Laško plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka
—	za neposredno otroško varstvo po stopnji 1,2 */o
—	za otroška dodatke pq stppnji 0,76 Vo.
6.	člen
Občinski skupnosti socialnega skrbstva Laško plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,94 “/o.
7.	člen
Občinski kulturni skupnosti Laško plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,36%.
8.	člen
Skupnosti za zaposlovanje občine Laško plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,28”/« (osnova bruto osebni dohodek).
9.	člen
Občinski raziskovalni skupnosti Laško plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,05 % (osnova dohodek).
10.	člen
Prispevki po prejšnjih členih, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za akontacije in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljili planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti.'
Poračun mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986.
11.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. januarja 1986.
Št. 402-24/85
Laško, dne 26. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Franc Lipoglavšek 1. r.
1813.
Skupščina občine Laško je na podlagi drugega odstavka 4. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85), 5. člena zakona o zagota\'ljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82), na seji zbora združenega dela m na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za* intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 1 2 3
1.	člen
Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane, ki so določeni s planskimi akti za obdobje 1986—1990, se s tem odlokom zagotavljajo sredstva za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 ter določa namen uporabe teh sredstev.
2.	člen
Pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane je zadeva posebnega družbenega pomena.
3.	Sen
Sfcnpščžna občine Laško z resoiueijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Laško za leto 1986
določi poSt&o--aamerjanja-aedstev v-psoizsuodioo bra-
ne in politiko pospeševanja družbeno organizirane kmetijske proizvodnje.
4.	člen
Za izvedbo nalog posebnega družbenega pomena po tem odloku se za leto 1986 uvaja poseben občinski prispevek iz osebnega dohodka delavcev in sicer po stopnji 0,85 %.
Del prispevka, določenega v prejšnjem odstavku tega člena, po stopnji 0,15% se namenja za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1986.
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
5.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se zbirajo pri Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Laško.
6.	člen
Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Laško sprejme konkreten program za izvajanje z resolucijo določene politike pospeševanja proizvodnje hrane.
Program mora zagotavljati najmanj financiranje naslednjih pospeševalnih nalog:
—	pospeševanje družbeno organizirane živinorejske proizvodnje na domači krmni osnovi,
—	pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih in na območjih s težjimi proizvodnimi pogoji,
—	posneševan-je krterazifikacije poljedelce proizvodnje,
—	pospeševanje vzreje in ulova rib,
—	delovanje kmetijske pospeševalne službe,
—	kritje dela obresti za kredite dane iz sredstev hranilno-kreditnih služb in kreditov za tekočo proizvodnjo,
—	delno sofinanciranje delovanja in vzdrževanja sistema obrambe pred točo,
—	financiranje občinskih blagovnih rezerv,
—	druge pospeševalne programe v kmetijski proizvodnji.
7.	člen
Sredstva po tem odloku se lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju, če se s sporazumom ali pogodbo zavežejo zagotavljati dogovorjene količine hrane.
8.	Sen
Prispevek iz 4. Sena tega odloka se obračunava in plačujfe na način, ki je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
9.	Sen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem Bstu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
St. 331-2/85
Laško, dne 26. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Franc Lipoglavšek I. r.
1814.	.
Skupščina občine Laško je na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) in po 195. členu statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21-1081/82), na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/83, 41/83, 24/84 in 10/85) se v 4. členu spremeni stopnja 0,35 %> in glasi »0,75 °/o«.
2.	člen
V	9. členu se v 1. točki spremeni znesek 80.000 do
500.000	dinarjev in se glasi: »168.000 do 1,050.000 dinarjev«, v 2. točki se spremeni znesek 500.000 do 1,000.000 in se glasi: »1,050.000 do 2,100.000«, v 3. točki se spremeni znesek 1,000.000 in se glasi: »2,100.000«.
3.	člen
V	13. členu se spremeni znesek 2.050 din in se glasi: »4.305din« in znesek 2.000 din in se glasi: -»4.200 din«.
4.	člen
Besedilu 21. člena se doda nov drugi odstavek in se glasi:
»Zavezancem davka iz gostinske dejavnosti bifejskega značaja, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po enotni stopnji 39 odstotkov«.
Dosedanji 2. odstavek postane »3. odstavek«:
5.	člen
Besedilo 23. člena se spremeni in se glasi:
»Davek iz gospodarske dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu d davkih občanov.
Pavšalni letni znesek davka iz gospodarskih dejavnosti se določi v višini najmanj 5 % enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča za znesek, ki ustreza odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem'letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov in sicer:
l.	Glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja:
•h
—	vi. skupini — deficitarne dejavnosti	0
—	v II. skupini — osebne storitve in storitve
gospodinjstvom	5
—	v III. skupini — izdelava živilskih proizvodov	H)
— v IV. skupini — druge storitve občanom 15 2. Način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomatiziranosti pro-
cesa) :
—	če zavezanec opravlja popravila in sto-
ritve za občane z uporabo ročnega dela, oziroma lastne telesne moči	0
—	ostale storitve (osebne storitve)	5
—	ročno izdelovanje izdelkov	10
—	izdelovanje izdelkov v neavtomatizira-
nem delovnem procesu	15
—	izdelovanje izdelkov v avtomatiziranem
procesu	20
3.	Kraj poslovanja:
—	v manj razvitih krajevnih	skupnostih	0
—	v odročnih in višinskih	naseljih	5
—	manjša ali večja naselja, ki so oddaljena
od mestnih naselij	10
—	primestna in mestna naselja	15
4.	Delovna sposobnost delavca:
— bistveno zmanjšana delovna sposobnost zaradi invalidnosti, zaradi kroničnega obolenja ali starosti zavezanca nad 65 let (ženske) oziroma
70 let (moški), ali	bolezni	družinskih	članov	0
—	slabšo zdravstveno stanje, ki delno vpliva na doseganje dohodka ali starosti zavezanca
nad 50 let	(ženske)	oziroma	55	let	(moški'	5
—	delovna sposobnost zavezanca ni zmanj-
šana oziroma zdravstveno stanje in starost glede na vrsto dejavnosti ne vpliva na doseganje dohodka	18
5.	Uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih	članov	5
Ne glede na merila iz tega člena se davek ne odmeri zavezancem, ki so stari nad 65 let (ženske), oziroma 70 let (moški), če ne zaposlujejo delavcev in opravljajo pretežno razna popravila za občane«.
6.	člen
■ »Zavezanci, ki oddajajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice, odmerjeni davek zniža:
* %
—	za 5 %, če znaša odstotni delež tega prihodka	do 5
—	za 10 %, če znaša odstotni delež tega prihodka	nad 5	de 15
—	za 20 «/o, če znaša odstotni delež tega prihodka	nad 15	do 38
—	za 30 Vo, če znaša odstotni de-
lež tega prihodka	nad 38«
*	7. člen
30.	b člen se spremeni in se glasi:
»Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji <rišini:
Delež prihodka v celotnem prihodku •/. •/.		•/« olajšave od odmerjenega davka •/.
nad 10	do 20	5
nad 20	do 30	10
nad 30	do 40	15
nad 40	do 50	20
aad 50		25.«
8.	člen
Za 30. b členom se doda nov 30. c člen, ti se glasi:
»Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, se priznajo izdatki za kulturne in telesnokultume namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev v višini do 20 V«, za humanitarne namene pa v višini do 40% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu za katero se davek odmerja, s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.«
9.	člen
V 31. členu se spremeni točka e) in se glasi:
»e) od dohodkov doseženih z zbiranjem podatkov
za statistične raziskave«.
3. Od poslovnih prostorov:
Ce znaša davčna osnova dinarjev		Stopnja
	do 1,430.000	0,15
nad 1,430.000	do 2,860.000	0,35
nad 2,860.000	do 4,290.000	0,55
nad 4,290.000	do 5,720.000	0,75
nad 5,720.000	do 7,150.000	1,00
nad 7,150.000		1^5.
4.	Od plovnih objektov:
Davek od plovnih objektov nad 8 do 9 metrov dolžine znaša 30.400 din in po 12.000 din za vsak nadaljnji meter dolžine.
Pavšalni letni znesek se za vsako leto starosti zniža za 5 odstotkov. Lastniki plovnih objektov so dolžni vložiti davčno napoved do 31. januarja. Ne obdavčujejo se plovni objekti stari nad 15 let.
Pavšalni letni znesek davka na plovne objekte se letno valorizira z letno stopnjo rasti poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Lestvice davčnih osnov iz prve, druge in tretje točke tega člena se valorizirajo z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji.«
M. člen
Besedilo 37. člena se spremeni tako, da glasi: »Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Ce znaša davčna osnova dinarjev
Stopnja ‘k
	do 77.600	15
nad 77.600	do 155.200	24
nad 155,200	dc. 232.000	33
nad 232.800	do 310.400	42
nad 310.400	do 388.D00	50
n;.:l 388.000 nad 465.600	do 465.600	58 65.«
11. člen	•»
■ Besedilo 49. člena se spremeni tako, da glasi: »Davek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
1.	Od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž
Ce znaša davčna osnova dinarjev
Stopnja •/•
nad 1,430.000 nad 2,860.000 ngd 5,720.000 nad 8,580.000 nad 11,440.600 nad 14,300.000	do 1,430.000 do 2,860.000 do 5,720.000 do 8,580.000 do 11,440.000 do 14,300.000	0,10 0,20 0,30 0,45 0,65 0,85 1,00.
2. Od prostorov	za počitek oziroma	rekreacijo:
Ce znaša davčna osnova dinarjev		stopnja »/<
	do 1,430.000	0,20
nad 1,430.000	do 4,290.000	0,50
nad 4,290.000	do 8,580.000	0,80
nad 8,580.000	do 14,300.000	MO
nad 14,300.000		1,50.
12.	člen
Besedilo 55. člena se spremeni tako, da glasi:
»Uprava za družbene prihodke lahko na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačila davka ali dovoli obročno plačevanje dolga v naslednjih primerih:
—	če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na pla-
čano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev;	,
—	če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko -prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke;
—	če je zoper odmerno določbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje,* da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti;
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja;
—	če gre za začasno plačilno nespp^obnpst, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali siprti y clružini, elerhen-tarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov.
Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do čptrte alipee prvega odstavka tega člena določi plačilo davka ali dovoli ohrtjppo odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig.
Odlog plačila davka se v primerih od prve do čejrte alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do 1 leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do 1 leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka
odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
Uprava za družbene prihodke odloči o vlogi s sklepom.«
13.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 422-20/85
Laško, dne 26. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Franc Lipoglavšek 1. r.
1815.
Skupščina občine Laško je na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83) in 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS. št. 21-1081/82), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in od plačil za
storitve
1.	člen
V	odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/72, 5/73, 8/73 in 5/75 ter Uradni list SRS, št. 6/76, 10/76, 18/76, 27/76, 24/77, 10/81, 8/S3, 41/83 in 7/85) se v tarifni številki doda nov 4. odstavek in glasi:
»Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prometa rabljenih motornih vozil in koles starih nad deset let.«
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
2.	člen
V	tarifni številki 2 se prva alinea spremeni in glasi:
»— od naravnega vina, penečega vina, vinskosad-nih pijač in medice;«
Druga alinea se črta.
3.	člen
Opomba k tarifni številki 3 se spremeni in glasi:
1,	Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od mineralne vode.
2.	Davčna osnova za proizvode iz te tarifne številke je prodajna cena.«
4 člen
Tarifna številka 5 se spremeni in glasi:
-— Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov — 20 °/o
— Posebni občinski davek od opravljanja proizvodnih storitev v smislu' 41. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence o obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev, se plačuje po stopnji — 10 °/»
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od proizvodnih storitev opravljenih družbenim pravnim osebam, kakor tudi ne od proizvodnih storitev, opravljenih v okviru kooperacije ali drugih oblik poslovno-tehničnega sodelovanja.
Za proizvodnjo storitev se šteje izdelava izdelkov iz materiala, ki ga je dal vsega ali del naročnik.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja
1985 dalje.
St. 422-21/85
Laško, dne 26. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r.
1816.
Skupščina občine Laško je na podlagi 1. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 35-1453/85) in 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21-1081/82), na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1935 sprejela
ODLOK
o občinskem davku' na promet nepremičnin
1.	člen
Davek na promet nepremičnin se odmerja, pla čuje in terja po določbah zakona o davku na promet nepremičnin, po tem odloku in po predpisih izdanih na njuni podlagi.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje:
1.	Za kmetijska zemljišča po stopnji 15 % od prometne vrednosti m2.
2.	Za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene od prometne vrednosti m2 v naslednji višini:
Osnova din/m*	Davek	•/„
		do 72	15		
nad	72	do 215	10,80 din + 20	nad	72 din
nad	215	do 358	39,40 din + 25	nad	215 din
nad	358	do 429	75,15 din + 30	nad	358 din
nad	429	do 500	96,45 din + 36	nad	429 din
nad	500	do 572	122,01 din + 42	nad	500 din
nad	572	do 644	152,25 din + 48	nad	572 din
nad	644	do 715	136,81 din + 54	nad	644 din
nad	715		225,15 din + 60	nad	715 din.
3.	Za gradbene objekte od prometne vrednosti gradbenega objekta v višini 25%;
— od razfike med prometno in gradbeno vrednostjo od m1 površine pa po naslednjih stopnjah:
Od vrednosti din nad	do		Znaša davek din	•/.	
	1.430	M	
ijoo	4.290	2*4^0 + 20 nad	1.430
<396	7-885	786,50 + 25 nad	4.290
%865	12.155	1.680,25 + 30 nad	7.865
12.155	16.445	2.967,25 + 40 nad 12.155	
M.44S		4.683,25 + 50 nad 16.445	
3.	člen
Lestvica davčnih osnov iz druge in tretje točke prejšnjega člena se valorizirajo v skladu z 10. členom zakona o davka na promet nepremičnin.
4.	člen
©e lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z naklepom aH darilom, odtuji pred potekom petih let od pridobitve, se davek, odmerjen po 1., 2. in 3. točki 2. člena poveča za 30%.
5.	Sen
Davek na promet nepremičnin se ne plačuje ob pogojih določenih v zakonu o davku na promet nepremičnin in v naslednjih primerih:
1.	če gre za prvo prodajo poslovnega prostora -grajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanom za opravljanje gospodarske dejavnosti;
2.	če zemljiška skupnost proda kmetijska zemljišča občanu, ki je pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi dohodkov iz kmetijstva;
3.	če gre za odškodnino za zemljišča in gradbene objekte, ki so odkupljeni zaradi škode nastale po
redarjenju, vendar le do zneska pravične odškodnine.
6.	Sen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o občinskem davku na promet nepremičnin (Uradni vestnik občine Laško, št. 5-47/72, 5-24/75 ter Uradni list SRS, št 6-256/76 in 24-1589/77).
7.	»ee
Ta odtok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja
1966 dočje.
St 4Ž*-t9Č85
Lašfao, dne 36. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Mane Lipogiavšek 1. r.
HOD.
T^rršhi svet Skupine občine Laško je na podlagi 16. čtena odloka o plačevanju nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št 41/83), na seji 23. decembra 1985 sprejel
SKL EP
I
Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Laško v letu 1986 znaša 15 din.
H
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-11/85-1/2
Laško, dne 23. decembra 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško
Drago Košak, dipL ek. 1. r.
LENART
1818.
Na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83), 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74, 4-199/78) je Skupščina občine Lenart'na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1985
1.	člen
Odlok o proračunu	občine	Lenart	(Uradni list
SRS, št. 13-647/85) se v 2. členu spremeni tako, da glasi:
proračun občine Lenart za leto 1985 obsega:
—	prihodke v znesku	204,844.500
od tega:
—	za razporeditev v	posebnem	delu	202,807.500
—	za razporeditev v tekočo proračunsko
rezervo	2,037.000
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985.
8t. 400-1/84-118
Lenart, dne 24. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. L r.
Pregled prihodkov in razporeda prihodkov po rebalansu proračuna občine Lenart za leto 1985
Grupa
kontov
Frinodki
70 Del presežka prih. iz pret. let
72	Prihodki od davkov od osebnih dohodkov
73	Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od davka od prometa nepremičnin in pravic
74	Prihodki od davka na prihodek od premoženja in prem. pravic ter prihodki od drugih davkov
75	Prihod od taks
77	Prih. po poseb. predp., prih. od organov in organiz. DPS, prihodki iz naslova investicij v gospodarstvu in drugi prihodki
78	Prihodki od drugih DPS
Skupaj prihodki
Skupaj din	kontov	Odhodki		Skupaj din
1,081.500	40 41	Sredstva za delo upravnih organov Sredstva za posebne In druge namene	79,372.509
48,887.500		za delo upravnih organov	38,208.820
	42	Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito	3,885.000
79,029.500	44	Sredstva prenesena drugim DPS in SIS	48,125.831
	45	Sredstva za družb, dejav.	12,334.000
3,261.750	46	Sredstva za druge splošne družbene	
10,926.000		potrebe	17,26X006
	47	Izločanje sred. rezerv	2,037.000
9,932.000 50,726.250	48	Drugi odhodki	3,625.340
204,844.500		Skupaj odhodki	204,844.500 ..
1819.
1 "agi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list t U. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83), 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74, 4-199/78) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skkupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Lenart v prvem trimesečju 1986
1.	člen
Potrebe organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev občine Lenart se v I. trimesečju 1986 financirajo na podlagi splošnih določil proračuna občine Lenart za leto 1985.
2.	člen
Odhodki v tem času ne. smejo presegati 25 %> odhodkov proračuna občine Lenart doseženih v letih 1985.
3.	člen
Prihodki in odhodki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Lenart za leto 1986.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
6t. 400-1/85-3
Lenart, dne 24. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
1820.
Na podlagi 6. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44-1891/82 in 9-425/85) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št
4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) je Skupščina občine Lenart^ na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Lenart
1.	člen
V	3. členu odloka o davkih občanov v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 14-700/82, 42-1723/83, 36-1713/ 84 in 13-648/85) se stopnja »0,35 e/e« nadomesti s stopnjo »0,75 "/e«.
2.	člen
V	8. členu odloka se stopnja »S6/®« nadomesti »■ stopnjo »15 °/o«.
3.	člen
Za prvim odstavkom 13. člena odloka se doda nov drugi odstavek, ki glasi:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnost^, ki v okviru gostinske dejavnosti dosegajo dohodek s storitvami bifejev se odmerja davek od ostanka čistega^' dohodka po stopnji 37 ®/e«.
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
4.	člen
Četrti odstavek 18. člena odloka se spremeni ia -
glasi:
»Zavezancem obdavčenim po dejanskem dohodke-^ se priznajo izdatki za kulturne in telesno kultorne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev v višini do 20®/o, za humanitarne namene pa v višini"! do 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega do- -hodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja s tem, da skup-ni izdatki ne morejo presegati 40 % enoletnega popreč- ’1 nega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, ra katero se davek odmerja.«
5.	člen
Besedilo 19 a. člena odloka se spremeni to glas*:
»Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo Iz- 1 delkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvaitiet% ’
se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku dejavnosti v naslednji višini:	
Delež v celotnem	•/• olajšave
prihodku v 'h	od odmerje-
nad	do	nega davka
10 20	5
20	30	10
30	40	15
40	50	20
50	25.-*
6.	člen
Besedilo 26. člena odloka se spremeni in glasi:
»Davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se plačuje v pavšalnem letnem znesku, znaša najmanj 5 %> enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča v odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, in sicer od:
•A
— vrste dejavnosti oziroma predmeta poslo-
vanja	do	20
—	načina poslovanja (velikosti in opremlje-
nosti poslovnih prostorov) ter stopnje avtomati-ziranosti delovnega procesa	do	25
—	kraja poslovanja, vezan na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti do 15
—	delovne sposobnosti zavezanca, vezane na
možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (starost in zdravstveno stanje)	do	10
—	uporabe dopolnilnega dela delavcev ali
družinskih članov	do 5.«
7. člen
Besedilo 36. člena odloka se spremeni in glasi:
»Pavšalni znesek davka ne more biti nižji od 2 %> poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča enako, kot je določeno v 26. členu odloka p davkih občanov v občini Lenart.«
8.	člen
Besedilo 45. člena odloka se spremeni in glasi:
»Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Davčna osnova v dinarjih	Stopnja
nad	do	v *A
	77.600	15
77.600	155.200	24
155.200	232.800	33
232,800	310.400	42
310.400	388.000	. 50
388.000	465.600	58
465.600		65
Lestvica	davčnih osnov se	valorizira v skladu s
statistično ugotovljenim porastom cen na drobno v SR Sloveniji.«
9.	člen
Besedilo 53. člena odloka se spremeni in glasi: »Davek od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž se odmerja v odstotkih od davčne osnove po lestvici:
Davčna osnova v dinarjih		Stopnja
nad	do	v •/•
	1,430.000	0,10
1,430.000	2,860.000	0,20
2,860.000	5,720.000	0,30
5,720.000	8,580.000	0,45
8,580.000	11,440.000	0,65
11,440.000	14,300.000	0,85
14,300.000		1,00
Osnova za	odmero davka od garaž, ki so zgrajene	
kot samostojni	objekti, se ugotovi	tako, da se število
m2 tlorisne površine pomnoži s 8.000 din.«		
	10. člen	
Besedilo 54. a člena odloka se		spremeni in glasi:
»Davek od	prostorov za počitek in rekreacijo se	
odmerja v odstotkih od davčne osnove po lestvici:		
Davčna osnova v dinarjih nad	do		Stopnja v •/•
	1,430.000	0,80
1,430.000	4,290.000	1,00
4,290.000	8,580.000	1,20
8,580.000	14,300.000	1,30
14,300.000		1,50.«
	11. člen	
Besedilo 54	. b člena odloka se	spremeni in glasi:
»Davek od'	poslovnih prostorov	se odmerja v od-
stotkih od davčne osnove po lestvici:		
Davčna osnova v dinarjih		stopnja
nad	do	v •/•
	1,430.000	0,15
1,430.000	2,860.000	0,35
2,860.000	4,290.000	0,55
4,290.000	5,720.000	0,75
5,720.000	7,150.000	1,00
7,150.000		1,25«
12.	člen
V 54. c členu odloka se znesek »20.000 din« nadomesti z zneskom »30.400 din«. Znesek -3.000 din- se nadomesti z zneskom »12.000 din«.
Na koncu 54. c člena odloka se doda novi odstavek, ki glasi:
»Pavšalni letni znesek davka se valorizira za letno stopnjo rasti poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Slpveniji v preteklem letu.«
13.	člen
Besedilo 55. člena odloka se spremeni in glasi:
»Davčne osnove v členih 53, 54 a in 54 b se valorizirajo z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji.«
14.	člen
Besedilo 57. člena odloka se spremeni in glasi:
»Uprava za družbene prihodke na pismeno vlogo
zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih :
—	če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev;
—	če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke;
—	če . je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo pri rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti;
—	,če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja;
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov.
Zavezancem, ki so -dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka aii dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig.
Odlog plačila davka se v primerih od prve do četrte aiinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do ti mesecev, v primerih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do 1 leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do 1 leta.
Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.«
15.	člen
Ta odlok začne Veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa Se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 422-18/64-381
Lenart, dne 24. decembra. 1985.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
•Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
1821.
Po 294. in 320. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81. 13-801/82 in 1-53/83) in 5. členu zakona o zagotavljanju sredstev za republiške
blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagov-ne rezerve v letu 1980
1.	člen
Za zagotovitev potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih bbv ovnih rezerv v letu 1986 se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1986, in sicer po stopnji 0,15 °/o.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1986 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih:
—	za osnovno preskrbo delovnih ljudi in občanov na območju občine Lenart v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega,
—	za Intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo motnje na trgu blaga osnovne preskr-oe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Lenart. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za občinske stalne blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, ter kritja stroškov tekočega vzdrževanja skladišča občinskih blagovnih rezerv.
S temi sredstvi razpolaga Izvršni svet Skupščine občine Lenart.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 23/83) določene za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986.
St. 402-5/83-3
Lenart, dne 5. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
1822.
Na podlagi prvega odstavka 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št 1-7/79), 4. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Lenart in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane za leto 1986
1.	člen
Odlok o ustanovitvi samoupravnega sklada intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Lenart in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
(Uradni list SRS, št. 24-1236/82, 27-1194/83), se spremeni tako, da se podaljša njegova veljavnost na leto 1986.
2.	člen
Spremeni se 8 člen odloka tako, da glasi:
Za zagotovitev sredstev za intervencije v proizvodnji hrane z namenom uresničevanja ciljev in nalog pri družbeno organizirani proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti občine Lenart se s tem odlokom za leto 1986 poviša prispevek iz osebnega dohodka delavcev od stopnje 0,5 °/o na stopnjo 0,8 °/o.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se zbirajo v skladu.
3.	člen
V 9. členu se spremeni besedilo: v obdobju 1982— 1985« in nadomesti z besedo »1986«.
Doda se peta alinea, ki glasi:
x— za razvojne premije«.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-3/82-60
Lenart, dne 24. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
1823.
Na podlagi 2. odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), 2. odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 2. odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) ter 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) je skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje za območje občine Lenart v letu 1986
1.	člen
Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Lenart za obdobje 1986—1990 na področju stanovanjskega gospodarstva, komunalne dejavnosti in varstva pred požarom, katerih izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, se s tem odlokom zagotavlja plačevanje prispevkov za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj, za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe in za financiranje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom.
2.	Ben
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za solidarnost
pri gradnji in uporabi stanovanj in sicer, dokler skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino občine Lenart, vendar najdlje do
30.	junija 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 2,5 °/o, osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
3.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, in sicer, dokler skupščina komunalne samoupravne interesne skupnosti občine Lenart ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana komunalne samoupravne interesne skupnosti občine Lenart za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino občine Lenart, vendar najdlje do 30. junija 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 1,7 “/o, osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
4.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela s področja gospodarstva plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom občine Lenart, in sicer, dokler skupščina skupnosti za varstvo pred požarom občine Lenart ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za varstvo pred požarom občine Lenart za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino občine Lenart, vendar najdlje do 30. junija 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,30%; osnova za obračun je dohodek.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986.
St. 423-3/85-3
Lenart, dne 24. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. L r.
1824.
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 19. Bena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), v skladu z
zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
OD L O K
o začasnem financiranja samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Lenart ^	v letu 1986
1.	člen
Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Lenart, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samo-moupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1986—1990 teh skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1986, plačujejo po tem odloku.
2.	člen
Občinski skupnosti otroškega varstva Lenart plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka:
—	za neposredno otroško varstvo po stopnji 1,48 “/o
—• za otroške dodatke po stopnji 0,85 %>.
3.	člen
Občinski izobraževalni skupnosti Lenart plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 5,84%.
4.	člen
Občinski kulturni skupnosti Lenart plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,42 %.
5.	člen
Občinski telesnokulturni skupnosti Lenart plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,18 %.
6.	člen
Občinski zdravstveni skupnosti Lenart plačujejo zavezanci prispevke:
—	iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo osebnega dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,30 %,
—	iz dohodka po osnovi bruto osebnega dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alinee, po stopnji 11,71 %.
8.	člen
Občinski skupnosti za zaposlovanje Lenart plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po osnovi bruto osebnega dohodka po stopnji 0,35 %.
9.	člen
Občinski raziskovalni skupnosti Lenart plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka na osnovi dohodka po stopnji 0,07 %.
10.	člen
Prispevek po prejšnjem členu, obračunan Iz dohodka na osnovi dohodka, se šteje za akontacijo in se dokončno poračuna s prispevkom, uvedenim s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti Lenart za obdobje 1986—1990.
Poračun mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986.
11.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986.
Št. 402-3/85-3
Lenart, dne 24. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
1825.
Na podlagi 16. člena zakona o obrambi pred točo (Uradni list SRS, št. 33-1465/79), 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82, in 1-53/83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji
1.	člen
V- 2. členu odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji (Uradni list SRS, št. 7-504/80) se spremeni stopnja prispevka tako, da znaša 1% od katastrskega dohodka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 320-12/67
Lenart, dne 24. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec, L r.
1826.
Na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/ 83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občani Lenart
I.	SFt<aBčiE DOLOCBB
1.	Sen
Za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaga s stavbnimi zemljišči, urejanja stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev ter za upravljanje z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje In urejanje stavbnih zemljišč, se v občini Lenart ustanovi sklad stavbnih zemljišč.
2.	a«
Ime sklada je:
Sklad stavbnih zemljišč občine Lenart, p. o. (v nadaljnjem besedilu sklad).
Sedež sklada je v Lenartu, Trg osvoboditve 7.
3.	člen
Sklad je pravna oseba z vsemi pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, tem odlokom in statutom.
Za obveznosti sklada je odgovoren sklad s sredstvi, s katerimi razpolaga (popolna odgovornost).
Sklad zastopa in predstavlja predsednik upravnega odbora sklada. Sklad se vpiše v sodni register.
4.	člen
Sklad izvaja na podlagi planskih aktov občine njeno politiko glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev, s tem, da:
—	daje občinski skupščini pobudo za sprejem odlokov o prenehanju lastninske pravice,
—	predlaga, da se zemljišča izročijo občini,
—	uresničuje predkupno pravico občine,
—	financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev,
—	sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč za območja iz prejšnje alinee,
—	skrbi za izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč ter odloča o oddaji investicijskih del izvajalcem,
—	spremlja izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč,
—	upravlja s sredstvi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in predpisi občinske skupščine.
Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja sklad po svojih organih, strokovni službi in organizacijah združenega dela.
5.	člen
Sredstva sklada so:
1.	denarna sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča;
2.	denarna sredstva, pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investitorjem;
3.	denarna sredstva, zbrana iz prispevkov investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča;
4.	druga sredstva.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se združujejo na računu sklada.
6.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki Ima predsednika
in 6 članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje za dobo dveh let občinska skupščina izmed svojih delegatov, od katerih jih mora biti najmanj polovica iz zbora združenega dela.
Nihče ne more več kot dvakrat zapored opravljati funkcije predsednika ali člana upravnega odbora.
7.	člen
Upravni odbor sklada poroča najmanj enkrat na leto občinski skupščini o svojem delu in o izvajanju
nalog sklada.
8.	Sen
Naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu, opredeli sklad z vsakoletnim programom. Sklad oblikuje program nalog na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine.
Na podlagi programa nalog sprejme sklad finančni načrt, s katerim opredeli potrebna sredstva za izvajanje programiranih nalog in višino sredstev za delovanje organov sklada in njegove stokovne službe.
9.	člen
Letni program nalog sklada, njegov finančni načrt in zaključni račun sprejme upravni odbor sklada, potrjuje pa te akte občinska skupščina.
10.	člen
Podrobnejšo organizacijo in delovanje sklada določa njegov statut.
Statut sprejme upravni odbor sklada v soglasju z občinsko skupščino.
11.	člen
Administrativno tehnična in druga opravila opravlja za sklad v breme sredstev sklada, sekretariat za družbenogospodarske zadeve.
II. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
12.	člen
Z ustanovitvijo sklada prenehajo z delom dosedanji upravljale! s stavbnimi zemljišči, to so: komunalna skupnost in krajevne skupnosti.
Sredstva, pravice in obveznosti dosedanjih uprav-ijalcev s stavbnimi zemljišči, se prenesejo na sklad po stanju zaključnega računa na dan 31. decembra 1985.
‘	13. člen
Priprave na konstituiranje sklada in njegov vpis v sodni register opravi sekretariat za družbenogospodarske zadeve.
14.	člen
Ta odlok se objavi v Uadnem listu SRS in začne veljati s 1. januarjem 198G.
St. 484-2/85
Lenart, dne 24. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
1827.
Na podlagi 290. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevka za financiranje skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite za
srednjeročno obdobje 1936—1990
1.	člen
Zavezanci prispevka za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so;
—	temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s sedežem na območju občine Lenart, ki niso pristopile k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite za obdobje 1986—1990,
—	temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s sedežem izven območja občine Lenart, katerih poslovne enote se nahajajo na območju občine Lenart, ki niso pristopile k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite za obdobje 1986—1990,
—	delovni ljudje, ki s samostojnim delom in z lastnimi sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost.
2.	člen
Na osnovi zbranih sredstev iz prispevka se bodo financirale, v skladu s programom, skupne naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini in krajevnih skupnostih ter druge naloge, ki so širšega pomena za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
3.	člen
Zavezanci iz 1. in 2, alinee 1, člena plačujejo prispevek za splošno 'ljudsko obrambo in družbeno samozaščito iz dohodka v višini 0.65 °/ii. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek zaposlenih delavcev. Prispevek se obračunava in plačuje mesečno ob izplačilu osebnega dohodka.
Zavezanci iz 3. alinee 1. člena plačujejo iz dohodka obratovalnice prispevek za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito za delavce zaposlene pri njih in za zavezanca v višini 0,65 %>. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek zaposlenih delavcev in zavezanca. Prispevek se obračunava in plačuje mesečno za zaposlene delavce, za zavezanca pa po odmer-ni odločbi.
4.	člen
Zavezanci iz 1. in 2. alinee 1. člena plačujejo prispevek v sklad za financiranje potreb za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine Lenart.
Prispevek za zavezance iz 3. alinee 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje rra način, kot je to določeno z zakonom o davkih občanov. Prispevek odmerja in pobira uprava za družbene prihodke občine Lenart.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 423-2/85-2
Lenart, dne 24. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1 r
1828.
Na podlagi 32. člena zakona o vodah (U ; hsl SRS, št. 38/81) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in
zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem plačevanju prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost v letu 1986
1.	člen
Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Lenart in SR Slovenije za obdobje 1986—1990 na področju vodnogospodarske dejavnosti, katere izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za minimalno vodnogospodarsko dejavnost.
2.	člen
Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva s sedežem v občini Lenart in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost plačujejo v letu 1988 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena, dokler območna vodna skupnost Drava ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana območne vodne skupnosti Drava za obdobje 1986—1990 uveljavljen in O tem obvesti Skupščino občine Lenart, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek od posameznih osnov in po tarifah kot sledi:
1.	Količinske osnove:
—	od proizv električne ener.
—	od uporabljene vode popustniki; od 5—10 mio na m3
80 % od gornje tarife
—	od onesnažene vode
—	od pitne vode
—	od naplavin a) gramoz
2,	Vrednostne osnove:
—	od obrtne dejavnosti	2,30 %> od davčne
osnove
—	od katastrskega dohodka 1,54 0/o od k. d.
—	od davčne osnove	2,40 °/o
Zavezanci so dolžni priglasiti Zvezi vodnih skupnosti Slovenije do konca januarja tekočega leta količinske osnove za preteklo leto tako. da na tej podlagi Zveza vodnih skupnosti Slovenije ugotovi obveznosti zavezancev vodnega prispevka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
' it. 423-1/85^3
Lenart, dne 24. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
LITIJA
1829.
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih .c, užbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti v
0,0295 din/KWH 7,40 din/m3
253.20 din,K 3,25 din/m3
130D0 din/m3
URADNI LIST SRS
St. 43 — 30. XII. 1985
Stran 2248
SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 204. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi" odloka o proračunu občine Litija za leto 1985
1.	člen
Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Litija za leto 1985 (Uradni list SRS, št 13/85) tako, da se glasi:
»Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1985 znašajo 219,725.293 dinarjev in se razporedijo — za splošne družbene potrebe 212,425.293 din
(od tega izločeno za leto 1985 na posebno partijo proračuna 3,951.000 dinarjev)
— za tekočo proračunsko rezervo 300.000 dinarjev.« ,
2.	člen
Pregledna bilanca prihodkov in njihove razporeditve je sestavni del tega odloka
3.	člen
Ta odlok 'začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-11/63
Litija, dne 26. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Litija
Branko Pintar 1. r.
Sprememba prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna občine Litija za leto 1985
Vrsta prih.	Prihodki	Znesek	Razporeditev priuodkov		Znesek
70	Prenešena sredstva	4,361.217	01	Dejavnost DPS	167,187.511
1	Prihodki od davkov od OD	78,007.923	02	Sofinanciranje LO in OŠTO	2,600.000
2	Prometni davki, davki na dohodek		03	Dejavnost organov DPO	17,805.202
	od premoženja	109,971.573	04	Negospodarske investicije	3,749.710
3	Talese	6,426.504	08	Sredstva za uveljavljanje temeljnih	
5	Denarne kazni	2,525.000		pravic borcev, vojaških invalidov	13,013.000
6	Prihodki upravnih ofganov	12,982.076	09	Zdravstveno varstvo	300.000
7	Prihodki drugih DPS		10	Sredstva za splošno kom. porabo	3,520.004
	— izločena sredstva na pos. partijo	3,951.000	11	Sredstva za KS	.	3,360.000
	— dopolnilna sredstva	1,500.000	16	Intervencije v gospodarstvu	2,050.000
			17	Tekoča proračunska rezerva	300.000
			18	Izločena sredstva	
				— 1 “/o v rezervni sklad	1,888.866
				— posebna partija proračuna	3,951.000
Skupaj		219,725.293	Skupaj		219,725.293
1830.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK.
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija v I. trimesečju 1986
1.	člen
Do sprejetega proračuna občine Litija za leto 1986, vendar najdlje do 31. marca 1986 se bodo splošne družbene potrebe v občini Litija začasno financirale na podlagi proračuna občine Litija za leto 1985.
2.	člen
Za začasno financiranje v prvem. trimesečju 1986. leta se sme uporabiti največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni v proračunu za leto 1985.
3.	člen
V okviru začasnega financiranja doseženi prihodki in izvršeni odhodki so sestavni del proračuna
trio čine Litija za leto 1986.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-11/63
Litija, dne 26. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Litija
Branko Pintar L r.
1831.
Na podlagi 33. in 38. člena in devete alinee 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83),
6.	in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82, 9/85) ter 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Ust SRS, št. 39/74, 4/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	Sen
V	odloku občanov (Uradni list SRS, št. 10/83, 41/83, 16/84, 21/84 in 13/85) ae v 4. členu stopnja 0,35 */e nadomesti s stopnjo 0,75 •/♦.
2.	Sen
V	prvem odstavku 13. člena se v prvi in četrti
vrsti črtata vejica ter črta besedilo: »ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete«.
V	šestem odstavku se drugi stavek spremeni, tako da se glasi: »Navedena olajšava se prizna ob letni odmeri davka iz kmetijstva na podlagi podatkov o oddanih tržnih viških za preteklo leto«.
Sedmi odstavek se črta, sedanji osmi, deveti in deseti, odstavki pa postanejo sedmi, osmi in deveti.
Sedanji enajsti in dvanajsti odstavek se črtata.
3.	člen
15.	a člen se črta.
4.	člen
V	22. členu se drugi odstavek spremeni in dodata nova tretji in četrti odstavek tako, da se glasita:
»Zavezanci davka, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in zavezanci, ki v okviru gostinske dejavnosti dosegajo dohodke s storitvami bifejev, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 40 "/o in zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane in se jim dohod* ugotavlja, pa plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 45 "/o.
Zavezancem, ki sodelujejo na podlagi kooperacijskih pogodb z OZD in obrtnimi zadrugami in vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo ali modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti in vlagajo sredstva za rekonstrukcijo in modernizacijo najetih poslovnih prostorov, če se po najemni pogodbi vlaganja ne krijejo iz najemnine in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se zmanjša davčna osnova za odstotek zakonske olajšave navedene v zakonu o davkih občanov in še za dodatno znižanje v višini 20 8/o.
Zavezancem, ki imajo sedež dejavnosti ifcven krajevnih skupnosti Litija — Levi breg, Litija — Desni breg in Šmartno pri Litiji in vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo ali modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve in modernizacije najetih poslovnih prostorov, če se po najemni pogodbi vlaganja ne krijejo iz najemnine in v letu, ko vlagajo, dodatno zaposlijo vsaj enega delavca, se zmanjša davčna osnova za odstotek zakonske olajšave, navedene v zakonu o davkih občanov in še za dodatno znižanje v višini 25 °/o. 5
5.	člen
Tretji odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež ta-
kega prihodka v celotnem naslednji višini:	prihodku	te dejavnosti y
Delež prihodka v celotnem prihodku •/•		•h olajšave od odmerjenega davka
nad	do	
M	30	5
20	30	10
30	40	15
40	50	20
50		25.«
6.	člen
Prvi stavek drugega odstavka 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko pooblaščena banka, ki je sprejela devizno plačilo iz tujine, izplača obrtni zadrugi ali organizaciji združenega dela, katere blago ali storitev je bila izvožena, dinarsko protivrednost in je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavlja.«
7.	člen
28.	a člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v elektroenergetski sistem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice odmerjeni davek zniža:
—	za 5 %, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 °/e
—	za 10 0/o, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 do 15 %>
—	za 20 %>, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 do 30 %
—	za 30 "/o, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 °/o.«
35.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»V pavšalnem letnem znesku so obdavčeni zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v krajevnih skupnostih Dole, Gabrovka, Poišnik, Vače, Velika Štanga in Primskovo, če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 57. člena zakona o davkih občanov.«
8.	člen
V 36. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti se odmerja pavšalni letni znesek davka najmanj v višini 5 °/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča za znesek, ki ustreza odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov in sicer:
—	vrste dejavnosti oziroma predmete poslovanja, ki je tržno bolj zanimiv	do	20
—	način poslovanja (velikost in opremlje-
nost poslovnih prostorov ter stopnje avtomati-ziranosti delovnega procesa)	do	25
—	kraj poslovanja, vezan na možnost pri-
dobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestna naselja, primestna naselja, druga večja ali manjša ter odročna in višinska naselja)	do	15
—	delovna sposobnost zavezanca, vezana
na zmožnost pridobivanja dohodkov, z upoštevanjem vrste dejavnosti (starost in zdravstveno stanje)	do	10
—	uporaba dopolnilnega dela delavcev
ali družinskih članov zavezanca	do	5
9.	Sten
Za 36. a členom se doda 36. b člen, ki se glasi: »Zavezancem, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se priznavajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene v višini do 20°/«, za humanitarne namene pa v višini do 40*/» enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40*/e enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstva v SR Sloveniji, v letu za katero se davek odmerja.«
H). Sem
46.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Ce znaSa vrednost (osnova) dinarjev nad	do		Stopala %
	77.600	15
77.600	155.206	24
155.200	232.806	$3
232.800	310.400	42
310.400	388.000	50
388.000	465.600	58
465.600		65
	II. Ren	
Prvi odstavek 51. člena se spremeni tako, da se		
glasi:		
»Zavezanci	davka iz premoženja, ki so lastniki	
oziroma uživalci stanovanjskih stavb, stanovanj in		
garaž, plačujejo	davek iz premoženja glede na višino	
vrednosti po naslednjih stopnjah:		
Ce znaša vrednost (osnova) dinarjev		Stopnja
nad	do	•7.
	1,430.000	0,10
1,480.000	2,860.000	0,20
2,860.000	5,720.000	0,30
5,720.000	8,580.000	0,45
8,500.000	11,440.000	0,65
11,440.000	14,300.000	0,85
14,300.000		1,00.«
12.	Sen
51. a člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stavb in prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo plačujejo davek iz premoženja glede na višino vrednosti po naslednjih stopnjah:
Ce maša vradanal ned	(osnova) dinarjev do	Stepala n.
	1,430.066	V
1,430.000	2,860.000	8,30
2,860.000	5,720.000	0,50
5,720.000	8,580.000	0,35
8,580.000	11,440.000	- M«
11.446.000 14.300.000	1M00.060	1,25 1,50.«
51. b člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci poslovnih stavb in poslovnih prostorov, razen lastnikov oziroma uživalcev, ki jih uporabljajo za opravljanje dejavnosti, plačujejo davek iz premoženja glede na vrednost poslovne stavbe ali postavnega prostora, po naslednjih stopnjah.:
Ce znaša vrednost (osnova) dinarjev
1,430.000	0,15
1.430.000	2,860.000	0,35
2.860.000	4,290.000	0,55
4.290.000	5,720.000	0J5
5.720.000	7,150.000	1,00
7.150.000	1,25.«
14.	člen
Prvi odstavek 51. c člena se spremeni tako, da se
glasi:
»Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki plovnih objektov, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer:
—	od najmanj 8 do 9 metrov dolžine 30.400-din
—	nad 9 metrov dolžine pa po 12.000 din za vsak nadaljnji polni meter dolžine.«
15.	člčn
56.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občinska uprava za družbene prihodke na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
—	če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov,. ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev;
—	če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke;
—	če je zoper od mer no odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja.davčne obveznosti;
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja;
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov.
Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov in v redu vodenih poslovnih knjig.
Odlog fcdačila davka se v primerih od prve do če-4rte alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do 1 leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do 1 letp.
Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunajo zamudne obresti.-««
16.	člen
a odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa' se od 1. januarja 1986 dalje.
Št. <H«-3ito5
Litija, dne 20. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Branko Pintar 1. r.
1832.
Na podlagi 33. in 38. člena in devete alinee 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83), 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 66/83) 71/84 in 39/85) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1. člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 12/73, 45/73, 13/75, 4/76, 18/76, 24/77, 7/80, 11/81, 12/82, 5/83, 41/83 in 13/85) se v opombi tarifne številke 2, v kateri je predpisana obdavčitev Prodaje motornih vozil v roku do dveh let, doda novi četrti odstavek, ki se glasi:
»Posebni občinski davek od rabljenih motornih vozil in motornih koles, ki so stara nad deset let, se p-e odmerja. Čas desetletne starosti vozila je šteti od prve registracije dalje.«
2.	člen
V tarifni številki 3, s katero je predpisana obdavčitev alkoholnih pijač, se v prvi alinei, ki določa obdavčitev .naravnega vina, penečaga vina in vinsko sadnih pijač po stopnji 6 °/o, za besedo »pijač« doda-sta še besedi »ter medice«.
Druga alinea, ki predpisuje obdavčitev medice po stopnji 15 °/o se črta, dosedanja tretja, četrta in peta alinea pa postanejo druga, tretja in četrta.
3.	člen
Za tar. št. 5 se doda nov naslov in nova tar. št. 5 a, ki se glasi:
»B 1 — PROIZVODNE STORITVE
Tar. št. 5 a
Od proizvodnih storitev se plačuje posebni občinski davek od plačil za storitve po stopnji 10e/e.
Opombe:
1.	Posebni občinski davek od plačil za proizvodne storitve se plačuje od plačil za proizvodne storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnopravnim osebam ter občanom.
2.	Proizvodna storitev je takrat, kadar proizvajalec izdeluje izdelke po naročilu iz naročnikovega materiala v skladu z 41. členom pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence o obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev.
3.	Davčna osnova za posebni občinski davek od plačil za proizvodno storitev je opredeljena v 19. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu«.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 010-23/65
Litija, dne 26. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r.
1833.
Na podlagi 33. in 38. člena in devete alinee 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83), 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74, 11/79, 23/83 in 27/85) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
'	1. čl en
V občini Litija se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometne vrednosti kvadratnega metra kmetijskega zemljišča, nezazidanega stavbnega in drugega zemljišča ter od prometne vrednosti kvadratnega metra gradbenega objekta oziroma od razlike med' prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta.
Stopnje prometnega davka, predpisanega s tem odlokom, so proporcionalne in progresivne, urejene po sistemu stopničaste progresije.
3.	člen
Davek na promet kmetijskega zemljišča se plačuje od prometne vrednosti kvadratnega metra po stopnji 15 %.
4.	člen
Davek na promet nezazidanega zemljišča ali drugega zemljišča, ki se ne uporablja za kmetijske namene, se plačuje od prometne vrednosti kvadratnega metra po naslednjih progresivnih stopnjah:
»ometna^Sredridst zemljišča kvadratnega
metra	Davek
nad din	do din			
	72	' 15		
72	215	10,80 + 20	nad	72
215	358	39,40 + 25	nad	215
358	429	75,15 + 30	nad	358
429	500	96,45 + 36	nad	429
500	572	122,01 + 42	nad	500
572	644	152,25 + 48	nad	572
644	715	186,81 + 54	nad	644
715		225,15 + 60	nad	715
5.	člen
Davek na promet gradbenega objekta na prometno vrednost kvadratnega metra se plačuje po stopnji 25 6 7/o.
Za razliko med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta od kvadratnega metra površine, se davek plačuje po naslednjih stopnjah:
Razlika med prometno in gradbeno vrednostjo
gradbenega objekta	Devefc
nad riin	do riic			*	
1.430	1.430 4.290	214,50	+	15 20 nad	1.430
4.290	7.865	786,50	+	25 nad	4.290
7.865	12.155	1.686,25	+	30 nad	7.865
12.155	16.445	2.967,25	+	40 nad	12.155
16.445		4.683,25	+	50 nad	16.445
6.	Sem
Če prodajalec odtuji nepremičnino pred potekom petih let od pridobitve z nakupom ati darilom, se davek, odmerjen po 3., 4. in 5. Sena tega odloka, poveča za 30*/e.
7.	člen
Davek na promet nepremičnin se ne plačuje, če gre za pcvo prodajo posloKnesa.Bflostora, zgrajenega
s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanom za opravljanje dejavnosti. Oprostitev se ne prizna, če uporabi občan poslovni prostor za bife ali za dejavnost bifejskega značaja
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporabljala se od 1. 1. 1986. Z dnem 1. 1. 1986 pa preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 11/81 in 12/82).
St. 010-3/65
Litija, dne 26. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Branko Pintar 1. r.
1834.
Skupščina občine Litija je na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986
1.	člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1986 in sicer po stopnji 0,20 °/».
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1986 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih:
—	za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in
—	za intervencije s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo v Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Litija in se ločeno — analitično vodijo v tem skladu.
Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za občinske stalne blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja občinskih stalnih blagovnih rezerv ter kritje obresti za občinske tržne blagovne rezerve.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Litija sprejme letni program stalnih občinskih blagovnih rezerv in skrbi za namensko uporabo sredstev, ki se zagotavljajo na podlagi tega odloka.
5.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, ki je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za družbene dejavnosti (Uradni list SRS, št. 23/83) 'določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
6.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/85
Litija, dne 12. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Branko Pintar 1. r.
1835.
Na podlagi 4. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija na seji dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencijo v kmetijstvu in porabi hrane občine Litija in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev
za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
1.	člen
V nadaljevanju odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Litija in zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 16/82, 29/83 in 41/83) e črtajo besede »v obdobju 1982—1985«.
2.	člen
Spremeni se 8. člen odloka iz prejšnjega člena, tako da se glasi:
»Za zagotovitev sredstev za intervencije v proizvodnji hrane z namenom uresničevanja ciljev in nalog pri družbenoorganizirani proizvodnji hrane v skladu s 'lanskimi akti občine Litija, se s tem odlokom od 1. anuarja 1986 uvaja posebni prispevek iz osebnega do-lodka delavcev in sicer po stopnji 0,3 °/c.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se usmerijo v sklad.«
v	3. člen
Spremeni se 9. člen. tako rla ss glasi -
»Sredstva iz 2. člena lega odloka se v letu 1986
ahko uporabijo za:
—	pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih in na območjih s težjimi proizvodnimi pogoji;
—	pospeševanje družbenocrganizirane živinorejske roizvodnje na domači krmni osnovi;
—	pospeševanje intenzifikacije poljedeljske proizvodnje in zagotavljanje družbenocrganizirane poljedeljske proizvodnje;
—	pospeševanje vzreje in ulova rib;
—	delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo;
—	nadomestilo dela obresti za kredite, dane iz sredstev hranilno-kreditnih služb do leta 1980;
—	delno sofinanciranje delovanja in vzdrževanja sistema obrambe pred točo na branjenih območjih v SR Sloveniji.
Izvršni svet SO Litija podrobneje določi namene in način uporabe sredstev iz 2. člena tega odloka s tem, da v okviru programa, samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Litija in zagotavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane za leto 1986 zagotovi izvajanje nalog na področju kmetijstva, ki so opredeljene v resoluciji o izvajanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 v letu 1986.
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem Hat* SRS, uporablja pa se od_ dneva objave.
St. 010-3/82
Litija, dne 26. decembra 1986.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Branko Pintar L r.
1836.
Na podlagi 16., 17. in 19. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št 33/79) in 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o financiranju obrambe pred teče v osrednji Sloveniji
I.	člen
S tem odlokom se spreminja 3. člen odloka o financiranju obrambe pred točo v osrednji Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/84 in 1/85), ki se rta noee glasi:
»Za pokrivanje materialnih stroškov za delovanje tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta plačujejo člani Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije poseben prispevek za obrambo pred točo (v nadaljnjem besedilu: prispevek).
Prispevek plačujejo:
—	organizacije združenega dela, ki so registrirane za opravljanje kmetijskih dejavnosti, gozdno gospodarske organizacije in lovske organizacije (primarni sektor) po stopnji 0,44 •/• od dohodka doseženega v posameznem letu,
—	organizacije združenega dela, ki so registrirane za predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi produkti (sekundami sektor) po stopnji 0,30 e/o od dohodka doseženega v posameznem letu,
—	zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 1 “/e od katastrskega dohodka. Zavezanci za davek od dohodka tega davka, za isto lg£o tudi ne plačujejo prispevka po tem odloka.
2.	člea
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS, veljati pa začne naslednji dan po objavi.
St. »10-W
Litija, dne 26. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Branko Pintar 1. r.
MSI.
Na podlagi 15. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni Mst SRS, št. 30/82, 42/82, 2/84 in 20/85), je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne
16.	decembra 1985 sprejela
SKLEP
e ngotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum e temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990
I
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija ugotavljata, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejeto večina udeležencev sporazuma.
2
Samoupravni sporazum O temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990 in ta sklep ae objavita v Uradnem liste SRS,
St. 010-2/84-1
Litija, dne 16. decembra 1985.
Predsednik
skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija
Aloja Kotar 1. r.
1838.
Na podlagi 2., 113. in 120.. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 17. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Litija (Uradni list SRS, št. SO/82) sklepamo delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in stanovalci v skupnostih stanovalcev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Samonpravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1986 do 1990
1.	OSNOVE SPORAZUMEVANJA
1.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) s tem samoupravnim sporazumom določamo skupno uresničevanje Ciljev, usmeritev' in nalog razvoja stanovanjskega gospodarstva v srednjeročnem obdobju 1986— 1990 na naslednjih področjih:
a)	Stanovanjska gradnja
—	obseg stanovanjske gradnje, vrsta in kvaftteta stanovanj,
—	prostorske možnosti in komunalno opremljanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo,
—	potrebna sredstva za stanovanjsko gradnjo, zagotavljanje virov za financiranje in namen njihove
porabe,
—	pogoji in načini združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo in namen porabe sredstev
b)	Gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
—	vzdrževanje,
—	gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi
hišami,
—	stanarine in najemnine ter poraba teh sredstev.
c)	Pogoji in merila za reševanje stanovanjskih
vprašanj
d)	Naloge in ukrepi s področja SLO in DS
e)	Toplotna zaščita zgrajenih stanovanjskih objektov
f)	Organiziranost in naloge izvajalcev
g)	Izvajanje nalog stanovanjske skupnosti in način združevanja sredstev
h)	Naloge, ki jih uresničujemo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije
2. STANOVANJSKA GRADNJA
24.	Obseg in struktura stanovanjske gradnje
*
2.	člen
V obdobju 1986—1990 bomo izvajali družbeno stanovanjsko gradnjo na naslednjih lokacijah:
Stanov.
enot
L Krajevna skupnost Litija — desni breg
1.	Maistrova ulica 6 in 8 v Litiji (sprejet zazidalni načrt) *	'40
■2. Litija, Maistrova ulica — nasproti samopostrežne trgovine, dva vhoda (sprejet zazidalni načrt)	28
3.	Litija, ob Zasavski cesti — od bencinske
črpalke Petrol do Ulice Mire Pregljeve, en vhod (sprejet zazidalni načrt)	17
4.	Cesta Komandanta Staneta 7 in 9 — nad-
zidava in nadomestitev ravne strehe s streho dvokapnico	4
IT. Krajevna skupnost Litija — levi breg
1.	Parmova ulica, sodelovanje pri gradnji
poslovno-stanovanjskega objekta	10
2.	Ponoviška c. 7, 9 in 11 — nadzidava in prenova strehe
Stanov.
MS
3. Trg na Stavbah 14 in 16 — nadzidava In
nadomestitev ravne strehe s streho dvokapnico 4 III. Krajevna skupnost Jevnica 1. Objekt Zadružni dom Jevnica št. 29 — preureditev neizkoriščenih prostorov v stano-
vanja	5
IV.	Krajevna skupnost Vače
1.	Vače — sodelovanje pri gradnji poedov-
no-stanovanjskega	objekta	3
V.	Krajevna skupnost Šmartno
1.	Grmade	4
Skupaj I + n	+ IH + IV + V	m
3.	člen
V obdobju 1986—1990 borno izvajali individualno stanovanjske gradnjo na naslednjih lokacijah:
1.	Predvidevamo, da bo ob koncu leta 1985 na različnih lokacijah v gradnji (nedokončano) cca 150 individualnih stanovanjskih hiš, ki pa bodo dokončane in vseljene v srednjeročnem obdobju 1986—1990
2.	Litija, Praprešče (sprejet zazidalni načrt) 48
3.	Kresnice (sprejet zazidalni načrt)	20
4.	Ostale KS (po lokacijski dokumentaciji) 40
Skupaj 1 + 2 + 3 + 4	250
4.	Ben
Planiran obseg družbene stanovanjske gradnje je skupna obveznost vseh udeležencev tega samoupravnega sporazuma, konkretne obveznosti posameznih OZD, TOZD in delovnih skupnosti pa so razvidne iz tabele, I), ki je priloga tega samoupravnega sporazuma.
Na osnovi usklajenega programa stanovanjske graditve bomo udeleženci v obdobju 1986—1990 realizirali program izgradnje po naslednji strukturi:
		1	 Element	Število stanovanj 1886	1990		•h
L Stanovanjska gradnja 1. Družbena gradnja — družbeno najemna	125	55	44
— solidarnostna		60	48
— kadrovska		5	4
— etažna		5	4
2. Individualna gradnja —	zadružna —	individualna	250	250	100
Skupaj	375		100
Razmerje med družbeno individualno gradnjo bo v srednjeročnem obdobju predvidoma 35—65 v korist individualne gradnje.
5.	člen
Udeleženci ugotavljamo, da bo potrebno za gradnjo družbenih stanovanj na lokaciji ob posavski cesti porušiti tri stanovanjske hiše in zagotcmti v okviru planirane stanovanjske gradnje tri dvosobna nadomestna stanovanja.
6.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo po stanovanjskih objektih zgradili tudi poslovne prostore za namene uslužnostne obrti skladno s politiko razvoja malega gospodarstva v občini in finančnimi možnostmi.
2JL Prostorske možnosti in komunalno opremljanje zemljišč za stanovanjske gradnjo
7.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo usmerjali stanovanjsko gradnjo na površine, ki so neprimerne ali manj primerne za kmetijsko proizvodnjo.
8.	ant
Udeleženci bomo skrbeli, da bomo med seboj in tudi v drugih oblikah samoupravnega interesnega združevanja določali in uresničevali tako zemljiško politiko, id bo omogočala načrtovano stanovanjsko izgradnjo za vse strukture, dinamiko in kvaliteto.
9.	Ben
Udeleženci bomo sodelovati s skladom stavbnih
zemljišč, komunalno skupnostjo • in občinsko skupščino z namenom, da bi bila ustrezna zemljišča pravočasno pridobljena in komunalno opremljena za izgradnjo planiranega števila stanovanj na lokacijah iz 2. člena tega samoupravnega sporazuma.
10.	Ben
Udeleženci ugotavljamo, da je priprava in izdelava temeljne urbanistične dokumentacije, pogoj za vse posege V prostor kakor tudi gradnjo stanovanj.
Udeleženci soglašamo, da lahko stanovanjska skupnost iž združenih sredstev sofinancira izdelavo temeljne urbanistične dokumentacije. Višino sredstev za ta namen bomo določili po programu z vsakoletnim finančnim načrtom stanovanjske skupnosti.
2.3.	Potrebna sredstva za stanovanjsko gradnjo in zagotavljanje virov za financiranje in namen njihove porabe
11.	člen .
Potrebna sredstva za stanovanjsko gradnjo izhajajo iz obsega gradnje ter cen določenih z upoštevanjem veljavnega družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji.
12.	člen
Osnova za oblikovanje planske cene graditve družbenih stanovanj je povprečna končna polna cena 1 m2 stanovanjske površine v letu 1985, ki znaša
100.000,	kar je tudi osnova za izračun potrebnih finančnih sredstev za stanovanjsko gradnjo v obdobju 1986—1990.
Cena za gradbena ,instalacijska in zaključna dela znaša 70 °/o v strukturi končne cene, ostalo pa so na-
slednji stroški:
. — urejanje stavbnega zemljišča	S *h
—	investicijsko tehnična dokumentacija 1 •/•
—	prispevek za priključitev objekta na
komunalne vode in naprave	3
—	investicijski stroški	1 */•
—	stroški izgradnje kotlarne	7 •/»
—	stroški zunanje ureditve	9®/o
—	stroški dodatne izolacije	2
—	ostali stroški	3*1»
13.	člen .
Udeleženci načrtujemo, da bo potrebno za planirano stanovanjsko gradnjo nameniti v obdobju 1986—1990 777,850.000 din stanovanjskih sredstev. Namen porabe teh sredstev je naslednji:
1. Družbena graditev
1J.. družbena najemna stanovanja OZD,
BS (55 i 50 m*)	233.750
1.2.	solidarnostna stanovanja (50 a 50 m*) 212.500
1.3.	kadrovska stanovanja (5 a 56 m2)	23.800
1.4.	stanovanja trajno namenjena za upo-
kojence »0 & 40 m*)	34400
IJS. etažna stanovanja (5 i 36 na*)	23.800
2.	Individualna	gvatbija	250.000
Skopaj 1 + 2	777450
Udeleženci se sporazumemo, da bomo za planiram obseg graditve zagotavljali sredstva: za fazo pri-prave na stanovanjsko graditev najmanj 1 leto pred planiranim pričetkom, za fazo graditve pa ob pričetka graditve v sklada z veljavnimi predpisi za zagotavljanje sredstev za financiranje stanovanjske graditve.
14. čfeen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo v obdobju 1966—1990 zagotavljali planirani obseg sredstev po
aaslectejfh virih:
1.	iz čistega dohodka	41	e/e
2.	iz dohodka	IS®/«
3.	i* sredstev SKZ SRS	7*U
4.	I* sredstev občanov	-	S0*U
5.	iz sredstev bank (posojilna vezana
sredstva)	13	®/e
6.	iz amortizacije	—
7.	denarna sredstva delovnih fjecfi, Id
opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti	občanov	1	®A>
Skupaj	106	*/e
2.3. Pogoji in način združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo to namen porabe
* 15. Ben
Udeleženci se sporazumemo, da bomo v tem srednjeročnem obdobja združevali sredstva za vzajemno reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v okviru TOZD, DO in DS, nadalje za vzajemno reševanje v okvira stanovanjske skupnosti, vzajemno reševanje na ravni Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ter za solidarno reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev in občanov v okviru stanovanjske skupnosti in stanovanjskih vprašanj na ravni Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije iz dohodka in čistega dohodka. Sredstva bomo združevali za naslednje namene:
1.	Za namene družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu bomo združevali nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 1,1 •/• iz dohodka. Osnova za obračan je BOD. Združena sredstva bomo nacnenjaH za:
—	gradnjo stanovanj v družbeni lastnim za delovne ljudi in občane z nižjimi dohodki ter za tiste občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi reševali svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in deiovnih skupnostih in sicer za invalide, borce NOV, kmete borce NOV, starejše občane in za delo nesposobne občane, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo neSiti svoje stanovanjskega vprašanja.
—	delno nadomeščanje stanarin tistim imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastni™ m stanovanj v lasti občanov, ki izpolnjujejo
s splošnim aktom stanovanjske skupnosti dogo varjene
pogoje,
—	vračilo lastne udeležbe za pridobitev stanovanja, zgrajenega iz sredstev solidarnosti,
—	vračilo namenskih kreditnih sredstev bankam, ki so bila dana za namene solidarnosti.
2.	Za namene vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu bodo združevati povratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,2% iz čistega dohodka. Osnova za obračun je BOD. Sredstva bodo združena v stanovanjski skupnosti za dobo 20 let to 4 */o obrestno mero.
Združena sredstva bomo namenjali za kreditiranje planiranega obsega stanovanjske gradnje tistim OZD in DS, katere začasno ne bi ustvarjale dovolj čistega dohodka, da bi oblikovale potrebna sredstva v sklad skupne porabe za dogovorjen obseg stanovanjske gradnje in tistim manjšim OZD in DS katere objektivno ne bodo ustvarile kljub uspešnemu poslovanja dovolj čistega dohodka za nakup ali gradnjo stanovanj.
Skupščina stanovanjske skupnosti lahko s sklepom deloma ali v celoti začasno odloži obveznost plačila obračunanega prispevka za vzajemnost v primeru:
—	ko zavezanec za plačilo prispevka zaide v finančne težave,
—	ko skupščina stanovanjske skupnosti ugotovi,
da je priliv sredstev večji od tekoče porabe (npr. če se ne izvaja družbena gradnja zaradi nepravočasno pridobljenih zemljišč, zaradi komunalne neurejenosti zemljišč itd.).
Udeleženci se sporazumemo, da se pri poslovanju z združenimi sredstvi vzajemnosti uveljavlja dohodkovna načela lastnega pokrivanja odhodkov s prihodki s tem, da aktivna obrestna mera pokriva pasivno obrestno mero in stroške v zvezi z opravljanjem poslov v banki in stanovanjski skupnosti.
3.	Za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov v občini bodo združevale nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,18.% iz čistega dohodka, osnova za obračun je BOD.
Združena sredstva bomo skladno s sprejetim samoupravnim splošnim aktom stanovanjske skupnosti namenjali za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov.
4.	Za prenovo starejših stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini bomo združevali nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,5 % iz čistega dohodka. Osnova za obračun je BOD. Združena sredstva bomo porabljali po letnih planih, katere sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
5.	Za sanacije, adaptacije oziroma dograditve bivalnih pogojev v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem' razvoju bomo združevali nepovratna sredstva po stopnji 0,132 % iz dohodka po programu, ki ga sprejme Izobraževalna skupnost Slovenije. Osnova za obračun je BOD.
6.	Zg zagotavljanje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delanih akcij v SR Sloveniji bomo združevali nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,003 % iz dohodka. Osnova za obračun je BOD.
7.	Sofinanciranje kadrovskih stanovanj v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih bomo združevali nepovratna sredstva po stopnji 0,02% iz čistega dohodka. Osnova za obračun je BOD.
8.	Za reševanje lastnih stanovanjskih vprašanj delavcev (vzajemnost v TOZD in DS) bomo združevali
sredstva iz	y lastne	skupne
porabe — stanovanjski del po stopnji, katero bdelo sprejele z lastnim srednjeročnim programom reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev. Stopnja za tako združevanje sredstev bo odvisna od dejanskih potreb - ter finančnih možnosti, kakor tudi od' ugotovljene uspešnosti poslovanja.
18. Sen
Udeleženci se sporazumemo, da v stanovanjski skupnosti združujejo sredstva za vzajemnost in solidarnost tudi delavci, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci, kot tudi delavci, ki sarno-stojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost in pri njih zaposleni delavci. Stopnje združevanja sredstev so enake stopnjam iz prejšnjega člena tega samoupravnega sporazuma od točke 1 do 7.
Delavci iz prejšnjega odstavka tega* člena združujejo v stanovanjski skupnosti tudi nepovratna sredstva vzajemnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj po stopnji 3 % iz čistega dohodka. Osnova za obračun je BOD. Ta sredstva bo stanovanjska skupnost namenila:
—	za kreditiranje gradnje in nakupa stanovanj
delavcev,
—	za gradnjo oziroma nakup družbenih stanovanj.
Za isti namen bomo uporabili tudi sredstva vrnjenih anuitet za dana posojila.
17.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da se v stanovanjski skupnosti nepovratno združujejo tudi sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev, ki se oblikujejo v SPIZ SR Slovenije po stopnji 4 "/e od izplačanih pokojnin in izplačanega varstvenega dodatka upokojencem ih občanom na območju občine Litija.
Ta sresdtva bo stanovanjska skupnost name ila:
—	za gradnjo in prenovo družbenih stanovanj za trajno uporabo upokojencev,
—	za kreditiranje prenove stanovanj, ki so v lasti upokojencev.
Za isti namen bomo uporabili tudi sredstva vrnjenih anuitet za dana posojila.
18.	čim
Udeleženci se sporazumemo, da se bodo združena sredstva za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu, ki se oblikujejo v stanovanjski skupnosti, -zbirala pri Ljubljanski banki, Stanov-anjsko-komunalni banki Ljubljana. Medsebojne pravice in obveznosti pri združevanju teh sredstev bodo določene s samoupravnim sporazumom med banko in stanovanjsko skupnostjo.
19.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da se bodo stopnje združevanja sredstev za vzajemnost iti solidarnost na ravni republike vsako leto določile z letnim planom, ki ga sprejme Skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, glede na dejanske potrebe.
3. GOSPODARJENJE S STANOVANJI
IN STANOVANJSKIMI HIŠAMI V DRUŽBENI
I^ASTKfTNI
3.1. Gospodarjenje, stanarine in najemnine
26. člen
Udeleženci se sporazumemo, da bodo osnovne usmeritve pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
—	urejanje samoupravnih dražbenoekooctmloh
odnosov v stanovanjskem gospodarstvu,
—	v obdobju 1986—1990 bomo skrbeli za tako rast stanarin, ki bo omogočala enostavno reprodukcijo stanovanjskega sklada, =
—	zagotavljali tako vzdrževanje in prenovo stanovanj, da bodo doseženi minimalni tehnični in drugi normativi m standardi za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, kakor tudi standardi in merila za vzdrževanje in prenovo stanovanj, za zamenjavo in obnovo dotrajanih gradbenih konstrukcij, instalacij in naprav ter gospodarjenje stanovanj in stanovanjskih hiš v skladu s* prehodom na stanarino, kd bo zagotavljala nezmanjšano uporabno vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini.
21.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo s inrfinpBfn*
prehodom na stanarine, ki zagotavljajo enostavno reprodukcijo dosegli do leta 1990 letno stopnjo stanarine v višini 3,55 %> od revalorizirane vrednosti dnuž-benega stanovanjskega sklada. Tako bomo zagotovHi materialno osnovo za ohranjanje nezmanjšane uporabne vrednosti družbenega stanovanjskega
Udeleženci se sporazumemo, da bomo pti oblikovanju stanarin upoštevali enotno metodologijo za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 25/81) in doseženo stopnjo v odnosu m programirano stanarino.
22.	člen
V obdooju 1986—1990 bo notranja delitev stana-
rine imela okvirno strukturo:
1.	Amortizacija	44*jt
2.	Sredstva za vzajemno združevanje v
okviru stanovanjske skupnosti	ttjfc
3.	Sredstva za vzdrževanje v okvira skupnosti stanovalcev	z&*U
4.	Funkcionalni stroški ter stroški nakupa in vzdrževanja opreme za civilno zaščito
5.	Stroški gospodarjenja (upravljanja)	18%	i
23.	člen
Udeleženci smo sporazumni, da bomo nadaljevali že v letu 1983 sprejeto politiko najemnin, ki zagotavljajo enostavno reprodukcijo poslovnih prostorov in omogočajo tudi del razširjene reprodukcije. Do leta 1990 bomo zagotovili tudi razširjeno reprodukcijo tega sklada, kar bomo dosegli z uskladitvijo najemnin tako, da bo dosežena povprečna stopnja 5% od revalorizirane vrednosti. Realno vrednost najemnin bomo vsako leto usklajevali s porastom cen stanovanjske graditve.
Notranja delitev najemnine bo Imela okvirno
strukturo:
1.	Amortizatija	48%
2. Sredstva za vzajemno vzdrževanje v
okviru stanovanjske skupnosti	11	e/e
3.	Razširjena reprodukcija	13	°/o
4.	Sredstva za vzdrževanje v okviru skupnosti stanovalcev	13	%
5.	Funkcionalni stroški ter stroški nakupa
in vzdrževanja opreme za civilno zaščito	4	%>
e. Stroški gospodarjenja (upravljanja)	11	%
24.	člen
Z vsakoletnim načrtom gospodarjenja s stanovanji, stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori v družbeni lastnini, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti se določi konkretno strukturo delitve stanarine in najemnine.
25.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da se vsa amortizacija od družbeno najemnih stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, kateri niso starejši kot 100 let, združuje v stanovanjski skupnosti.
Amortizacijo bomo porabljali za prenovo, obnovo toplotnih zaščit in dodatno toplotno zaščito, za plačilo obveznosti stanovanjske skupnosti do poslovnih bank in za nadomestitev dotrajanih stanovanj in kot delež lastnih sredstev pri najemanju posojil za že navedene namene.
Z vsakoletnim načrtom porabe amortizacije skupščina stanovanjske skupnosti določi, za katere namene bo porabljena amortizacija stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov. Amortizacijo poslovnih prostorov bomo pretežno namenjali za nakup ali gradnjo poslovnih prostorov zlasti v objektih z mešano strukturo (stanovanje in poslovni prostori).
28. člen
Udeleženci se sporazumemo, da bodo etažni lastniki sodelovali pri pokrivanju sorazmernega dela stroškov gospodarjenja in skupnih funkcionalnih stroškov v okviru stanovanjske hiše skladno s sklenjenimi pogodbami o vzajemnih razmerjih in sprejetimi programi del v stanovanjski skupnosti in skupnostih stanovalcev.
3.2. Vzdrževanje stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov
27.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bo obseg sredstev za vzdrževanje v stanovanjski hiši s katerimi neposredno gospodarijo skupnosti stanovalcev, odvisna od stanja stanovanj in stanovanjske hiše oziroma od potrebnega obsega izvajanja vzdrževalnih del. Odstotki sredstev za vzdrževanje v stanovanjski hiši bodo zato prilagojeni stanju hiše in bodo v srednjeročnem obdobju za hiše različni, odvisno od starosti stanovanjske hiše in v skladu z normativi na doseženo stopnjo stanarine.
Hišni sveti oziroma skupnosti stanovalcev bodo lahko pridobivali dodatna sredstva za vzdrževanje, če se bodo tako dogovorili z drugimi hišnimi sveti, v obliki brezobrestnih posojil iz neporabljenih sredstev drugih hišnih svetov oziroma skupnosti stanovalcev, vendar le v skladu s sprejetim letnim planom skupnosti stanovalcev.
28.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bodo združena sredstva za vzajemno združevanje v stanovanjski skupnosti namenjena za izvajanje večjih vzdrževalnih del in skupnih programov v okviru stanovanjske skupnosti, za katere se zahtevata gradbeno dovoljenje ali priglasitev del. Višina sredstev in namen porabe bo za vsako leto določen z letnim programom stanovanjske skupnosti.
Udeleženci se sporazumemo, da se lahko sredstva iz prejšnjega odstavka brez predhodnega sklepa skupščine stanovanjske skupnosti za primere potrebe nujne odprave porabijo nepredvidene večje poškodbe na stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini.
4.	POGOJI IN MERILA ZA RAZREŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ
29.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo v srednjeročnem obdobju pri dodeljevanju družbenih stanovanj upoštevali z družbenim dogovorom sprejete normative površin stanovanj glede na število družinskih članov.
30.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo dodeljevali družinam stanovanja in stanovanjske kredite po enotnih pogojih in merilih:
—	oceno stanovanjskih razmer, v katerih živi delavec in njegova družina,
—	socialni in materialni položaj delavca in njegove družine,
—	delovni prispevek,
—	skupno in posebno delovno .dobo delavca,
—	zdravstveno stanje delavca in njegove družine.
—	udeležbo v NOV
Spodbujali bomo skupno reševanje vprašanj družinskih članov, ki so zaposleni v različnih organizacijah in skupnostih. Spodbujali bomo namensko varčevanje mladih delavcev in mladih družin za reševanje njihovih stanovanjskih vprašanj.
Udeleženci soglašamo, da bodo organizacije in skupnosti dodeljevale družbena stanovanja izven določenih pogojev in meril, kadar bodo dodeljevali kadrovska stanovanja, za katera bodo s planom predvideli v ta namen potrebna sredstva.
31.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo upoštevali v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih ter stanovanjski skupnosti vsebino družbenega dogovora pri določanju plačila obveze lastne udeležbe ter pri tem zlasti upoštevali:
—	vrednost stanovanja
—	socialno ekonomski položaj delavca in njegove družin',
—	zdravstveno stanje delavca in njegove družine.
32.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo v organizacijah združenega dela. delovnih skupnostih in stanovanjski skupnosti uveljavili lastno udeležbo:
—	pred vselitvijo oziroma preselitvijo,
—	po vselitvi z odlokom največ za dve leti za občane in družine, ki živijo v težkem gmotnem po-
ležaju in za mlade družine, ki na podlagi dogovorjenih kriterijev ne morejo plačati lastno udeležbo pred vselitvijo v stanovanje, s tem, da se zavežejo namensko varčevati pri poslovni banki za lastno udeležbo, za kar dovolijo tudi administrativno prepoved na osebni dohodek: v teh primerih bomo višino lastne udeležbe določili po kriterijih, ki veljajo na dan, ko nastopi pogoj plačila lastne udeležbe.
V posebnih primerih, zlasti ko se ocenjuje, da družina živi v težjih razmerah, bomo pred določitvijo višine lastne udeležbe pridobili mnenje centra za socialno delo; na njihov predlog pa je možna tudi popolna oprostitev plačila lastne udeležbe v izredno težkih socialnih razmerah (na primer: upravičenec do stlane družbene pomoči, dolgotrajna težja bolezen in drugi izjemno povečani izdatki družine, vezani na zadovoljevanje osnovnih življenjskih pogojev).
33.	člen
Za določitev višine lastne udeležbe bomo udeleženci uporabili naslednjo lestvico:
Skupni povprečni mesečni dohodek •/• udeležba de-na družinskega člana, izražen v 9/* lavca na vrednost na poprečni mesečni osebni dohodek stanovanja, ugo-na zaposlenega v SRS v preteklem letu to vij ena po pravil-
--------------—------------------------niku o merilih in
za delavce vrednosti, stan. in z dvema ali več stan. hiš ter sistem za samske	družinskimi točkovanja (Ur. 1.
člani	SRS Št. 25/81)
6.	NALOGE IN UKREPI S PODROČJA
SLO IN DS
35.	člen
Udeleženci bomo pri izvajanju plana stanovanjskega gospodarstva na področju graditve, prenove in vzdrževanja upoštevali navodila za vključevanje ukrepov in nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v obrambne in druge načrte v stanovanjskem gospodarstvu. Pri tem bomo upoštevali usmeritve za planiranje splošne ljudske obrambe in določenih nalog družbene samozaščite, ki jih je sprejel Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
36.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo:
'— za nakup in vzdrževanje požarne opreme, opreme za prvo pomoč, opreme za reševanje ter za kolektivno radiološko, biološko in kemično zaščito namenjali del sredstev stanarin in najemnin in sicer ca 2 •/.,
—	za vzdrževanje zaklonišč in opremljanje že zgrajenih zaklonišč namenjali del sredstev stanarine in najemnine in sicer ca 4 °/o,
—	za akcijsko usposobitev izvajalcev za primere izrednih razmer namenjali tudi del investicijskih sredstev stanovanjske skupnosti in sicer ca 5 %>.
nad	55	do do	55 60	nad	50	do do	50 55	0,5 1
nad	00	do	65	nad	55	do	60	2
nad	65	do	70	nad	60	do	65	3
nad	70	do	75 •	nad	65	do	70	4
nad	75	do	80	nad	70	do	75	5
nad	80	do	85	nad	75	do	80	6
nad	85	do	90	nad	80	do	85	7
nad	90	do	95	nad	85	do	90	8
nad	95	do	100	nad	00	do	95	9
nad	100	do	105	nad	95	do	100	10
nad	105	do	110	nad	100	do	105	11
nad	110	do	115	nad	105	do	110	12
nad	115	do	120	nad	110	do	115	14
nad	120	do	125	nad	115	do	120	16
nad	125	do	130	nad	120	do	125	18
nad	) 30			nad	125			20
Lastna sredstva pri nakupu ali prenovi etažnega stanovanja ter gradnji stanovanjskih hiš bodo taka, da bo znašala maksimalna vsota posojil:
—	največ do 80 °/o pri nakupu etažnega stanovanja,
—	največ do 75 %> pri zadružni stanovanjski gradnji,
—	največ do 60 °/o pri gradnji individualne družinske stanovanjske hiše v zasebni lasti
od predračunske vrednosti oziroma končne cene po kupoprodajni pogodbi, upoštevaje standardno stanovanjsko površino za etažno stanovanje in za stanovanjsko hišo v zasebni lasti, vendar največ do 90 m2.
34.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo uveljavili naslednje osnove in merila stanovanjskega kreditiranja:
—	najdaljša doba vračanja posojila 20 let,
—	najnižjs obrestna mera 6°/o,
—	najkrajša doba namenskega varčevanja 2 leti,
—	vračilo posojila z rastočimi anuitetami.
37.	člen
Udeleženci ugotavljamo, da je stanovanjska skupnost dolžna že v tem srednjeročnem obdobju pričeti z aktivnostmi za izpolnitev določil 297. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82), ki določa, da mora tudi stanovanjska skupnost v roku 15 let v obstoječih objektih na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč za zaklanjanje prebivalstva, zgraditi ustrezna zaklonišča oziroma da se za ta namen prilagodijo in uporabijo kletni prostori in drugi gradbeni ali naravni objekti, če je pri tem možno doseči odpornost zaklonišča dopolnilne zaščite.
Za izvajanje teh aktivnosti bomo z letnimi plani stanovanjske skupnosti določali vire in višino sredstev.
7.	TOPLOTNA ZASClTA ZGRAJENIH STANOVANJSKIH OBJEKTOV
38.	člen .
Udeleženci — stanodajalci se sporazumemo, da bomo glede na splošne družbene usmeritve o varčevanju, racionalni rabi energije ta preusmeritve na domače vire energije, že v začetku Tcdnjiiožnega Obdobja skupaj s stanovanjsko skupnostjo, pristopni k izvajanju dodatne toplotne zaščite a^ajrnlh etana-vanjskih objektov.
Izvedli bomo tudi obnovitev toplotne gaBčUtc v*a-čevodnih razvodov v kinetah.
Za izvedbo teh del bomo udeleženci, id smo tmfi stanodajalci v zgrajenih stanovanjskih objektih prispevali nepovratna lastna stanovanjska sredstva. Z* izračun prispevka posmeznemu stanodajalca bomo upoštevali površino stanovanj v etanovenjehaen objektu.
Udeležene! — stanodajalci se »poii arianeuueč dfe
bomo za dodatno toplotno zaščito zgrajenih stanovanjskih objektov uporabili tudi amortizacijo stanovanjskega sklada.	-
39.	člen
Pri izvajanju dodatne toplotne zaščite bodo imeli prednost stanovanjski objekti, ki so ogrevani iz skupnih kotlovnic na kurilno olje.
8.	ORGANIZIRANOST IN NALOGE IZVAJALCEV
40.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da je investitor družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v občini Litija Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija (v nadaljevanju: stanovanjska skupnost), po kateri uresničujemo skupne naloge na področju prenove in graditve stanovanj.
Stanovanjska skupnost lahko za strokovne posle planiranja, programiranja, združevanja interesentov v investitorstvo, organizacijo investicijskih priprav, finančno poslovanje, koordinacija graditve, nadzor nad gradnjo pooblasti svoje delovno skupnost ali ustrezno organizacijo združenega dela.
Pooblaščena organizacija bo zadeve skupnega pomena za potrebe stanovanjskega gospodarstva opravljala po principu svobodne menjave dela. Opravila, ki pa jih opravlja kot inženirsko svetovalno dejavnost v graditvi in prenovi pa na enakih osnovah kot ostali inžiniringi v graditvi in prenovi.
V organizaciji graditve stanovanj bo pooblaščena organizacija vzpostavila take medsebojne odnose, da bodo omogočali uveljavljanje pravic in odgovornosti soinvestitorjev v odnosu na vse izvajalce (pooblaščena organizacija, graditelji,' projektanti).
Delovna skupnost komunalne in stanovanjske skupnosti bo opravljala administrativna-tehnična opravila za delegatski sistem, finančna in strokovna opravila s področja gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami in za področje solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu ter druga pomožna in tem podobna opravila.
42.	člen
Udeleženci pooblaščamo odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve za tekoče spremljanje izvajanja in uresničevanja ciljev in nalog, opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom in za povratno informiranje udeležencev samoupravnega sporazuma.
43.	Men
Udeleženci sporazuma — izvajalci (v nadaljevanju: izvajalci), botno:
—	zagotavljali zmogljivosti za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove stanovanj, vzdrževanja stanovanjskega fonda, dodatne toplotne zaščite stanovati jakega fonda,
—	ustvarili pogoje za tako organizacijo vzdrževalne službe, da bomo skupnostim stanovalcev postali
hiter servis za odpravljanje nastalih napak,
—	hitro odpravljati ugotovljene pomanjkljivosti
pri gradnji
—	pri gradnji stanovanj dosegli tako kvaliteto, da bodo bistveno izboljšane možnosti vzdrževanja,
—	pri projektiranju novogradnje, prenove, obnove toplotne zaščite in pri sami gradnji, upoštevali ukrepe varčevanja z energijo,
—	oblikovali take cene stanovanjske gradnje in prenove, ki bodo v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji in metodologiji za ugotavljanje stroškov in oblikovanje cen v stanovanjski graditvi.
Udeleženci, ki bomo na podlagi tega samoupravnega sporazuma in letnih planov vstopali v sporazum oziroma pogodbe o graditvi konkretnih objektov, bomo dosledno upoštevali skupno postavljene planirane roke in prevzemali materialno odgovornost za zamude (pogodbene kazni).
Udeleženci bomo jamčili kvaliteto graditve in prenove v jamstvenem roku z varščino v višini 5 °/o
pogodbene vrednosti za odpravo manjših napak v jamstvenih rokih.
44.	člen
Izvajalci bomo pri uresničevanju programa stanovanjske graditve upoštevali sprejete ukrepe za varstvo okolja in naloge in ukrepe s področja SLO in DS.
45.	člen
Izvajalci bomo skrbeli za izvajanje določil družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje.
9.	IZVAJANJE NALOG STANOVANJSKE SKUPNOSTI IN NAČIN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV
46.	člen
Za izvedbo skupnih nalog, ki izhajajo iz tega samoupravnega sporazuma (planiranje in usklajevanje planov, graditev stanovanj, prenova stanovanj, solidarnost in vzajemnost, gospodarjenje, razvojne naloge in informacijski sistem) kakor tudi za vsa administrativna- strokovno-tehnična, finančna in tem podobna 'opravila, bo skrbela in jih opravljala delovna skupnost cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti.
Delovna skupnost se bo za izvedbo skupnih nalog povezovala s projektantskimi in izvajalskimi organizacijami, zato, da bodo za odločtive v delegatski skupščini izdelane čim bolj strokovne podloge za vsa področja dela stanovanjske skupnosti.
47.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo združevali sredstva za Izvajanje nalog stanovanjske skupnosti, za delegatski sistem, za delovno skupnost cestne, komunalne in stanovaljske skupnosti iz sredstev po posameznih področjih, pri čemer se upoštevajo načela zakona o svobodna menjavi dela. Na teh osnovah se upošteva združevanje sredstev iz področja graditve prenove, sotidamosti, vzajemnosti in gospodarjenja. Razmdrja delitve stroškov se bodo določala z letnimi plani glede na dejanski obseg in vsebino ter pomembnost dogovorjenih nalog.
r
10.	NALOGE, KI JIH URESNIČUJEMO V ZVEZI
STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
48.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo združevali sredstva za izvajanje nalog v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije in se aktivno vključevali v izvajanje nalog organiziranih v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ter opredeljenih v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, ki se nanašajo na:
—	solidarnost in vzajemnost na ravni republike,
—	izvedbo posebnih nalog zveze.
49.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo skrbeli pri izvajanju programa raziskav Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, da bo:
—	v čimvečji možni meri usklajen s potrebami razvoja stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji,
—	izsledke rezultatov raziskav koristno vključevali in uporabljali v stanovanjskem gospodarstvu.
11.	KONČNE DOLOČBE
50.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da lahko stanovanjska skupnost začasno prosta in nerazporejena sredstva vzajemnosti uporablja za premostitveno in kratkoročno kreditiranje investitorja družbeno usmerjene stanovanjske gradnje. Pogoje takega kreditiranja določi skupščina stanovanjske skupnosti.
51.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da lahko stanovanjska skupnost začasno prosta sredstva posodi organizaciji združenega dela pooblaščeni za izvajanje ogrevanja v stanovanjskih soseskah za nabavo kurilnega olja.
Pogoje določi skupščina stanovanjske skupnosti.
52.	člen
Udeleženci bomo sporazumno sprejeli potrebne ukrepe za zagotovitev potrebnih sredstev in zmogljivosti izvajalcev, potrebnih za izvedbo plana stanovanjske graditve, opredeljene tudi v družbenem planu občine.
53.	člen
Udeleženci soglašamo, da je za morebitne spore med udeleženci, izvirajoče iz tega samoupravnega sporazuma, pristojno sodišče združenega dela.
54.	člen
Udeleženci bomo obveznosti in naloge, dogovorjene s tem samoupravnim sporazumom, uveljavili v svojih srednjeročnih planih in drugih samoupravnih splošnih aktih.
55.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
St. 010-2/84-1
Litija, dne 16. decembra 1985.
Udeleženci:
st?
OZD, TOZD. DS, SIS
1.	Predilnica Litija
2.	IUV, TOZD Usnjama
3.	Lesna industrija Litija
4.	Kovina Šmartno
5.	Osnovna šola Litija
6.	Kmetij, zadruga Litija
7.	Gostinsko pod j. Litija
8.	D od Tišje Šmartno
9.	Zavod za izobraževanje in kulturo
10.	ZG, 2TO Ljubljana
11.	SŠS Litija
— Solidarnost — Kadrovska — Upokojenci (SPIZ SRS)
12.	Etažni lastniki
Skupaj
1986	1987	1988	1989	1990
------------------------------------------------ ------------------- ------------------- Skupaj
1	1.5	2	3	1	1,5	2	3	1	1 j 2	3	1	14	2	3	1	1,5	2	3
311—	311—	221—	321—	321—	27
— 2	—	— —	2	—	—	—	2	—	—	—	2	—	—	—	2	—	—	10
- - - 1 - ---- ---- - - - - - ---1
— —	—	——	—	1	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1	—	—	2
1-	2	— —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	3
— — — —— — 1— - — — 1 1-- - - -- - - - ____ ------------1
__	_	_______________ i _	1
—	12—	—12—	—	12—	—	12—	—	12—	H
8—64	122 —	132 —	121—	124—	Tl
—	—	—	——	—	2	—	—	—	1	—	—	—	1	—	—	—	1—	5
—	—	—	—	2	—	—	—	2	—	—	—	2	—	—	—	2	—	— —	■
—	—	1—	—	—	1	—	—	—	1	—	—	—	1	—	—	—	1—	S
n	4	12	5	6	8	11	—	5	10	7	—	6	7	6	—	7	M)	19 —	MS
1	— enosobno stanovanje
1.5 — enoinpolsobno stanovanje
2	= dvosobno stanovanje
3	— trisobno stanovanj«
1.	Agrotehnika — Gruda, TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija
2.	Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOZD Gozdni obrat Litija
3.	KOP Komunala Litija
4.	KIT Kmetijska zadruga Litija
5.	Občinski odbor RK Litija
6.	Vzgojno-varstvena organizacija Litija
7.	Delovna skupnost upravnih organov SO Litija
8.	Kovina Šmartno pri Litiji
9.	Kovinarska Krško, TOZD Transportne naprave Dole
10.	Občinska gasilska zveza Litija
11.	Predilnica Litija
12.	Tekstil Ljubljana, TOZD Pletilja Litija
13.	Zavod za izobraževanje in kulturo Litija
14.	Gostinsko podjetje Litija
15.	Strokovna služba komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija
16.	Mizarstvo Litija
17.	Zveza sindikatov Slovenije, Občinski svet Litija
18.	Zdravstveni dom Domžale, TOZD Zdravstveno varstvo Litija
19.	SGD Beton Zagorje ob Savi, TOZD Gradmetal Litija
20.	KS Šmartno pri Litiji
21.	KS Litija — desni breg
22.	KS Ribče
23.	KS Kresnice
24.	KS Sava
25.	KS Jablanlška dolina
26.	KS Dole pri Litiji
27.	KS Gabrovka
28.	Skupnosti stanovalcev: Jerebova ulica 6, Na Dobravi 2, 4, Ulica solidarnosti 5. Cesta komandanta Staneta 14, Ustje 7, Ulica solidarnosti 3, Ponoviška 5, Trg na Stavbah 2, 3, Sitarjevška 44—46, Dole, Cesta komandanta Staneta 16, Ulica Luke Svetca 5, Pono-viče 20, Šmartno 31, 32, 34, 35, 52, Maistrova 1, Brodarska 8, Valvazorjev trg 12, Ulica solidarnosti 2, Zavrstnik 1, la. Ib, Maistrova ulica 14, Trg na Stavbah 15, Ulica Luke Svetca 3, Ustje 70, Ulica solidarnosti 2, Trg na Stavbah 4, Cesta komandanta Staneta 12, Ustje 105, 106, Ustje 21, 22, 27, 28, Cesta komandanta Staneta 3.
ms.
Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), 15. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni Hrt SRS, St. 30/82) in določil
samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990 je skupščina stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne 16. decembra 1985 sprejela
SKLEP
o stopnjah, virih hi opnovah sa potrebe solidarnosti
in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti
•toBme Litija za obdobje 1986—1990
I
Delavci, zaposleni v organizacijah združenega dela, temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, poslovnih enotah na območju občine Litija in delavci, ki samostojno opravljajo dejavnost' z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci kot tudi delavci, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost in pri njih zaposleni delavci bodo v letih srednjeročnega obdobja 1986—1990 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lilija za potrebe stanovanjskega gospodarstva naslednja namenska sredstva:
1.	Za namene solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu v višini 1,235°/« na bruto osebni dohodelc nepovratno iz dohodka od tega:
—	1,100% za namen solidarnosti v občini,
—	0,132% za namen solidarnosti na ravni republike za sanacijo, adaptacijo oziroma dograditev bivalnih pogojev v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	0,003% za zagotavljanje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih brigad v SR Sloveniji.
2.	Za namen vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu v občini v višini 0,2% na bruto osebni dohodek povratno iz čistega dohodka.
3.	Za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov v občini v višini 0,18% na bruto osebni dohodek nepovratno iz čistega dohodka.
4.	Za sofinanciranje kadrovskih stanovanj v manj razvitih občinah SR Slovenije v višini 0,02 % na bruto osebni dohodek nepovratno iz čistega dohodka.
5.	Za pr.enovo starejših stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v gospodarjenju skupnosti stanovalcev v občini Litija v višini 0,5 % na bruto osebni dohodek nepovratno iz čistega dohodka.
6.	Delavci, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, združujejo za reševanje pri njih zaposlenih delavcev' tudi sredstva v višini 3% na bruto osebni dohodek nepovratno iz čistega dohodka obratovalnice.
7.	Za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev združuje Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije nepovratna sredstva, ki se oblikujejo od izplačanih pokojnin in izplačanih varstvenih dodatkov upokojencem in občanom na območju občine Litija po stopnji 4 %.
II
Namenska sredstva iz prejšnje točke tega sklepa zavezanci za plačilo izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov, pokojnin in drugo.
in
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije in se uporablja od 1. 1. 1986 dalje.
Št 010-2/84-1
Litija, dne 16. decembra 1985.
Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija
Alojz Kotar L r.
1840.
1841.
Na podlagi 20. člena pravilnika o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnih stanovanjih, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija (Uradni list SRS, št. 30/82 in 23/83) je zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti na seji dne 16. decembra 1985 sprejel
SPREMEMBE
pravilnika o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnih stanovanjih, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija
1. člen
Spremeni se 7. člen tako, da se glasi:
»Višina lastne udeležbe se določi po naslednji lestvici:
Skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, izražen v na poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega V SRS v preteklem letu
za samske delavce
za delavce z dvema ali več druž. člani
=š°i š-
iikfl
lllifi;
pilili
nad	55	do do	55 60	nad	50	do do	50 55	0,5 1
nad	60	do	65	nad	53	do	60	2
nad	65	do	70	nad	60	do	65 -	3
nad	70	do	75	nad	65	do	70	4
nad	75	do	80	nad	70	do	75	5
nad	80	do	85	nad	75	do	80	6
nad	85	do	90	nad	80	do	85	7
nad	90	do	95	nad	85	do	90	8
nad	95	do	100	nad	90	do	'95	9
nad	100	do	105	nad	95	do	100	10
nad	105	do	110	Vid	100	do	105	11
nad	110	do	115	nad	105	do	110	12
nad	115	do	120	nad	110	do	115	14
nad	120	do	125	nad	115	do	120	16
nad	125	do	130	nad	120	do	125	18
nad	130			nad	125			20
2.	člen
Črta se 8. člen.
3.	člen
Volilna komisija krajevne skupnosti Jevnica je na podlagi 11. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) na 3. seji dne 15. decembra 1985 sprejela
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Jevnica dne 15. decembra 1985
Skupščina krajevne skupnosti Jevnica je na 15. seji dne 19. 12. 1985 sprejela sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Jevnica (Uradni list SRS. št. 39/85 in 40/85).
Referendum je bil v nedeljo 15. decembra 1985 od
5.	do 19. ure.
Volilna' komisija je ugotovila, da je bila izvedba referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v skladu s predpisi in sklepi skupščine krajevne skupnosti Jevnica. Po izidu glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 625 glasovalnih imravičencev glasovalo »ZA« 468 glasovalnih upravičencev oziroma 74,56 °/o, »PROTI« 108 glasovalnih upravičencev oziroma 17.28 "'o, neveljavnih je bilo 17 glasovnic oziroma 2,72 "/o, glasovanja pa se je vzdržalo 36 glasovalnih upravičencev oziroma 5,44 °/o.
Na podlagi navedenega izida glasovanja, je volilna komisija ugotovila, da ima skupščina krajevne skupnosti Jevnica v smislu 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja ter 2. in 8. člena zakona o samoprispevku podlago za sprejem sklepa o uvedbi samoprispevkr za območje krajevne skupnosti Jevnica (naselje Jevnica, Kresniške Poljane in Golišče).
Jevnica, dne 17. decembra 1985.
Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Jevnica Jože Kovič 1. r.
1842.
Na podlagi 8, člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. .-5/85) in 27.. 28., 29. in 30. člena statuta krajevne skupnosti Jevnica je skupščina krajevne skupnosti Jevnica na 16. seji dne 17. decembra 1935 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Jevnica
Spremembe veljajo, ko jih sprejme zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija.
Spremembe se objavijo v Uradnem listu SRS St. 010-4/81-2
Litija, dne 16. decembra 1985.
Predsednica zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija Olga Malenšek i. r.
1. člen
Za območje krajevne skupnosti Jevnica se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 15. decembra 1985 uvede krajevni samoprispevek za financiranje ureditve asfaltnega dela ceste po jevniški dolini, rekonstrukcije ceste Jevnica—Slapnica, ureditve varnostnih ograj ob lokalnih cestah, razširitve in obnovitve mostov čez Jevniščico, rekonstrukcije ceste Jevnica—Golišče—Kresniškl vrh in Jevnica—Mala fJoga, ureditve cestišča krajevnih cest po naseljih Jevnica in Kresniške Poljane, sanacije pešpoti Jevnica— Kresniške Poljane, izgradnje vodovodnega rezervoarja, izgradnje vodovoda v naselju Golišče, obnove el e k-
troomrežja, razširitve javne razsvetljave, izgradnje mrliške vežice na pokopališču Kresnice, izgradnje ro-kometno-košarkarskega igrišča, ureditve prostorov Zadružnega doma, nabave motorne črpalke, izgradnje miniaturnega TV pretvornika in izdelave idejne zasnove ureditve kanalizacije v naseljih Jevnica in Kresniške Poljane
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990.
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju Krajevne skupnosti Jevnica:
—	po stopnji 20/0 od neto OD iz delovnega razmerja, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom na domu,
—	po stopnji 2e/o občani, ki imajo dohodek od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev od davčnih osnov,
—	po stopnji 4 Ve delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
—	po stopnji 2°/o osebni, invalidski in družinski upokojenci od pokojnin.
4.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo tudi lastniki nepremičnin na območju Krajevne skupnosti Jevnica (stanovanjska hiša, počitniška hišica in zemljišče za gradnjo počitniške hišice), ki nimajo stalnega bivališča na območju Krajevne skupnosti Jevnica letno v višini 20 V« od' povprečnega mesečnega neto OD v SR Sloveniji v preteklem letu. Plačilo zapade v tekočem letu in sicer:
—	1. tretjina do 31 maja
—	2. tretjina do 31. julija in
—	3. tretjina do 30. septembra.
5.	tierA
Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, ki prejemajo socialno varstveno pomoč, invalidnino, pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostno pokojnino priznano po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, štipendijo in nagrade za delovno prakso ter delavci, katerim osebni dohodek ne presega najnižjega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom v skladu z 12. členom zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85).
6.	člen
Zavezanci krajevnega samoprispevka so dolžni poravnati zapadlo obveznost izvirajočo iz krajevnega samoprispevka, ki je določen s tem sklepom, sicer se ga bremeni z zamudnimi obrestmi po veljavnih predpisih.
7.	člen
Za delovne ljudi in občane, ki se bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka stalno naselili na območju krajevne skupnosti Jevnica, veljajo določila 3. člena tega sklepa. Za delovne ljudi in občane, ki bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka pridobili nepremičnine na območju krajevne skupnosti Jevnica (stanovanjska hiša, počitniška hišica in zemljišče za počitniško hišico), ki nimajo stal-
nega bivališča na območju krajevne skupnosti Jevnica, veljajo določila 4. člena tega sklepa.
8.	člen
Krajevni samoprispevek se nakazuje na posebni račun št. 50150-842-022-600838 krajevni samoprispevek KS Jevnica.
9.	člen
Kontrolo nad zbiranjem krajevnega samoprispevka opravljata v skladu s pristojnostmi služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke SO Litija.
Kontrolo porabe sredstev krajevnega samoprispevka opravlja skupščina krajevne skupnosti Jevnica.
16.	člen
Za zbiranje sredstev in izvajanje programa krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Jevnica.
11.	člen
Sredstva krajevnega samoprispevka, zbrana po realizaciji programa krajevnega samoprispevka, se namenijo za vzdrževanje objektov in naprav iz 1. člena tega sklepa.
O uporabi več zbranih sredstev krajevnega samoprispevka odloča skupščina krajevne skupnosti Jevnica.
12.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Jevnica, dne 17. decembra 1985.
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Jevnica
Ivan Rus 1. r.
1843.
Na podlagi 12. člena zakona o referendumu in o drugih eblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), objavlja volilna komisija krajevne skupnosti Sava
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Sava, ki jc bil dne 22. 12. 1985
i
Volilna komisija ugotavlja, da je bil na referendumu o uvedbi krajevnega samoprispevka v KS Sava dne 22. 12. 1985, izid glasovanja naslednji:
1.	v volilnem imeniku je bilo vpisanih 435 glasovalcev,
2.	v volilni imenik ni bilo naknadno vpisanih-glasovalcev,
3.	na referendumu je glasovalo 417 ali 95,8 •/• vseh glasovalcev
4.	za uvedbo referenduma je glasovalo 281 ali
64,5	•/. vseh glasovalcev,
5.	proti uvedbi referenduma je glasovalo 102 ali 23,4 •/« vseh glasovalcev,
6.	na referendumu je bilo oddano 32 neveljavnih glasovnic ali 7,3 •/« vseh glasovalcev,
7.	glasovanja se ni udeležilo 20 glasovalcev ali 4J> •/• vseh glasovalcev.
n
Volilna komisija krajevne skupnosti Sava soglasno ugotavlja, da je bilo glasovanje izvedeno v skladu z zakonom, ter da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina občanov in delovnih ljudi, ki ima pravico glasovanja, ter je tako v krajevni skupnosti Siiva sprejeta odločitev o uvedbi samoprispevka v denarju za izgradnjo in modernizacijo komunalnih objektov in naprav v soseskah Sava, Ponoviče, Leže in Spodnji Log ter izgradnjo večnamenskega igrišča na Savi.
Sava, dne 22. decembra 1985.
1844.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 37. člena statuta krajevne skupnosti Sava je Skupščina krajevne skupnosti Sava na seji dne 22. decembra '1B85 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Sava
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Sava, ki obsega naselja: Sava, Leše, Ponoviče in Spodnji Log se, na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 22. decembra 1985, uvede krajevni samoprispevek v denarju za financiranje izgradnje in modernizacije komunalnih objektov in naprav v soseskah Sava, Ponoviče, Leše in Spodnji Log.
2.	člen
Samoprispevek v denarju se uvede za obdobje od 1. 1. 1986 do 30. 6. 1990.
3.	člen
Program uporabe sredstev je objavljen v sklepu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Sava (Uradni list SRS, št. 41/85).
4.	člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Sava v višini 2 ‘/o od naslednjih osnov:
—	osebnih dohodkov delavcev in drugih delovnih ljudi, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
—	drugih dohodkov občanov po zakupu o davkih občanov, razen dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic,
—	pokojnin.
5.	člen
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvare, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne peesega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študent: in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
6.	člen
Za zbiranje sredstev in izvajanje del je odgovoren svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih letno poroča skupščini krajevne skupnosti, ki opravlja tudi nadzor nad uporabo sredstev.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in uprava za družbene prihodke občine Litija.
7.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo le za namene določene v
1.	členu tega sklepa, ter se zbirajo na zbirnem računu 50150-842-022-300843 Krajevni samoprispevek KS Sava.
Izplačevalci osebnega dohodka in pokojnin so dolžni pri nakazilu odtegnjenega samoprispevka navesti podatke za katere zavezance je znesek plačan in v kolikšni višini, kolikor je zavezancev samoprispevka več, pa so dolini krajevni skupnosti poslati seznam.
8.	člen
Sredstva, ki bi ostala po zadostitvi potreb, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden se uporabijo za vzdrževanje in obnovo s samoprispevkom zgrajenih objektov po programu, ki ga sprejme krajevna skupnost.
9.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati z dnem objave
Predsednik *
skupščine krajevne skupnosti Sava Koman Berdajs 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1845.
Na podlagi 53 člena in devete alinee 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35-1626/81), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44-1891/82 in 9-425/85) ter 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 24. decembra 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne
3.	decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	«en
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št.
11-522/83,	14/83, 42-1724/83,	7-405/84, -21-1088/84, 5-
272/85, 9-461/85 in 10/85) se v 4. členu stopnja davka od osebnega dohodka delavcev v višini »0,35 */*« nadomesti s stopnjo »0,75 °/o«.
2.	člen
V	prvem odstavku 15. člena se v prvi in četrti vrsti črtata vejici ter črta besedilo: »ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete«.
3.	člen
16. člen se črta.
4.	člen
22. člen se spremeni tako, da se glasi:
»•Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen tistih, za katere je določena posebna stopnja, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 35 %.
Zavezanci davka, ki opravljajo dejavnost bifejskega značaja ter gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 40 “/o.
Zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka
po stopnji 45 e/<r".
5.	člen
V prvem odstavku 23. člena se za besedami »kot postranski poklic« črta vejica in doda naslednje besedilo: »ali občasno opravljajo dejavnost, če ni s predpisi prepovedana.«
Tretji odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katero so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka a celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini:
Delež prihodka v celotnem prihodku
v •/«
nad	do
•/» olajšave od odmerjenega davka
10	20	5
20	30	10
30	40	15
40	50	20
50	25«.
6.	člen
V drugem odstavku 27. člena se za prvim stavkom črta pika in doda naslednje besedilo: »in je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev,' ki takšno olajšavo uveljavljajo.«
7.	člen
28. a člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v elektroenergetski sistem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice odmerjeni davek zniža:
—	za 5 %>, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 %>,
—	za 10 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 do 15 %,
—	za 20 °/o, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 do 30 6 7/o,
—	za 30 %i, če znaša odstotni delež tega prihodka
nad 30 %.«
8.	člen
V 35. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se odmerja pavšalni letni znesek davka v višini 10 "/o enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča v odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v pretekierr letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev in družinskih članov in sicer:
•/.
—	vrste dejavnosti oziroma predmeta poslovanja, ki je	tržno	bolj	zanimiv	do	20
—	način poslovanja 'velikost in opremlje-
nost poslovnih prostorov ter stopnja avtomatiziran osti delovnega	procesa)	dc	25
—	kraj poslovanja, vezan na možnost pri-
dobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestna naselja, primestna naselja, druga večja ali manjša ter odročna in višinska naselja)	do	15
—	delovna sposobnost zavezanca, vezana
na zmožnost pridobivanja dohodka, z upoštevanjem vrste dejavnosti (starost in zdravstveno stanje)	do	10
—	uporaba - dopolnilnega dela delavcev
ali družinskih članov zavezanca	5
Zavezancem za davek od dohodka Iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se pavšalni letni znesek davka določa tudi v sorazmerju s časom opravljanja dejavnosti in možnostjo doseganja dohodka.«
9.	člen
39. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem za davek od dohodka iz poki'enih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se odmerja pavšalni letni znesek davka v višini 2 0/o enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pri določanju pavšalnega letnega zneska davka se tudi smiselno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 35. člena tega odloka.«
10.	člen
V 41. členu se v drugem odstavku za besedami »v organizacijah strokovnih združenj kulturnih delavcev in njihovih članov« črta vejica in doda naslednje besedilo: »ali organizacijah združenega dela s področja kulture.«
11.	člen
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Ce znaša davčna osnova dinarjev nad	*	do		Stopnja «/•
	77.600	15
77.600	155.200	24
155.200	232.800	33
232.800	310.300	42
310.400	388.000	50
388.000	465.600	58
465.eao		65«
	12. člen	
50., 50. a in	50. b člen se združijo v 50.	člen, ki se
glasi:		
»»Davek na	posest stavb plačujejo zavezanci od	
vrednosti stavbe		
— davčne osnox'e po naslednjih stopnjah:		
— za stanovanjske stavbe, stanovanja		in garaže:
Ce znaša davčna osnova dinarjev nad	do		Stopnja •/o
	1,430.000	0,10
1,430.000	2,860.000	0,20
2,860.000	5,720.000	0,30
5,720.000	3,580.000	0,45
8,580.000	11,440.000	0,65
11,440.000	14,300.000	0,85
14,300.000		1,00
— za stavbe	in prostore, ki se v	sezoni ali od
časa do časa uporabljajo za počitek in		rekreacijo:
Ce znaša davčna osnova dinarjev nad	do		stopnja Vc
	1,430.000	0,20
1.430.000	2,860.000	0,35
2.860.000	5,720.000	0,50
5,720.000	3,580.000	0,70
8,580.000	11,440.000	0,90
11,440.000	13,300.000	1,20
14,300.000		1,50
— za poslovne stavbe in poslovne prostore:
Ce znaša davčna osnova dinarjev
nad	do	Stopnja •/.
	1,430.000	0,15
1,430.000	2,860.000	0,35
2,860.000	4,290.000	0.55
4,290.000	5,720.000	0,75
5,720.000	7,150.000	1,00
7,150.000		1,25
	13. člen	
Prvi odstavek 5i.	a člena se	spremen] tako, da
glasi:
»Zavezanec davka iz premoženja, ki je lastnik
plovnega objekta plačuje davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer:
—	nad 8 do 9 metrov dolžine 30.400 dinarjev,
—	za vsak nadaljnji polni meter še po 12.000 dinarjev.«
14.	člen
55. člen se spremeni tako, da Se glasi:
»Občinska uprava za družbene prihodke na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
—	če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev,
—	če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke,
—	če je zoper odmemo odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe, prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti,
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja,
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov.
Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tesa člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig.
Odlog plačila davka se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do ti mesecev, v primerih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do enega leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se prizna za čas do enega leta.
Za čas,; ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.«
15.	člen
Za 58. členom se doda nov 58. a člen, ki se glasi-:
»Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku se priznavajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev, v višini do 20e/o, za humanitarne namene pa v višini do 40 •/» enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40*/« enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se odmerja davek.«
16.	člen
StatutarnopravnE komir-ija Skupščine občine Ljubljana Bežigrad je pooblaščena za določitev prečiščenega besedila odloka o davkih občanov.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan pc objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 010-5/82-5
Ljubljana, de e 24. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Vlado Beznik L r.
1846.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 In 4/78) ter druge alinee 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35'31) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 39. seji zbora združenega dela dne 24. decembra 1935 in na 39. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Ljubljana Bežigrad v prvem trimesečju 1986
1.	člen
Do sprejetega proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1986 se bodo splošne družbene potrebe občine začasno, vendar najdlje do 31. marca 1986, financirale na podlagi odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1985.
2.	člen
Razporeditev vseh prihodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad iz prejšnjega člena tega odloka ne sme presegati 25 */e sredstev razporejenih z odlokom o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1985.
3.	člen
Doseženi prihodki in izvršeni odhodki v času začasnega financiranja so sestavni del proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1986.
4.	Sen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna najame posojilo iz sredstev rezervnega sklada občine.
5.	Men
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1986 dalje.
St 400-1/85-3
Ljubljana, dne 24. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana. Bežigrad
1847.
Na podlag: 5. člena zakona o zagotavljanju sred->.e\ za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85), 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) in v skladu z družbenim dogovorom o posebnih blagovnih rezervah osnovnih živil in neživilskih proizvodov v ljubljanskih občinah z dne 27. oktobra 1978 je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 39. seji zbora združenega dela in na 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986
I člen
S tem odlokom se v občini Ljubljana Bežigrad uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev, in sicer po stopnji 0.2 °/o, za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1986.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu, s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1986 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih:
—	za osnovno pre^rbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in
—	za intervencije s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. Bena tega odloka se zbirajo pri samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane in se takoj preusmerijo na poseben račun blagovnih rezerv ljubljanskih občin.
Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne blagovne rezerve ljubljanskih občin, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja skupnih stalnih blagovnih rezerv ter kritja dela stroškov za tržne blagovne rezerve občin mesta Ljubljane.
Namensko uporabo sredstev spremlja Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
4.	Men
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. Bena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, ter zadovoljevanje skupnih potreb in splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati ,osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1936.
St. 010-22/84
Ljubljana, dne 24. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Vlado Beznik L r.
1848.
Na podlagi 4. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 39. seji zbora združenega dela in na 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1983
1.	člen
Za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 se v občini Ljubljana Bežigrad uvaja prispevek iz osebnega dohodka delavcev.
2.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji 0,7 °/..
3.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena odloka se zbirajo v samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hmne občin mesta Ljubljane.
4.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se uporabijo za namene iz 7. člena in drugega odstavka 8. člena zakona o intervencijah in proizvodnji hrane, zlasti pa:
—	za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih in 'na območjih s težjimi proizvodnimi pogoji;
—	za pospeševanje družbeno organizirane živinorejske proizvodnje na domači krmni osnovi;
—	za pospeševanje intenzifikacije poljedelske proizvodnje* in zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje;
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo;
—	za pospeševanje ulova morskih rib in vzreje sladkovodnih rib;
—	za nadomestilo dela obresti za kredite, dane iz sredstev hranilno kreditnih služb, do leta 1980;
—	za zagotavljanje preskrbe mesta Ljubljane z mesom, mlekom in drugimi proizvodi osnovne preskrbe;
—	za delno sofinanciranje delovanja in vzdrževanja sistema obrambe pred točo na branjenih območjih občin mesta Ljubljane.
5.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, ter za zadovoljevanje skupnih potreb in splošnih družbenih potreb.
Prispevek se obračunava in plačuje na način kot je določeno z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na pod-
ročju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23,83) za obračunavanje m plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
St. 010-11/82
Ljubljana, dne 24. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Vlado Beznik L r.
1849.
Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), 2. odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), 2. odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) 290. člena zakona o SLO in DS (Uradni list SRS, št. 35/82) in 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je na seji zbora združenega dela dne 24. decembra 1985 in zbora krajevnih skupnasti dne 24. decembra 1985 Skupščina občine Ljubljana Bežigrad sprejela
ODLOK
o začasnem plačevanju prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje za območje občine Ljubljana Bežigrad
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek ter pri njih zaposleni delavci, plačujejo v letu 1986 prispevek za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj v Ljubljani ter solidarnost v SR Sloveniji, in-sicer dokler skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Bežigrad ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986—1990 uveljavljen, vendar najdlje do 3L decembra 1986.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih plačujejo za solidarnost v Ljubljani prispevek iz dohodka v višini 1,11 •/» ter za solidarnost v SR Sloveniji iz dohodka v višini 0,135 6/o-Osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
Občani, ti z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek plačujejo prispevek za solidarnost v Ljubljani iz dohodka po stopnji 1,11 %> ter za solidarnost v SR Sloveniji prispevek iz dohodka v višini 0,135«/« od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek zavezancev in pri njih zaposlenih delavcev.
2.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in občani, ki z neposrednim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko' ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek ter pri njih zaposleni delavci plačujejo v letu 1986 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, in sicer dokler skupščina samoupravne komunatae interesne skupnosti
ISehtianskita občin ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne komunalne interesne skupnosti ljubljanskih občin za obdobje 1US6 do 1990 veljaven, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih plačujejc^prispevek iz dohodka v višini 1,65 •/». Osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
Občani, Id z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 1,65 •/• od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek zavezancev in pri njih zaposlenih delavcev.
3.	člen
Delavci v temeljnih ali drugih organizacijah združenega dela, Iti opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena v skladu z družbenim planom občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986—1990, dokler Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Območne vodne skupnosti Ljubljanica - Sava za obdobje 1986—1990 uveljavljen, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 2,3 Ve. Osnova za obračun je davčna osnova na obdavčeni dohodek.
4.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom in sicer, dokler skupščina skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Bežigrad ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986 do 1990 uveljavljen, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,25 č/o. Osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
5.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost plačujejo v letu 1986 prispevek ta financiranje skupnih nalog SLO in DS v Ljubljani in sicer dokler skupščina sklada za financiranje skupnih nalog SLO in DS v Ljubljani ne ugotovi, da je samoupravni sporazum za financiranje skupnih nalog SLO in DS v Ljubljana za obdobje 1986—1990 uveljavljen, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšpjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v Tišini 0,22*1*; osnova za obračun je dohodek.
6.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986.
SL 010-19/85-1
Ljubljana, dne 24. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Vlado Beznik L r.
1850.
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79),
20.	člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), 68. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79), v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83), ter 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je na seji zbora združenega dela dne 24. decembra 1985 in zbora KS, dne 24. decembra 1985 Skupščina občine Ljubljana Bežigrad sprejela
ODLOK
o začasnem plačevanju prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Ljubljana Bežigrad
1.	člen
Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Ljubljana Bežigrad, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana posamezne skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1986, plačujejo po tem odloku.
2.	člen
Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji
5,00.
3.	člen
Občinski telesnokulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,55.
4.	člen
Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke
—	iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,55,
—	iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alinee, po stopnji 9,09.
5.	člen
Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka
—	za neposredno otroško varstvo po stopnji 2,00
—	za denarne pomoči otrokom po stopnji 0,87.
6.	člen
Občinski skupnosti socialnega skrbstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,76.
7.	člen
Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,27.
8.	člen
Občinski skupnosti za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,19.
9.	člen
Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,036.
10.	člen
Prispevki iz 9. člena tega odloka, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za akontacije :n se dokončno poračunajo s prispevki uvedenimi s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti.
Poračun iz 1. odstavka tega člena mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986.
11.	člen
Ta odlok začne veljati 1 januarja 1986.
St. 010-20/85-1
Ljubljana, dne 24. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Vlado Beznik 1. r.
LJUBLJANA CENTER
1851.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v Družbenopolitičnih skupnostih Uradni list SRS št 39/74 in 4/78; in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Center na 41. seji zbora združenega dela dne 19. decembra 1985 in na 41. seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1935 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center v prvem trimesečju 1986
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Ceniti za leto 1986 se bodo splošne družbene potrebe v občini Ljubljana Center začasne financirale na podlagi proračuna za leto 1985, vendar najdalj do 31. marca 1986.
2.	člen
Razporeditev vseh prihodkov proračuna občine Ljubljana Center ne sme presegati 25 % sredstev razporejenih z odlokom o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1985.
3.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega mesečnega dotoka prihodkov proračuna najame posojilo iz sredstev rezerv.
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in se uporabita od 1 januarja 1986.
St. 400 2/84
Ljubljana, dne 19. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Albin Vengust 1. r.
1852.
Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni Ust SRS, št. 2/78, 35/81, 7/84 in 33/85), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 41. seji zbora združenega dela, dne 19. decembra 1985 in na 41. seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1985 sprejela
ODLOK
0	spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št.
1	J/83, 41/83, 7/84, 5/85 in 13/85) se v 4. členu stopnja »0,35« nadpmesti s stopnjo »0,75«.
2.	člen
V	9. členu se prvi in drugi odstavek spremenita
tako, da se glasita:
-Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen tistih, za katere je določena posebna stopnja, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 35 °/o.
Zavezanci davka, ki opravljajo gostinsko dejavnost bifejskega značaja tet gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 40 Ve.«
3.	člen
V	prvem odstavku 10. člena se za besedami »kot postranski poklic« črta vejica in doda naslednje besedilo: -ali občasno opravljajo dejavnost, če ni s predpisi prepovedana«.
4.	člen
13 člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini:
Delež prihodka v
celotnem prihodku	Znaša olajšava od
. v •/•	odmerjenega davka
—	■	v •i#
nad	do
10	20	5
20	30	10
30	40	15
40	50	20
50	25«. * V
5.	člen
V drugem odstavku 14. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko poblaščena banka, ki je sprejela devizno plačilo iz tujine, izplača obrtni zadrugi ali organizaciji združenega dela, katere blago ali storitev je bila izvožena, dinarsko protivrednost in je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavljajo.«
6.	člen
Ha konca IS. Sena se črta pika in doda naslednje besedne: ~all občasno opravljajo dejavnost, če ni s predpisi prepovedana.«
7.	Sen
21. Sen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, H- plačujejo davek v pavšalnem letnem zneska, se odmerja pavšalni letni znesek davka v višini 10 •/• 'enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pavšalni letni znesek davka is prvega odstavka
tega člena se poveča za znesek, ki ustreza odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev *H dnrittnrklh Hanov zavezanca in sicer glede na:
—	vrste dejavnosti oziroma predmeta poslovanja, M je v danem trenutku tržno bolj zanimiv do 20
—	način poslovanja (velikost in opremljenost
poslovnih prostorov ter stopnjo avtomatiziranosti delovnega procesa)	do	25
—	kraj poslovanja, vezan na možnosti prido-
bivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestna naselja, primestna naselja, druga večja ali manjša ter odročna višinska naselja)	do	15
—	delovno sposobnost zavezanca, vezano na zmožnost pridobivanja dohodka, z upoštevanjem vrste dejavnosti (starost in zdravstveno stanje) do 10
—	uporabo dopolnilnega dela delavcev ali
družinskih članov zavezanca	do	5.
Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarsitih dejavnosti, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se pavšalni letni znesek davka določa tudi v sorazmerju z časom opravljanja dejavnosti in možnostjo doseganja dohodka.«
8.	člen
24. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se odmerja pavšalni letni znesek davka v višini 2 V« enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pri določanju pavšalnega letnega zneska davka se smiselno uporabljajo tudi določbe drugega in tretjega
odstavka 21. člena tega odloka.«
9.	člen
V 27. členu se v tretjem odstavku za besedami »v organizacijah strokovnih združenj kulturnih delavcev in njihovih članov« črta vejica in doda naslednje besedilo: »ali organizacijah združenega dela s področja
kedtare«.
M), člen
31.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stop-
Ce znaša davčna	osnova	
dinarjev		Stopnja
n*d	ck>	*
	77.600	15
77.600	155.200	24
155JZO0	2324)00	33
232.800	310.400	42
310.400	388.000	50
388.000	465.600	58
465.600	•	65«
	H. člen	
36. Sen se spremeni tako, da se glasi:		
»Davek na posest stavb plačujejo		zavezanci od
vrednosti stavbe		
— davčne osnove po naslednjih stopnjah:		
— za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže:		
Ce znaša davčna osnova		
dinarjev		Stopnja
nad	do	
	1,430.000	0,10
1,430.000	2,860.000	0,20
2,860.000	5,720.000	*	0,30
5,720.000	8,580.000	0,45
8,580.000	11,440.000	0,65
11,440.000	14,300.000	0,85
14,300.000		1,00
— za stavbe in	prostore, ki se v	sezoni ali od
časa do časa uporabljajo za počitek in		rekreacijo:
Ce znaša davčna osnova		
dinarjev		Stopnja
nad	do	
	1,430.000	0,20
1,430.000	2,860.000	0,35
2,860.000	5,720.000	0,50
5.720.000	8,580.000	0,70
8,580.000	11,440.000	0,90
11,440.000	14,300.000	1,20
14,300.000		1,50
— za poslovne stavbe in poslovne prostore:		
Ce znaša davčna	osnova	
dinarjev		Stopnja
nad	do	
	1,430.000	0,15
1,430.000	2,860.000	0,35
2,860.000	4,290.000	0,55
4,290.000	5,720.000	0,75
5,720.000	7,150.000	1,00
7,150.000		1,25«
12.	člen
Prvi odstavek 37. a člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanec davka iz premoženja, ki je lastnik
plovnega objekta plačuje davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer:
—	nad 8 do 9 metrov dolžine 30.400 dinarjev,
—	za vsak nadaljnji polni meter še po 12.000 dinarjev.«
13.	člen
40. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občinska uprava za družbene prihodke na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
—	če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost* prodanih proizvodov in storitev,
—	če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke,
—	če je zoper odmevno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti,
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja osebnega poslovanja,
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov.
Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig.
Odlog plačila davka se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do 'enega leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do enega leta.
Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.«
14.	člen
43.	a člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim davek odmerja po,dejanskem dohodku se priznavajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev, v višini do 20 %>, za humanitarne namene pa v višini do 40 °/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka dplavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 V« enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se odmerja davek.«
15.	člen
Statutarnopravna komisija Skupščine občine Ljubljana Center je pooblaščena za določitev prečiščenega besedila odloka o davkih občanov.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od L januarja 1986 dalje.
6L 422-2/83
Ljubljana, dne 19. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r.
1853.
Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81, 7/84 in 33/85),
1.	člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 88/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80, 3/81, 23/82, 15/83, 66/83, 71/84 in 39/85) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 41. seji zbora združenega dela, dne 19. decembra 1385 in na 4L seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1985 sprejela
ODLOK
0	spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil
za storitve
1.	člen
V	odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 39/74, 13/75, 29/75, 6/76, 17/76, 24/77, 29/78, 7/80, 11/81, 11/82, 5/83, 41/83 in 13/85) se v opombi tarifne številke
1	a doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prometa osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm starih nad deset let. C as desetletne starosti se šteje od dneva prve registracije dalje.«
2.	člen
V	tarifni številki 2 se v prvi alinei za besedo »pijače« doda naslednje besedilo: »ter medice« in črta besedilo druge alinee.
3.	člen
Za tar. št. 5 se doda nov naslov in nova tarifna številka 5 a, ki se glasi:
»BI — PROIZVODNE STORITVE
Tar. št. 5 a
Od proizvodnih storitev se plačuje posebni občinski davek od plačil za storitve po stopnji 10 V«.
Opombe:
1.	Posebni občinski davek od pleč* aa proizvoda«
storitve se plačuje od plačil za proizvodne storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnopravnim osebam ter občanom.
2.	Proizvodna storitev je takrat, kader proizvajalec izdeluje izdelke po naročilu Iz naročnikovega materiala v skladu z 41. členom pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence e obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev.
3.	Davčna osnova za posebni občinski davek od plačil za proizvodno storitev je opredeljena v 19. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu.«
4.	člen
Statutarnopravna komisija Skupščine občine Ljubljana Center je pooblaščena za določitev prečiščenega besedila odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St 421-1/75
Ljubljana, dne 19. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Albin Vengust L r.
1854,
Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81, 7/84 in 33/85),
1.,	16. točke 4., 9. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 35/85) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 41. seji zbora združenega dela, dne 19. decembra 1985 in na 41. seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1,	člen
V občini Ljubljana Center se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah predpisanih s tem odlokom.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometne vrednosti kmetijskega zemljišča ter nezazidanega stavbnega in drugega zemljišča, od prometne vrednosti gradbenega objekta in razlike med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta, po naslednjih davčnih stopnjah:
a)	za kmetijska zemljišča od prometne vrednosti po stopnji 15 °/o;
b)	za nezazidana stavbna zemljišča in za druga zemljišča, ki se ne uporabljajo v kmetijske namene od prometne vrednosti kvadratnega metra:
Nad din	Do din . za m1	Znaša davek din + •/•
	72	15
72	215	10,80 + 20 od presežka nad 72 din
215	358	39,40 + 25 od presežka nad 215 dih
358	429	75,15 + 30 od presežka nad 358 din
429	500	96,45 + 36 od presežka nad 429 din
500	572	122,01 + 42 od presežka nad 500 din
572	644	152,25 + 48 od presežka nad 572 din
644	715	186,81 + 54 od presežka nad 644 din
715		225,15 + 60 od presežka nad 715 din
c)	za gradbene objekte od prometne vrednosti po stopnji 25 "/o, in za razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od kvadratnega metra:
Nad din Do din Znaša davek za m* za m*	din + •/#
1.430	15
1.430	4.290	214,50	+	20	od	presežka	nad	1.430	din
4.290	7.865	786,50	+	25	od	presežka	nad	4.290	din
7.865	12.155	1.680,25	+	30	od	presežka	nad	7.865	din
12.155	16.445	2.967,25	+	40	od	presežka	nad	12.155	din
16.445	4.683,25 + 50 od presežka nad 16.445 din 3 4 5 6
3.	člen
Če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom, odtuji pred pretekom petih let od .pridobitve, se davek, odmerjen po stopnjah določenih v 2. členu tega odloka poveča za 30 0/o.
4.	člen
Davek na promet nepremičnin se ne plača, če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanu, ki bo v njem opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic.
Oprostitev je možno uveljaviti v roku enega leta po izvršeni prodaji.
Oprostitev je možno uveljaviti že ob prodaji poslovnega prostora, če zavezanec izkaže, da bo kupec v takem prostoru opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost. V tem primeru se zavezancu izda odločba o začasni oprostitvi plačila davka. Ce v roku enega leta po Izvršeni prodaji kupec ne prične opravljati gospodarske ali poklicne dejavnosti, se odločba o začasni oprostitvi nadomesti z odločbo o odmeri davka.
Davek na promet nepremičnin se zavezancu naknadno odmeri, če kupec v poslovnem prostoru preneha opravljati gospodarsko ali poklicno dejavnost, ali če odtuji poslovni prostor, pred pretekom petih let od pričetka opravljanja dejavnosti.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati oziroma se uporabljati ta odlok, preneha veljati oziroma se uporabljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 29/75, 6/76, 15/80 in 10/81).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 421-1/85
Ljubljana, dne 19. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Albin Vengust 1. r.
1855.
Na podlagi 4. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43-'85) in 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS. št 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Center na 41. seji zbora združenega dela, dne 19 decembra
1965 in na 41. seji zbora krajevnih skupnosti dne 19.
decembra 1985 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986
1.	člen	t
Za zagotavljanje Sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 se v občini Ljubljana Center uvaja prispevek iz osebnega dohodka delavcev.
2.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji 0,7 °/o.
3.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena odloka se zbirajo v samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane.
4.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se uporabljajo za namene iz 7. člena in drugega odstavka 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, zlasti pa:
—	za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih in na območjih s težjimi proizvodnimi pogoji,
—	za pospeševanje družbeno organizirane živinorejske proizvodnje na domači krmni'osnovi,
—	za pospeševanje intenzifikacije poljedelske proizvodnje in zagotavljanje družbeno organizirane poljedeljske proizvodnje, <
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo, •
—	za pospeševanje ulova morskih rib in vzreje sladkovodnih rib,
—	za nadomestilo dela obresti za kredite, hranilno kreditnih služb, danih do leta 1980,
—	za zagotavljanje preskrbe mesta Ljubljane z mesom, mlekom in drugimi proizvodi osnovne preskrbe,
—	za delno sofinanciranje delovanja in vzdrževanja sistema, obrambe pred točo na branjenih območjih občin mesta Ljubljane.
5.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek se obračunava in plačuje na način kot je določeno z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih. potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 In 23/83) za obračunavanje In plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
8t. 402-37/85
Ljubljana, dne 19. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Albin Vengust L r.
1656.
Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in v skladu z družbenim dogovorom o posebnih blagovnih rezervah osnovnih živil in neživilskih proizvodov v ljubljanskih občinah z dne 27. oktobra 1978 je Skupščina občine Ljubljana Center na 41. seji zbora združenega dela, dne 19. decembra 1985 in na 41. seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986
1.	člen
S tem odlokom se v občini Ljubljana Center uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1985 po stopnji 0,2 "/o, zA zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1986.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1986 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih:
—	za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in
—	za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane in se takoj preusmerijo na poseben račun blagovnih rezerv ljubljanskih občin.
Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne blagovne rezerve ljubljanskih občin, obnavljanje ter rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega tekočega vzdrževanja skupnih stalnih blagovnih rezerv ter kritje dela stroškov za tržne blagovne rezeve občin mesta Ljubljane.
Namensko uporabo sredstev spremlja Izvršni vmt Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom e olnačiimm—)■ in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje »Impsifk
potreb na področju družbenih dejavnosti (Uredtri Hat
SRS, št. 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dedav-nostL	4
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
St. 402-36/85
Ljubljana, dne 19. decembra 1985.
Predsednik	t
Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r.
1857.
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni	menjavi	dela	na področju vzgoje in izobraževanja	(Uradni	list	SRS,	št.
1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o socialnem skrbstvu	(Uradni	list	SRS,	št.
35/79), 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti	(Uradni	list	SRS,	št.
1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list^ŠRS, št. 8/78 in 27/82), 68. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79), v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 25/83) ter 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81, 7/84 in 33/85) je Skupščina občine Ljubljana Center na 41. seji zbora združenega dela, dne 19. decembra 1985 in 41. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 19. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Ljubljana Center
1.	člen
Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Ljubljana Center določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana posamezne skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1986, plačujejo po tem odloku.
2.	člen
Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 5,0.
3.	člen	>,
Obflneki telerootatitami skupnosti plačujejo zavezanci prispevke le bruto osebnega dohodka po stopnji 0,55.
4.	«ee
prispevke:
—	iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,55;
—	iz dohodka za zdravstvo razen nadomestila iz prejšnje alinee, pe stopnji 9,09.
5.	člen
Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka:
—	za neposredno otroško varstvo po stopnji 2,00;
—	za denarne pomoči otrokom po stopnji 0,87.
6.	člen
Občinsk* skupnosti socialnega skrbstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,76.
7.	člen
Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,27.
8.	člen
Občinski skupnosti za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,19.
9.	člen
Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,036.
10.	člen
Prispevki iz 9. člena tega odloka, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za akontacije in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti.
Poračun iz 1. odstavka tega člena mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986.
11.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986.
St. 402-35/85
Ljubljana, dne 19. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Albin Vengust 1. r.
1858.
Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), drugega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82),
32.	člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81, 7/84 in 33/85) je Skupščina občine Ljubljana Center na 41. seji zbora združenega dela, dne 19. decembra 1985 in na 41. seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje občine
Ljubljana Center
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom fn z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek
ter pri njih zaposleni delavci, plačujejo v letu 1986 prispevek za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj ter solidarnost v SRS in sicer, dokler skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center ne ugotovi; da je samoupravni sporazum c temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center za obdobje 1986—1990 uveljavljen, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela :n delovnih skupnostih plačujejo za solidarnost v Ljubljani prispevek iz dohodka v višini 1,11 »/o ter za solidarnost v SRS prispevek iz dohodka v višini 0,135 °/o; osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek za solidarnost v Ljubljani iz dohodka po stopnji 1,11 °/o ter za solidarnost v SRS prispevek iz dohodka v višini 0,135 °/o od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek zavezanca in pri njem zaposlenih delavcev.
2.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in občani, ki z neposrednim delom z lastnimi sredstvi. opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim zagotavlja dohodek ter pri njih zaposleni delavci, plačujejo v letu 1986 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in sicer, dokler skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti ljubljanskih občin ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne komunalne interesne skupnosti ljubljanskih občin za obdobje 1936 do 1990 uveljavljen, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih plačujejo prispevek iz dohodka v višini 1,65 0 o.
Osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek; iz dohodka po stopnji 1,65 °/o od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek zavezanca in pri njem zaposlenih delavcev7.
3.	člen
Delavci v temeljnih ali drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena v skladu z družbenim planom občine Ljubljana Center za obdobje 1986—1990, dokler Območna vodna skupnost Ljubijanica-Sava ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Območne vodne skupnosti Ljub-Ijanica-Sava za obdobje 1986—1990 uveljavljen, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 2,3 °/o, osnova za obračun je davčna osnova na obdavčeni dohodek.
4.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega deia in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa
skupnosti za varstvo pred požarom in sicer, dokler skupščina skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Center ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Center za obdobje 1986—1990 uveljavljen, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,25 "/o, osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
5.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje skupnih nalog SLO in DS v Ljubljani, in sicer dokler skupščina sklada za financiranje skupnih nalog SLO in DS v Ljubljani ne ugotovi, da je samoupravni sporazum za financiranje skupnih nalog SLO in DS v Ljubljani za obdobje 1986—1990 uveljavljen, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,22‘Vo, osnova za obračun je dohodek.
6.	člen
Ta odlok začne veljati 1. janu'arja 1986.
St. 420-58/85
Ljubljana, dne 19. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Albin Vengust 1. r.
1859.
Na podlagi 25., 26. in 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 7/84) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela, dne
3.	februarja 1985, zbora krajevnih skupnosti dne 27. novembra 1985 in družbenopolitičnega zbora dne 26. novembra 1985 sprejela
o imenovanju volilne komisije občine Ljubljana Center
V volilno komisijo občine Ljubljana Center se imenujejo:
za predsednika: za nam. predsednika: za člana: za nam. člana: za člana: za nam. člana: za člana: za nam. člana: za tajnika: za nam. tajnika:
St. 928-9/81
Ljubljana, dne 4. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Albin Venete* L x.
Šinkovec Mitja S a f a r Vesna J e n u 11 Hinko Tkalec Angelca Arh Jože G o s n a r Aljaž K o r o š a Janez Pogorelec Ana V a m p e Ij Marija Petrič Košana
1860.
Na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81, 7/84 in 33/85) je Skupščina občine Ljubljana Center na 41. seji zbora združenega dela in 41. seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za območje med Trgom OF in Slomškovo ulico ter Moša Pijadejevo in Resljevo cesto (Kare CO 5/1)
I.	SPLOŠNA DOLOČILA
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za kare CO 5/1, ki ga je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanijem LUZ pod št. 3441/1 v septembru 1985.
2.	člen
Zazidalni načrt je izdelan za območje, ki je omejeno na severu s Trgom OF, na jugu s Slomškovo ulico, na zahodu z Moša Pijadejevo cesto in na vzhodu z Resljevo cesto.
Meja območja prične v jugozahodnem ogljišču območja, ki je na zahodni meji pare. št, 535/7 — Moša Pijadejeva ulica in južno v podaljšku vzhodne fasade stavbe Moša Pijadejeva št. 39 do roba pločnika. Od te točke poteka proti severovzhodu po vzhodni fasadi stavbe Moša Pijadejeva št. 39 do južne meje pare. št. 535/16. Od tu poteka dalje po meji med pare. št. 535/7
—	Moša Pijadejeva ulica in 535/16 do severovzhodnega ogljišča pare. št. 131/19. Od tu poteka dalje proti severovzhodu po vzhodni meji pare. št. 131/12 oziroma po vzhodni fasadi stavbe Moša Pijadejeva št. 43 do severozahodnega ogljišča območja, ki je na južnem robu cestišča Trg OF oziroma pločnika. Tu se usmeri proti vzhodu in poteka po robu pločnika oziroma južni meji cestišča Trga OF, pare. št. 536/5 do zahodne meje pare. št. 534/4 — Resljeva cesta. Od presečišča roba plačnika Trga OF z zahodno mejo pare. št. 534/4
—	Resljeva cesta se meja območja usmeri proti jugozahodu in poteka po vzhodnem robu zahodnega pločnika Resljeve ceste, pare. št. 534/4 do južnega roba severnega pločnika Slomškove ulice, pare. št. 527/2. Nato se usmeri proti Severovzhodu in poteka po južnem robu severnega pločnika Slomškove ulice pare. št. 527/2 in zaključi v izhodiščni točki na zahodni meji pare. št. 535/7, Moša Pijadejeva ulica, vse k. o. Tabor. II.
II. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO
3 člen
Območje zazidalnega načrta je namenjeno poslovno stanovanjski Izrabi z javnim programom v pritličju ob Trgu OF, Moša Pijadejevi cesti in Slomškovi ulici.
4.	člen
Nepozidane površine območja se delijo na:
—	javne površine, ki obsegajo območje parka pred železniško postajo in obodni ulični prostor Moša Pi-jadejeve in Resljeve cester ter Slomškove ulice,
—	skupne rekreacijske površine, namenjene obstoječim in novim prebivalcem tega območja, ki jih omejuje obodna zazidava ob Slomškovi ulici in Moša Pijadejevi cesti, na severu in vzhodu pa ga od javnega
prostora Resljeve ceste in parka pred železniško postajo loči ograja,
— funkcionalne površine za interno uporabo posameznih objektov, katerih velikost je razvidna iz grafičnega dela zazidalnega načrta.
5.	člen
Park pred železniško postajo je mestna javna parkovna površina hortikulturno urejena in opremljena predvsem za potrebe obiskovalcev potniške postaje Ljubljana. Kioski z roba parka ob Trgu OF se odstranijo, dejavnost pa preseli v pritličje novogradnje.
Interne površine znotraj stanovanjskega območja služijo potrebam prebivalcev tega območja. Kot zelene rekreacijske površine je potrebno urediti tudi streho nad parkirno etažo. V tem območju ni novogradnje z izjemo objektov za zbiranje smeti s trafo postajo in pokritih prostorov za igro otrok. Njihova lega in velikost je razvidna v grafičnem delu zazidalnega načrta.
6.	člen
Predvideni poslovno stanovanjski objekti ob Moša Pijadejevi cesti ima dve kleti, pritličje, pet nadstropij in mansardo.
Klet in etaži so namenjeni parkiranju (približno 170 PM); skladiščem poslovnih prostorov, pomožnim prostorom stanovanj in zakloniščem, pritličje v celoti poslovnim prostorom s ponudbo zanimivo za obiskovalce potniške postaje Ljubljana, nadstropja z mansardami, pa stanovanjem. Namembnost poslovnih 'prostorov mora biti usklajena z odlokom o poslovnih prostorih (Uradni list SRS. št. ŽO/te). Pritličje veznega objekta med Slomškovo 3 in novogradnjo je namenjeno uvozno-izvozni rampi, nadstropja pa poslovnim prostorom.
7.	člen
Program po etažah in neto površine. V novogradnji je predvidene 116 stanovanj v površini 6800 m2. Poslovni prostori so v pritličju 830 m2 v medetaži 650 m2 in lameli F 730 m2. V kleti so prostori za skladišča poslovnih prostorov 1030 m2 ter parkirišča za 87 mest 2175 m2, od tega je 19 mest za uporabnike lokalov. V II. kleti je 97 parkirnih mest 2425 m 2 ter javno zaklonišče za 200 oseb ter dve zaklonišči z dvonamensko uporabo po 300 oseb.
8.	člen
Obstoječi stanovanjski objekti, ki jih ohranjamo so Resljeva ulica št. 21. 23. 25, 27, 29. 31. 33 in 35 ter Slomškova ulica 3. 5. 7 in 9. Njihova izrabe ostane nespremenjena, možne so le prekvalifikacije pritličnih stanovanj ob Slomškovi v poslovne prostore za namen kot ga določa odlok o poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 20/76). Podstrešja obstoječih objektov, ki so v grafičnem gradivu posebej označena se izrabijo za stanovanja.
9.	člen
Za potrebe novogrodnje bomo odstranili vse objekte zahodno od objektov Resljeva 27 in 29 ter Slomškova 3, to so objekti Moša Pijadejeva 28. 30 in 34, Slomškova 1 in 3a ter vsi pomožni dvoriščni objekti.
V območju obstoječih stanovanjskih objektov se postopoma odstranijo vsi provizorni garažni objekti in vzporedno s priključevanjem objektov na daljinske vire ogrevanja tudi drvarnice in shrambe razen dveh zidanih objektov, ki sta označena v grafičnem delu zazidalnega načrta.
III.	POGOJI URBANISTIČNEGA OBLIKOVANJA OBMOČJA IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
10.	člen
Urbanistična zasnova območja
Novogradnja ob Moša Pijadejevi cesti nadaljuje robno zazidavo Slomškove ulice na zahodnem in jc zaključuje s severnim traktom objekta ob parku pred železniško postajo S tem ločuje notranji prostor stanovanjskega območja od javnega uličnega prostora in parka.
11.	člen
Tlorisni gabarit
Velikost parka je opredeljena na severu z južnim robom pločnika Trga OF na vzhodu z urgentno potjo in ograjo funkcionalnega zemljišča stanovanjskega predela, na jugu s severnim robcm pločnika pred novogradnjo poslovno stanovanjskega objekta, na zahodu z vzhodno fasado objekta Moše Pijade 41, 43.
Širina Moša PijadejeVe ulice od Slomškove ulice do objekta Moše Pijade 31 je 30 m z naslednjim profilom od zahodne proti vzhodni zazidavi:
3 m hodnik (pločnik) enovrstni drevored paralelno parkiranje 2,5 m, vozišče 7 m, 2,5 m paralelno parkiranje, 10 m zelenice za dvovrstnim drevoredom, 5 m hodnik (pločnik).
Lega m velikost poslovno stanovanjskega objekta sta definirani v grafičnem delu zazidalnega načrta, ki je narejen na podlagi idejnega načrta objekta
Južna zazidalna linija poslovno stanovanjskega objekta, to je zazidava ob Slomškovi ulici je v zazidalni liniji objekta Slomškova 3.
Zahodna zazidalna linija poslovno stanovanjskega objekta to je na Moša Pljadejevo cesto je pogojena z zazidalno linijo objekta RTV in znaša do objekta Moša Pijade št 39, 30 m.
Severna zazidalna linija je paralelna z južno fasado objekta železniške postaje. Objekt je v pritličju vzdolž Slomškove ulice in Moša Pijadejeve ceste arka-dlran. Širina arkad je 2 m, širina objekta v etažah je 13,10 m.
Kletne etaže segajo na vzhodu do jugovzhodnega roba poslovno stanovanjskega objekta, ki je od jugozahodnega vogala objekta Resljeva 33 odmaknjen za 10 metrov.
Južni rob kletnih površin namenjenih parkiranju je na razdalje 10 m od severne fasade Slomškova 3.
Odmiki med objekti so določeni z maksimalno toleranco odstopanja ± 0,50 m v grafičnem delu zazidalnega načrta.
Gradbene linije so obvezne in brez tolerance.
Smeri glavnih dostopov in dovozov ter dimenzije so določene v grafičnem delu zazidalnega načrta.
12.	člen
Višinski garabit
Poslovno stanovanjski objekt ima 2 kleti, pritličje. pet nadstropij in mansardo. Višina objekta je načeloma enotna z izjemo priključka na objekt Slomškova 3.
Višina venca 19 m je enaka višini venca Železniške direkcije, hiše Moša Pijade 39.
Višina slemena, oziroma najvišje točke objekta (tehničnih elementov) ne sme presegati višine slemena hiše Moša Pijade 39. to je 22 m
Višina pritlične etaže je 5 m.
Vertikalni gabariti so vezani na obstoječe višine vencev in slemen tako, da tolerance niso dovoljene.
13.	člen
Oblikovanje
Objekt moia biti najkvalitetnejše oblikovan in usklajen z obstoječim okoljem. Kljub stanovanjskemu programu morajo biti fasade na Slomškovo ulico, Moša PijadejeVo cesto ter Trg OF oblikovane mestne brez balkonov in lož ter obdelane v trajnih plemenitih materialih. Poseben oblikovalski poudarek je potreben oblikovanju pritličja in zaključka — venca objekta. Oblikovanje odprtin mora biti izvenstandardno prilagojeno oblikovalskim zahtevam objekta.
Oblikovalsko zahtevnejši so vogali objekta med Slomškovo ulico in cesta Moša Pijade ter cesta Moša Pijade in Trgom OF ter vključek na objekt Slomškova 3.
Objekt naj bo v pritličju arkadiran na Moša Pija-dejevo cesto. Ima dve pasaži za dostop na dvorišče, s katerega so vsi vhodi v stanovanjski de! objekta. Vhodi morajo biti posebej skrbno oblikovani z večjim nadstreškom Vzhodna in južna fasada sta lahko bolj »stanovanjsko* oblikovani.
IV POGOJI KOMUNALNEGA UREJANJA
14.	člen
Zasnova prometne ureditve
Trg OF s postajališčem MPP ob severnem robu parka in Resljeva cesta sta cesti primarnega mestnega sistema. Slomškova ulica je od križišča s cesto Moša Pijade dc Resljeve ceste enosmerna v smer-i proti F.esljevi cesti Gesta Moša Pijade je v delu od Slomškove ulice do objekta Moša Pijade 39 neprometna z izjemo dostavnega, urgentnega in mirujočega prometa.
Mirujoči promet je predviden v dveh kletnih etažah s kapaciteto ca. 170 parkirnih mest ž uvozom in izvozom s Slomškove ulice (zveza 8. člen tega odloka). Na delu ulice Moša Pijade je predvidenih 30 PM za kratkotrajno parkiranje (30 minut).
Dostava za lokale v pritličju je za manjša dostavna vozila po kletni parkirni etaži za večja pa z Moša Pijadejeve ceste.
Urgentne poti za gasilce, prvo pomoč, odvoz smeti in občasno dostavo omogočajo dostop do vseh objektov, njihova širina je 3,5 m, notranji radij zavojev pa 8 m.
Območje parka ter vzhodna polovica Moša Pijadejeve ceste sta javni peščevi površini. Notranjost območja od vzhodne fasade novega objekta do Resljeve ceste je pol javen peščev predel namenjen predvsem stanovalcem tega območja in nima značaja prehodnosti.
16. člen
Kanalizacija:
Na območju je obstoječa kanalizacija mešanega sistema. Prav tako se bo odvodnjavalo dopolnilno zazidavo.
Ob Moša Pijadejevi ulici poteka predvideni zbiralnik. Zbiralnik 0 140 cm se bo gradil v fazah po potrebi. Predvsem pa je potrebno rezervirati traso za izgradnjo tega kanala.
Vodovod:
Predvsem je potrebno zagotoviti traso primarnega vodovodnega omrežja 0 400 po Slomškovi, Pražakovi
do Titove, kot nadaljevanje že zgrajenega primarnega vodovoda 0 400 po Slomškovi do Resljeve ceste. Poleg tega je potrebno dopolniti oziroma rekonstruirati obstoječo sekundarno in požarno vodovodno mrežo.
Elektro omrežje:
Obravnavano območje je v odnosu na ostala območja na mestu tranzita, zato morajo obstoječi s predvideni vodi to tudi omogočiti. Za napajanje samega območja pa sta dani dve lokaciji za transformatorski postaji.
PTT:
PTT kabelska kanalizacija poteka po Moša Pija-dejevi cesti, po Pražakovi ulici in po Resljevi. Območje bo vezano na RATC Ljubljana II. Priključke pa je potrebno izvesti s kablom po obstoječi kabelski kanalizaciji vse do telefonske centrale.
Plin:
Območje ima obstoječo plinsko omrežje delno že sanirano, delno pa še bo. Plin se bo uporabljal za kuhanje in eventueino za pripravo sanitarne tople vode.
Vročevod:
Na severovzhodnem delu zazidalnega kareja je že obstoječa črpalna postaja območja center. Preko kareja proti jugu poteka že obstoječi magistralni vročevod po Resljevi cesti.
V. KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Zazidalni načrt iz 1. člena tega odloka je na vpogled občanom, organizacijam združenega dela ter drugim organizacijam in skupnostim pri upravnem organu občine Ljubljana Center pristojnem za urejanje prostora, pri Geodetski upravi mesta Ljubljane, pri Mestni upravi inšpekcijskih služb in pri ZIL TOZD Urbanizem in ZDPL.
17.	člen
Z dnem ^uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka del CO1/17 — Moša Pijade (Uradni list SRS, št. 8/79 z dne 19. 3. 1979).
18.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava inšpekcijskih služb — urbanistična inšpekcija.
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-342/82
Ljubljana, dne 19. decembra 1985.
* Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Albin Vengust 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1861.
Na podlagi 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni Kst SRS, št. 16/82), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85) ter 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih
(Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/85) se 4. člen spremeni tako, da se glasi:
»Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,75 %>.«
2.	člen
V	drugem odstavku 19. člena se črta pika in doda besedilo: »po kolektivni pogodbi«.
3.	člen
V	prvem odstavku 22. člena se za besedo »dohodku« doda besedilo: »razen zavezanci, za katere je v tem odloku določena drugačna stopnja«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci za davek, ki opravljajo gostinsko dejavnost bifejskega značaja ter gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnjit40 °/o«.
V	četrtem odstavku se za besedo »iz« dodajo besede »prvega in drugega odstavka«.
4.	člen
V	prvem odstavku 23. člena se za besedo »poklic«
doda besedilo: »ali občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane«.	r
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se glede na odsotni delež tega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti odmerjeni davek zniža za:
—5 %>, če znaša odstotni delež tega prihodka od 10 do 20 Vo,
—	10 %>, če znaša odstotni delež tega prihodka od 20 do 30 %>,
—	15 °/o, če znaša odstotni delež tega prihodka od 30 do 40 %>,
—	20 %>, če znaša odstotni delež tega prihodka od 40 do 50 »/o,
—	25 °/o, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 50 »/o.«
5.	člen	v
V	prvem odstavku 25. člena se za besedo »odloka« dodajo vejice in besede: »pod pogoji iz 23. člena tega odloka«.
6.	člen
V	drugem odstavku 27. člena se prvi stavek spremeni tako, da glasi:
»Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko pooblaščena banka, ki je sprejela devizno plačilo iz tujine, izplača obrtni zadrugi ali organizaciji združenega dela, katere blago ali storitev je bila izvožena, dinarsko protivrednost in je v ustrezni koloni izvozne deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavlja«.
7.	člen
29.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v elektroenergetski sistem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 KW, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice odmerjeni davek zniža:
—	za 5 °/o, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 e/e,
—	za 10 %>, če znaša odstotni delež tega prihodka od 5 do 15 »/o,
—	za 20 °/o, če znaša odstotni delež tega prihodka od 15 do 30 %>,
—	za 30%, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 %.«
8.	člen
Na koncu 33. člena se črta pika in doda besedilo: »oziroma občasno dosegajo, dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, ki po predpisih niso prepovedane«.
9.	člen
36.,	37. in 38. člen se spremenijo tako, da se glase: »36. člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se odmerja pavšalni letni znesek davka v višini 10% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
37.	člen
Pavšalni letni znesek davka iz prejšnjega člena se poveča za znesek, ki ustreza odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov zavezanca, in sicer glede na:
•/.
—	vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, ki je	tržno	bolj	zanimiv	do	20
—	način poslovanja (velikost in oprem-
ljenost poslovnih prostorov ter stopnjo avto-matiziranosti delovnega	procesa)	do	25
—	kraj poslovanja, vezan na možnosti
pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestna naselja, primestna naselja, druga večja ali manjša ter odročna višinska naselja)	do	15
—	delovno sposobnost zavezanca, vezano
na zmožnost pridobivanja dohodka, z upoštevanjem vrste dejavnosti ' (starost in zdravstveno stanje)	do	10
—	uporabo dopolnilnega dela delavcev ali
družinskih članov zavezanca	za 5
38.	člen
Pri odmeri davka v pavšalnem letnem znesku zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se poleg določb prejšnjih dveh členov upošteva tudi čas opravljanja dejavnosti v letu, za katero se davek odmerja.«
10.	člen
V	prvem odstavku 41. člena se za besedo »dohodku«, doda besedilo: »razen zavezanci, za katere je v tem odloku določena drugačna stopnja«.
V	petem odstavku se za besedo »iz« dodajo besede: »prvega, drugega .in četrtega odstavka«, številke »36., 37. in 38.« pa nadomestijo s številko: »43«.
11.	člen
V	42. členu se za besedo »poklic« doda besedilo: »oziroma občasno dosegajo dohodek z opravljanjem poklicnih dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane«.
V	zadnji alinei se za besedo »po« doda beseda: »kolektivni«.
12.	člen
Prvi odstavek 43. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pri odmeri davka iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se smiselno uporabljajo določbe
31.,	37., 38., 39. in 42. člena tega odloka«.
13.	člen
V	drugem odstavku 48. člena se za besedo »članov« dodajo besede: »ali organizacij združenega dela s področja kulture«.
14.	člen
50. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem za davek iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se kot zakonske in pogodbene obveznosti, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev, štejejo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene v višini do 20 %, za humanitarne namene pa v višini do 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja, s tem da skupni izdatki ne smejo presegati 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.«
15.	člen
53. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: * V
Davčna	osnova v din	stopnja v •It
nad	do	
	77.600	15
77.600	155.200	24
155.200	232.800	33
232.800	310.400	42
310.400	388.000	50
388.000	465.600	58
465.600		65.«
16.	člen
V prvem odstavku 55. člena se na koncu črta pika in doda besedilo: »zmanjšana za znesek, ki ga opredeljuje zakon o davkih občanov oziroma ta odlok«.
17.	člen
57.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci za davek od premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž, plačujejo davek od osnove po naslednjih stopnjah:
Osnova	v din	stopnja v •/♦
nad	do	
	1,430.000	0,10
1,430.000	2,860.000	0,20
2,860 000	5,720.000	0,30
5,720.000	8,580.000	0,45
8,580.000	11,440.000	0,65
11,440.000	14,300.000	0,85
14,300.000		1,00.«
18.	člen
58.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci za davek od premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo, plačujejo davek od premoženja od njihove vrednosti — davčne osnove po naslednjih stopnjah:
Vrednost — nad	osnova v din do	stopnja V e/e
	1,430.000	0,20
1,430.000	2,860.000	0,35
2,860.000 x	5,720.000	0,50
5,720.000	8,580.000	0,70
8,580.000	11,440.000	0,90
11,440.000	14,300.000	1,20
14,300.000		1,50.«
19.	člen
59.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci za davek od premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci poslovnih stavb in poslovnih prostorov, razen lastnikov oziroma uživalcev, ki jih uporabljajo za opravljanje dejavnosti, plačujejo davek od premoženja od vrednosti poslovne stavbe ali poslovnega prostora — davčne osnove po naslednjih stopnjah:
Vrednost —	osnova v din	stopnja v 0/»
nad	do	
	1,430.000	0,15
1,430.000	2,860.000	0,35
2,860.000	4,290.000	0,55
4,290.000	5,720.000	0,75
5,720.000	7,150.000	1,00
7,150.000		1,25.«
20.	člen
Prvi in drugi odstavek 62. člena se spremenita tako, da glasita:
»Zavezanec za davek od premoženja je lastnik plovnega objekta. Davek u pavšalnem letnem znesku od plovnega objekta od 8 do 9 m dolžine je 30.400 dinarjev.
Za vsak nadaljnji polni meter nad 9 m se davek poveča za 12.000 dinarjev«.	f
21.	člen
64. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občinska uprava za družbene prihodke na pisno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
—	če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov m storitev;
—	če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji, izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke;
—	če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti;
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja;
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov.
Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga na podlagi podatkov iz pravilno vodenih poslovnih knjig.
Odlog plačila davka se v primerih od prve od četrte alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do enega leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do enega leta.
Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.«
22.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradne listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje..
St. 422-3/85-zel.-01
Ljubljana, dne 24. decembra 4985.
Predsednik Skupščine občipe Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r.
1862.
Na podlagi 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82), 1. člena zakopa o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58 75, 7/77, 61/78, 26/70, 5/80, 63/80, 3/81, 23/82, 15/83, 66/83, 71/84 in 39/85) ter 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje r.a seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dpe 21. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od ' prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen ,
V	odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24/77, 30/78, 7/80, 10/81, 11/82, 5/83, 42/83 in 10/85) se v opombi tarifne številke 1 doda nov, peti odstavek, ki glasi:
»Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje vozil, ki so stara nad 10 let. Za ugotavljanje starosti vozila se šteje čas od dneva prve registracije dalje.«
2.	člen
V	tarifni številki 2 se prva alinea spremeni tako, da glasi:
»— od naravnega vina, penečega vina, vinsko sadnih pijač in medice 0 °/o«.
Druga alinea se črta.
Sedanja tretja, četrta in peta alinea postanejo druga, tretja in četrta alinea.
3.	člen
Za tarifno številko 5 se doda nova skupina: »C — PROIZVODNE STORITVE« z novo tarifno številko 5 a, ki glasi:
»C — PROIZVODNE STORITVE
Tarifna številka 5 a
Od proizvodnih storitev se plačuje posebni občinski davek od plačil za storitve po stopnji 10 °/o.
Opombe:
1.	Posebni občinski davek od plačil za proizvodne storitve se plačuje od plačil za proizvodne storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam in občanom.
2.	Proizvodna storitev je takrat, kadar je izdelek izdelan iz naročnikovega materiala v skladu z 41. členom pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence, obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev.
3.	Davčna osnova za posebni občinski davek od plačil za proizvodne storitve je opredeljena v 19. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu.«
4.	člen
Skupina C — DRUGE STORITVE postane »C — DRUGE STORITVE«.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 010-3/85-01
Ljubljana, dne 24. decembra 1985.
1863.
Na podlagi 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82), 1., 4., 9. in
10.	člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74, 11/79, 23/83 in 27/85) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V občiin Ljubljana Moste-Polje se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka.
2.	člen
4
Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometne vrednosti kmetijskega zemljišča, od prometne vrednosti nezazidanega stavbnega zemljišča in drugega zemljišča, ki tfb ne uporablja v kmetijske namene, od prometne vrednosti gradbenega objekta in od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo objekta.
3.	člen
Stopnji prometnega davka predpisani s tem odlokom za kmetijska zemljišča in za gradbene objekte sta proporcionalni.
Stopnje prometnega davka predpisane s tem odlokom za nezazidana stavbna zemljišča in za druga zemljišča, ki se ne uporabljajo v kmetijske namene ter za razliko med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta so progresivne po sistemu stopničaste progresije.
4.	člen
Davek na promet kmetijskega zemljišča se plačuje od prometne vrednosti kmetijskega zemljišča po stopnji 15 %>.
5.	člen
Davek na promet nezazidanega stavbnega zemljišča in drugega zemljišča, ki se ne uporablja v kmetijske namene, se plačuje od prometne vrednosti zemljišča po stopnjah, ki so odvisne od prometne vrednosti m2 zemljišča:
Prometna vrednost
m5 zemljišča	Davek
nad din	do din	din +	•/.
	72	15
72	215	10,80 + 20 od presežka nad 72 din
215	358	39,40 + 25 od presežka nad 215 din
358	429	75,15 + 30 od presežka nad 358 din
429	500	96,45 + 36 od presežka nad 429 din
500	572	122,00 + 42 od presežka nad 500 din
572	644	152,25 + 48 od presežka nad 572 din
644	715	186,80 + 54 od presežka nad 644 din
715		225,15 + 60 od presežka nad 715 din
6.	člen
Davek na promet gradbenega objekta se plačuje od prometne vrednosti objekta po stopnji 25 “/».
Davek od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo objekta se plačuje po stopnjah, ki so odvisne od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo m-objekta:
Razlika med prometno in gradbeno vrednostjo mz objekta
Davek
nad din do din din + •/#
1.430	15
1.430	4.290	214,50 +	20	od	presežka nad	1.430 din
4.290	7.865	786,50 +	25	od	presežka nad	4.290 din
7.865	12.155	1.680,25 +	30	od	presežka nad	7.865 din
12.155	16.445	2.967,25 +	40	od	presežka nad	12.155 din
16.445	4.683,25 + 50 od presežka nad 16.445 din
7.	člen
Če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom, odtuji pred potekom petih let od pridobitve, se mu davek odmerjen po stopnjah določenih v 4., 5. oziroma 6. členu tega odloka poveča za 30 e/o.	n
8.	člen
1864.
Na podlagi 4. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v ie".u 1986
'	1. člen
Za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 se v občini Ljubljana Moste-Polje uvaja prispevek iz osebnega dohodka delavcev.
2.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji 0,7 odstotka.
3.	člen
Davek na promet nepremičnin se ne plača, če gre za prvo prodajo poslovnega prostora zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanu, ki bo v poslovnem prostoru opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic razen, če gre za prvo prodajo poslovnega prostora v katerem bo kupec opravljal gostinsko dejavnost bifejskega značaja.
Oprostitev je možno uveljaviti v roku enega leta po izvršeni prodaji.
Oprostitev je možno uveljaviti že ob prodaji poslovnega prostora, če prodajalec izkaže, da bo kupec v tem prostoru opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic. V tem primeru se zavezancu izda odločba o začasni oprostitvi plačila davka. Če kupec v roku enega leta po izvršeni prodaji ne prične opravljati gospodarske ali poklicne dejavnosti, se odločba o začasni oprostitvi nadomesti z odločbo o odmeri davka.
Davek na protnet nepremičnin se odmeri naknadno, če kupec v poslovnem prostoru preneha opravljati gospodarsko ali poklicno dejavnost ali če odtuji poslovni prostor pred potekom petih let od pričetka opravljanja dejavnosti.
9.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 10/81).
10.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
it. 010-5/80-01
Ljubljana, dne 24. decembra 1985.
Sredstva iz prejšnjega člena odloka se zbirajo v samoupravnem skiadu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane.
4.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se uporabljajo za namene iz 7. člena in drugega odstavka 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, zlasti pa:
—	za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih in na območjih s težjimi proizvodnimi pogoji,
—	za pospeševanje družbeno organizirane živinorejske proizvodnje na domači krmni osnovi,
—	za pospeševanje intenzifikacije poljedelske proizvodnje in zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje,
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo,
—	za pospeševanje ulova morskih rib in vzrejo sladkovodnih rib,
—	za nadomestilo dela obresti za kredite, hranilno kreditnih služb, danih do leta 1980,
—	za zagotavljanje preskrbe mesta Ljubljane z mesom, mlekom in drugimi proizvodi osnovne preskrbe,
—	za delno sofinanciranje delovanja in vzdrževanja sistema obrambe pred točo na branjenih območjih mesta Ljubljane.
5.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek se obračunava in plačuje na način, kot je določeno z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
Št. 010-4/84-01
Ljubljana, dne 24. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Niko Lukež 1. r.
1865.
Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85), 194. člena statuta občine Ljubljana ?VIoste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) in v skladu z družbenim dogovorom o posebnih blagovnih rezervah osnovnih živi! in neživilskih proizvodov v ljubljanskih občinah z dne 27 oktobra 1978 je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skunposti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986
1.	člen
S tem odlokom se v občini Ljubljana Moste-Polje uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka, in sicer po stopnji 0,2 °/o za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1986.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1986 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih:
— za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3 4
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane in se takoj preusmerjajo na poseben račun blagovnih rezerv ljubljanskih občin.
Ta sredstva se uporabljajo za nabavaljanje blaga za stalne blagovne rezerve ljubljanskih občin, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega tekočega vzdrževanja skupnih stalnih blagovnih rezerv ter kritja dela stroškov za tržne blagovne rezerve občin mesta Ljubljane.
Namensko uporabo sredstev spremlja Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje- na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 23,83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
St. 010-5/84-01
Ljubljana, dne 24. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r.
1866.
Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu .(Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), drugega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SR, št. 8/82), 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) in 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje občine Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990 na področju stanovanjskega gospodarstva, komunalne in vodnogospodarske dejavnosti in varstva pred požarom, katerih izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj, za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, za minimalno vodnogospodarsko dejavnost in za financiranje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom.
2.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, ter pri njih zaposleni delavci, plačujejo v letu 1986 prispevek za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj ter solidarnosti v SRS in sicer, dokler skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990 uveljavljen, vendar najdlje do 31. decembra 1936.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih plačujejo za solidarnost v Ljubljani prispevek iz dohodka v višini 1,11 %> ter za solidarnost v SRS prispevek iz dohodka v višini 0,135 Vo; osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
Delovni ljudje, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek za solidarnost v Ljubljani iz dohodka po stopnji 1,11®/« ter za solidarnost v SRS prispevek iz dohodka v višini 0,135 °/o od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek zavezanca in pri njem zaposlenih delavcev.
3.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek ter pri njih zaposleni delavci, plačujejo v letu 1986 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in sicer, dokler skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti ljubljanskih občin ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti ljubljanskih občin za obdobje 1986—1990 uveljavljen, vendar najdlje do
31.	decembra 1986.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti plačujejo prispevek iz dohodka v višini 1,65 ®/o. Osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
Delovni ljudje, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 1.65 °/o od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek zavezanca in pri njem zaposlenih delavcev.
4.	člen
Delavci v temeljnih ali drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena v skladu z družbenim planom občine Ljubljana Mo-ste-Polje 1986—1990, dokler območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava ne ugotovi, cja je samoupravni sporazum o temeljih plana območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava za obdobje 1986—1990 uveljavljen, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci' iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 2,3 %>, osnova za obračun je davčna osnova na obdavčeni dohodek. 5
5.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom in sicer, dokler skupščina skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste-Polje ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje
1986—1990 uveljavljen, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,25 °/o, osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
6.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje skupnih nalog SLO in DS v Ljubljani, in sicer, dokler skupščina skltda za financiranje skupnih nalog SLO in DS v Ljubljani ne ugotovi, da je samoupravni sporazum za financiranje skupnih nalog SLO in DS v Ljubljani za obdobje 1986—1990 uveljavljen, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,22 ®/o, osnova za obračun je dohodek.
7.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. januarja 1986.
St. 010-8/85-01
Ljubljana, dne 24. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r.
1867.
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17 79) in
29.	člena zakona o svobodni menjavi de!a na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1'81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), 68. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 35/79), v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje Ljubljana Moste-Polje določeni s tem odlokom, se do uve-
Ijavitve samoupravnih sporazumov o temeljih plana posameznih skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1986, plačujejo po tem odloku.
2.	člen
Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 5,00.
3.	člen
Občinski telesnokulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,55.
4.	člen
Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke
—	iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,55
—	iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alinee, po .stopnji 9,09.
5.	člen
Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka
—	za neposredno otroško varstvo po stopnji 2,00
—	za družbene denarne pomoči otrokom 0,87.
6	člen
Občinski skupnosti socialnega sk: bstva plačujem zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka pd stopnji 0,76.
7	člen
Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,27.
8.	čiep
Občinski skupnosti za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,19.
9.	člen
Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,036.
10.	člen
Prispevek iz 9. člena tega odloka, obračunan iz dohodka na osnovi cjohodka, se šteje za akontapijo in se dokončno poračuna s prispevkom, uvedenim s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti
Poračun mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986.
11.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. januarja 1986.
St. 010-9'85-01
Ljubljana, dne 24. decembra 1985.
LJUBLJANA ŠIŠKA
1868.
Na podla"gi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78), 76. člena in 5. alinee 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine na 44. seji zbora združenega dela dne 24. decembra 1985 in 41. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	4. členu odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 16/83, 41/83, 7/84, 27/84, 5/85 in 10/85) se stopnja "0,35 % nadomesti s stopnjo 0,75 ‘Vo«.
2.	člen
23.	člen se spremeni tako, dg se glasi:
"Zavezanci cjavka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen tistih za katere je določena posebna stopnja, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 35 “/o.
Zavezanci davka, ki opravljajo dejavnosti bifejskega značaja ter gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in se jim davek odmerja' po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 40 0/(f.
Zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 45 %,•"
3.	člen
V	24. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini:
Dsiež prihodka v
celotnem prihodku	«/. olajšave
od odmerje-
nad	do	nega davka
•/.	f/,
10	20	5
20	30	10
30	40	15
40	50	20
50	25 * V
4.	člen
V drugem odstavku 28. člena se za prvim stavkom črta pika in doda naslednje besedilo: »in je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavljajo«.
5.	Sen
29. a člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viška električne energije v elektroenergetski sistem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kW, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice odmerjeni davek zniža:
—	za 5 °/o, če znaša odstotni delež tega prihodka
do 5*/o,
—	za 10 •/«, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 do 15 •/»,
—	za 20 e/e, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 do 30 e/o,
—	za 30 'Ve, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 •/«.-*
6.	člen
V 37. členu se na koncu stavka črta pika in doda naslednje besedilo: »in 100 % olajšava iz 25. člena odloka«.
7.	Sen
Prvi in dragi odstavek 39. člena se spremenita tako, da se glasita:
»Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se ta davek odmeri v višini 10 %> enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča za znesek, ki ustreza odstotku od enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov zavezanca, in sicer glede na:
—	vrste dejavnosti oziroma predmeta poslovanja, ki je v danem trenutku tržno bolj zanimiv — do 20°/.,
—	način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnjo avtomatiziranosti delovnega procesa) — do 25 °/e,
—	kraj poslovanja, vezan na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestna naselja, primestna naselja, druga večja ali manjša ter odročna višinska naselja) — do 15 ®/o,
—	delovno sposobnost zavezanca, vezano na zmožnost pridobivanja dohodka z upoštevanjem vrste dejavnosti (starost in zdravstveno stanje) — do 10 %>.
—	uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov zavezanca — 5 °/e.«
Doda se novi tretji odstavek, ki se glasi:
»Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo dejavnosti kot postranski poklic, se pavšalni letni znesek davka določi tudi v sorazmerju s časom opravljanja dejavnosti in možnostjo doseganja dohodka.«
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
8.	Sten
42. Sten se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se odmerja pavšalni letni znesek davka v višini Z*6/« enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pri določanju pavšalnega letnega zneska davka se smiselno tudi uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 39. člena odloka.«
9.	člen
V tretjem odstavku 45. člena se za besedami: »v organizacijah strokovnih združenj kulturnih delavcev in njihovih članov« črta vejica in doda naslednje besedilo: »ali organizacijah združenega dela s področja kulture«.
10.	člen
48. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Ce znaša davčna
osnova dinarjev	stopnja
nad	do	•/.
	77.000	15
77.000	155.200	24
155.200	232.800	33
232.800	310.400	42
310.400	388.000	50
388.000	465.600	58
465.600		65.«
	11. člen	
53. člen se spremeni tako, -		da se glasi:
»Zavezanci z:	i davek od premoženja so:	
1. Zavezanci za davek od premoženja, ki so lastniki		
oziroma uživalci stanovanjskih stavb, stanovanj in ga-		
raž, plačujejo davek od vrednosti stavbe po naslednjih		
stopnjah:		
Ce znaša	davčna	
osnova dinarjev		stopnja
		•/.
nad	dd	
	1,430.000	0,10
1,430.000	2,860.000	0,20
2,860.000	5,720.000	0,30
5,720.000	8,580.000	0,45
8,580.000	11,440.000	0,65
11,440.000	14,300.000	0,85
14,300.000		1,00
2. Zavezanci	za davek od premoženja, ki so last-	
niki oziroma uživalci stavb in		prostorov za počitek
oziroma rekreacijo, plačujejo davek po naslednjih stop-		
njah:		
Ce znaša	davčna	
osnova dinarjev		stopnja
		v.
nad	do	
	1,430.000	0,20
1,430.000	2,860.000	0,35
2,860.000	5,720.000	0,50
5,720.000	8,580.000	0,70
8,580.000	11,440.000	0,90
11,440.000	14,300.000	1,20
14,300.000		1,50
3.	Zavezanci za davek od premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci poslovnih stavb in poslovnih prostorov plačujejo davek po naslednjih stopnjah:
Ce znaša davčna
osnova dinarjev	stopnja
nad	do	•/•
	1,430.000	0,15
1,430.000	2,860.000	0,35
2,860.000	4,290.000	0,55
4,290.000	5,720.000	0,75
5.720.000 7.150.000	7,150.000	1,00 1,25«.
12.	člen
Prvi odstavek 53. a člena se spremni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki plovnih objektov, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta, in sicer:
Nad 8 do 9 m dolžine 30.400 dinarjev:
—	za vsak nadaljnji polni meter še po 12.000 dinarjev.«
13.	člen
58. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Uprava za družbene prihodke na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih prizme ri h:
—	če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev;
—	če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen; odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke;
—	če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti;
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja;
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov.
Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do tretje alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga na podlagi podatkov v redu vodenih poslovnih knjig.
Odlog plačila davka se v primerih iz prve do tretje alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do šest mesecev, v primerih iz četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do enega leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do enega leta.
Za čas, ko je bilo zavezancem plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo obresti.«
14.	člen
Drugi odstavek 61. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka od dohodkov iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku se priznavajo izdatki za kulturne in
telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev v višini 20 0/o, za humanitarne namene pa v višini do 40 °/o enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40e/e enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu za katero se odmerja davek.«
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
Žt. 1-422-021/85
Ljubljana, dne 24. decembra 1985.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r.
1869.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80, 3/81, .23/82, 15/83, 66/83, 71/84 in 39/85), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 76. člena ter 5. alinee 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/31 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na
44.	seji zbora združenega dela in 41. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 24. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V	odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Urdani list SRS, št. 54/72, 7/73, 45/73, 8/75, 29/75, 5/76, 17/76, 1/78, 4/78, 29/78, 38/79, 10/81, 11/82, 6/83, 41/83, 10/85) se v opombi tarifne številke 1 A doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Posebni občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil in motornih koles, z delovno prostornino nad 125 ccm, ki so stara nad 10 let, se neodmerja. Čas desetletne starosti vozila se šteje od prve registracije
2.	člen
V	prvi alinei tarifne številke »2«, se za besedo »pijače« doda besedi: »ter medice«.
Druga alinea tarifne številke 2 se črta.
3.	člen
Za tarifno številko »5« se doda nov naslov ie nova tarifna številka, ki se glasi:
»B 1 — PROIZVODNE STORITVE Tar. št. 5^ a
Od plačil za proizvodne storitve se plačuje poseben občinski davek po stopnji 10 6/e v primerih, ko se storitve opravljajo občanom in zasebnim pravnim osebam.
Za proizvodno storitev se šteje tista storitev, ho proizvajalče izdeluje izdelke po naročilu iz naročnikovega materiala.«
r
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
Št. 1-421-011/85
Ljubljana, dne 24. decembra 1985.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r.
1870.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 35/85), 2 člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 76. člena in 5. alinee 190. člena statuta Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 44. seji zbora združenega dela, dne 24. decembra 1985, in 41. seji zbora krajevnih skupnosti, dne
24.	decembra 1985, sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometne vrednosti kmetijskega zemljišča, nezazidanega stavbnega in drugega zemljišča, od prometne vrednosti gradbenega objekta in od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta.
Stopnje davka na promet nepremičnin, predpisane s tem odlokom, so proporcionalne in progresivne. Progresivne so urejene po sistemu stopničaste progresije.
3.	člen
Davek na promet kmetijskega zemljišča se plačuje od prometne vrednosti kvadratnega metra po stopnji 15 °/o.
Na promet kmetijskega zemljišča, ki je bilo pridobljeno z nakupom ali darilom in odtujeno pred potekom petih let od pridobitev, se davek poveča za 30 Vo.
4.	člen
Davek na promet nezazidanega stavbnega zemljišča in za druga zemljišča, ki se ne uporablja za kmetijske namene, se plačuje od prometne vrednosti kvadratnega metra po naslednjih progresivnih stopnjah:
Nad din za m*	Do din za m*	Znaša davek din + »/.
	72	+ 15
72	215	10,80 + 20 od presežka nad 72 din
215	358	39,40 + 25 od presežka nad 215 din
358	429	75,15 + 30 od presežka nad 358 din
429	500	96,45 + 36 od presežka nad 429 din
500	572	122,01 + 42 od presežka nad 500 din
572	644	152,25 + 48 od presežka nad 572 din
644	715	186,81 + 54 od presežka nad 644 din
715		225,15 + 60 od presežka nad 715 din
Na promet nezazidalnega stavbnega zemljišča in za druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, pridobljena z nakupom ali darilom in odtujena pred potekom petih let od pridobitve, se davek iz prvega odstavka tega člena poveča za 30 %>.
5.	člen
Davek na promet gradbenega objekta se plačuje od prometne vrednosti kvadratnega metra, po stopnji 25 “/o.
Za razliko med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta, se plačuje davek od kvadratnega metra po naslednjih stopnjah:
Nad din	Do din za m*	Znaša davek din + '/e
	1.430	+ Ib
1.430	4.290	214,50 + 20 od presežka nad 1.430 din
4.290	7.865	786,50 + 25 od presežka nad 4.290 din
7.865	12.155	1.680,25 + 30 od presežka nad 7.865 din
12.155 16.445	16.445	2.967.25	+ 40 od presežka nad 12.155 din 4.683.25	+ 50 od presežka nad 16.445 din
Na promet gradbenega objekta in za razliko med prometno in gradbeno vrednostjo, ki je bil pridobljen z nakupom ali darilom in odtujen pred potekom petih let od pridobitve, se davek poveča za 30 %>.
6.	člen
Davka na promet nepremičnin je oproščen zavezanec, če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev, občanu, ki bo v njem opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic in bo v roku enega leta po izvršeni prodaji pričel opravljati dejavnost ter poslovnega prostora ne bo odtujil pred potekom petih let od pričetka opravljanja dejavnosti.
Oprostitev zavezanec uveljavlja v roku enega leta po izvršeni prodaji; v tem primeru se mu izda odločba o oprostitvi plačila davka.
Davek na promet nepremičnin se zavezancu naknadno odmeri, če se ugotovi, da ni izpolnil vseh pogojev iz prvega odstavka tega člena.
7.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 10/81).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRŠ, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
Št. 1-421-912/85
Ljubljana, dne 24. decembra 1985.
1871.
Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in v skladu z družbenim dogovorom o posebnih blagovnih rezervah osnovnih živil in ne-živilskih proizvodov v ljubljanskih občinah z dne 27. oktobra 1978 in 190. člena statuta občine Ljubljana Siska (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 44. seji zbora združenega dela in 41. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 24. decembra 1985, sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986
1.	člen
S tem odlokom se v občini Ljubljana Siska uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev, in sicer po stopnji 0,2 Vo za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1986.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1986 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih:
-- za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in
— za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin in mesta Ljubljane in se takoj preusmerjajo na poseben račun sredstev blagovnih rezerv ljubljanskih občin.
Sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne blagovne rezerve ljubljanskih občin, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stoškov, kritje stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja skupnih stalnih blagovnih rezerv ter kritje dela stroškov za tržne blagovne rezerve občin mesta Ljubljane.
Namensko uporabo sredstev spremlja Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in "VSS) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
St. 1-402-017/85
Ljubljana, dne 24. decembra 1985.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r.
1872.
Na podlagi 4. člena zakona o zagotavljanju in' usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 44. seji zbora združenega dela, dne 24. decembra 1985, in na 41. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 24. decembra 1985, sprejela
ODLOK
o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986
1.	člen
Za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 se v občini Ljubljana Šiška uvaja prispevek iz osebnega dohodka delavcev, ki se plačuje po stopnji 0,7 °/o.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena odloka se zbirajo v samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane.
„	3. člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se uporabijo za namene iz J. člena in drugega odstavka 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), zlasti pa:
—	za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih in na območjih s težjimi proizvodnimi pogoji,
—	za pospeševanje družbeno organizirane živinorejske proizvodnje na domači krmni osnovi,
—	za pospeševanje intenzifikacije poljedelske proizvodnje in zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje,
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo,
—	za pospeševanje ulova morskih rib in vzreje sladkovodnih rib,
—	za nadomestilo dela obresti za kredite hranilno kreditnih služb, danih do leta 1980,
—	za delno sofinanciranje delovanja in vzdrževanja sistema obrambe pred točo na branjenih območjih občin mesta Ljubljane.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih, skupnih ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek se obračunava in plačuje na način, kot je določeno z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) zn obračunavanje In plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družben dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
St. 1-402-018/85
Ljubljana, dne 24. decembra 1985.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Siska
Anka Tominšek L r.
1873.
Na podlagi 2. odstavka 36 člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34 83 in 24/85), drugega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), 2. odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) ter 197. in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni Tist SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 44. seji zbora združenega dela, dne 24. decembra 1985, in 41. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 24. decembra 1985, sprejela
ODLOK
o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje občine Ljubljana Šiška
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek ter pri njih zaposleni delavci, plačujejo v letu 1986 prispevek za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj ter solidarnosti v SRS, in sicer, dokler skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Šiška ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986—1990 uveljavljen, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih plačujejo za solidarnost v Ljubljani prispevek iz dohodka v višini 1,11 %> ter za solidarnost v SRS prispevek iz dohodka v višini 0,135 “/o. Osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek za solidarnost v Ljubljani iz dohodka po stopnji 1,11 °/o ter za solidarnost v SRS prispevek iz dohodka v višini 0,135 »/o od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek zavezanca in pri njem zaposlenih delavcev.
2.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in občani, ki z neposrednim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim zagotavlja dohodek ter pri njih zaposleni delavci, plačujejo v letu 1986 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, in sicer dokler skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti ljubljanskih občin ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne komunalne interesne skupnosti ljubljanskih občin za obdobje 1986 do 1990 uveljavljen, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih plačujejo prispevek iz dohodka v višini 1,65 */«.
Osnova za obračan je bruto osebni dohodek.
Občani, ki z osebnim delom z lastnim sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 1,65 e/o od določene osnove.
Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek zavezanca in pri njem zaposlenih delavcev.
3.	člen
Delavci v temeljnih ali drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena v skladu z družbenim planom občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986—1990, dokler skupščina območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava za obdobje 1986—1990 uveljavljen, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 2,3 °/o. Osnova za obračun je davčna osnova na obdavčeni dohodek.
4.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom, in sicer dokler skupščina skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Šiška ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plaan skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986—1990 uveljavljen, Vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,25 °/o. Osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
5.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje skupnih nalog SLO in DS v Ljubljani, in sicer dokler skupščina sklada za financiranje skupnih nalog SLO in DS v Ljubljani ne ugotovi, da je samoupravni sporazum za financiranje skupnih nalog SLO in DS v Ljubljani za obdobje 1936—1990 uveljavljen, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,22 %>, osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
,	6. člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1936.
Št. 1-420-012/85
Ljubljana, dne 24. decembra 1985.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r.
1874.
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list. SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št
1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona c socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 18/31), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), 68. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79), v skladu z zakonom o obračunavanju In plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št 33/80 in 23/83) ter 197. in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni Ust SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji 44. zbora združenega dela, dne 24. decembra 1985, in 41. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 24. decembra 1985, sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Ljubljana
Šiška
1.	člen
Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Ljubljana Čiška, se do uveljavitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana posamezne skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1986, plačujejo po stopnji, določeni s tem odlokom.
2.	člen
Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji
5,00.
3.	člen
Občinski telesnokulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,55.
4.	člen
Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke:
—	iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,55,
—	iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alinee, po stopnji 9,09.
5.	člen
Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka:
—	za neposredno otroško varstvo po stopnji 2,00,
—	za denarne pomoči otrokom po stopnji 0,87.
6.	člen
Občinski skupnosti socialnega skrbstva plačujejo
zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,76.
7.	Hen
Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,27.
8.	člen
Občinski skupnosti za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,19.
9.	Oen
Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,036.
10.	člen
Prispevki iz 9. člena tega odloka, obračunani iz dohodka na osnovi, dohodka, se štejejo za akontacije in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti.
, Poračun iz prvega odstavka tega člena mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986.
U. člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986.
£t. 1-402-019/85
Ljubljana, dne 24. decembra 1985.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r.
1875.
Na podlagi 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) ter 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Izvršni svet občine Ljubljana Šiška na svoji 217. seji dne 16. decembra 1985 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Šiška
I
Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju, prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo iz območja občine ali preko državne meje, se določijo pristojbine:
a)	Za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine
(do 10	ton)	Din
1900
—	za vsako nadaljnjo tono	190
b)	Za kosovne pošiljke
—	kopitarje in odraslih govedi	(od kom) 226
—	telet (od kom)	132
—	prašičev in drobnice (od	kom)	83
—	žive perutnine za vsakih začetih 50
kom	41
—	za vsako čebeljo družino	41
—	za ostale neimenovane živali po režijski ari
c) Za meso kopitarjev in parklarjev (od kg)
—	za mesne izdelke (od kg)
—	divjačine (od kg)
—	perutninsko meso (od kg)
—	drobovino (od k®
—	ribe, rake, polže (od kg)
—	mast (od kg)
—	mleko (od litra)
—	mlečne izdelke (od kg)
—	jajca cele (od kom)
—	jajčni izdelki (od kg) ostale neimenovane živalske proizvode,
surovine in odpadke (od kg)
Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja vat—i
S8S13II3III 1
tarsko sanitarne preglede pa pride ob določenem časa
na mesto nakladanja, prekladanja oziroma razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višino 1900 dinarjev za vsako začeto uro čakanja.
Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi stroške prevoza.
II
Za veterinarsko sanitarne preglede živil živalskega izvora se plačujejo naslednje pristojbine:
a)	za veterinarsko sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke — od komada proizvedenega oziroma
Din
v jajčne izdelke predelana jajca	0,03
b)	za veterinarsko sanitarne preglede rib
v ribogojnicah vsake začete ure	1900
c)	za veterinarsko sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zamrzovanjem:
—	za jelenjad, srnjad, mullone, gamse
(od kom)	223
—	ža divje prašiče s trihinoskopskim pregledom (od kom)	314
—	za medvede s trihinoskopskim pregledam (od kom)	450
—	za zajce (od kom)	55
—	za divjo perjad (od kom)	26
d)	Za veterinarsko sanitarne preglede divjačine, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilncah:
—	za vsako začeto uro porabljenega časa 1900
Poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni stroški in potrebne preiskave.
III
Za izdajo dovoljenja za bromet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja plača proizvajalec oziroma prodajalec pristojbino za vsako kravo molznico GOO din, za ovco in kozo pa 140 din.
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnice ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v promet oziroma javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še stroške za odvzem mleka, analiza mleka in pregled molznic na tuberkulozo.
IV
Pristojbina za veterinarsko sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko sanitarni pregledi opravljajo in izvršni svet občine.
Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine.
V
Za veterinarsko sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko sanitarne preglede se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 odstotkov.
VI
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo mesečno in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK št. 50104-840-027-3182
najmanj enkrat mesečne.
YU
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 14/85).
VIII
Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška
Peter Hočevar 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
1876.
Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbe.nopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1986
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1986, se bodo začasno, vendar najdalj tri mesece, financirale proračunske potrebe, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi trimesečnega načrta proračunskih prihodkov in odhodkov, skladno z določili proračuna za leto
1985.
2.	člen
Trimesečni načrt odhodkov ne sme presegati ene četrtine odhodkov proračuna občine za leto 1985.
3.	člen
Prihodki in odhodki, doseženi oziroma porabljeni na podlagi tega odloka so sestavni del proračunskih prihodkov in odhodkov občinskega proračuna za leto
1986.
Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega pritoka proračunskih prihodkov najame posojilo iz obveznega rezervnega sklada proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Posojilo mora biti vrnjeno do 31. 12. 1986.
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in velja od 1. 1. 1986.
St. 400-6/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek 1. r.
1871,
Na podlagi 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik- (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81),
1.,	16. točke 4., 9. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 35/85) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V občini Ljubljana Vič-Rudnik se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah, predpisanih s tem odlokom.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometne vrednosti kmetijskega zemljišča, nezazidanega stavbnega in drugega zemljišča ter od prometne vrednosti gradbenega objekta in od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta.
Stopnje prometnega davka, predpisane s tem odlokom, so proporcionalne in progresivne, urejene po sistemu stopničaste p regresije.
3.	člen
Davek na promet kmetijskega zemljišča se plačuje od prometne vrednosti kvadratnega metra po stopnji 15 »/«.
4.	člen
Davek na promet nezazidanega stavbnega zemljišča ali drugega zemljišča, ki se ne uporablja za kmetijske namene, se plačuje od prometne vrednosti kvadratnega metra po naslednjih progresivnih stopnjah:
Nad din za m*	Do din za m*	ŽnaŠa davek
		din -h •/•
	72	15
72	215	10,80 + 20 od presežka nad 72 din
215	358	39,40 + 25 od presežka nad 215 din
358	429	75,15 + 30 od presežka nad 358 din
429	500	96,45 4- 36 od presežka nad 429 din
500	572	122,01 + 42 od presežka nad 500 din
572	644	152,25 + 48 od presežka nad 572 din
644	715	188,81 + 54 od presežka nad 644 din
715		225,15 4- 60 od presežka nad 715 din
5.	člen
Davek na promet gradbenega objekta se plačuje na prometno vrednost kvadratnega metra po stopnji 25 »/o.
Za razliko med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta se davek plačuje od kvadratnega metra površine po naslednjih stopnjah:
Nad din	Do din za m*	Znaša davek din + •/•	
1.430	1.430 4.290	15 214.50 + 20 od presežka nad	1.430 din
4.290	7.865	786.50 4- 25 od presežka nad	4.290 din
7.8'65	12.155	1 680.25 4 30 od presežka nad	7.885 din
12.155	16.445	2.967.25 4 40 od presežka nad T2:155-din	
16.445		4.683,25 4 50 od presežka trad HM45 din	
6.	člen
Ce lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom, odtuji pred pretekom petih let od pridobitve, se davek, odmerjen po stopnjah določenih s tem odlokom, poveča za 30 %>.
7.	člen
Davek na promet nepremičnin se ne plača, če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanu, ki bo v njem opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic. Navedena olajšava ne velja za prevoznike z motornimi vozili, dejavnosti Z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja in okrepčevalnic.
Oprostitev je možno • uveljaviti v roku enega leta po izvršeni prodaji.
Oprostitev je možno uveljaviti že ob prodaji poslovnega prostora, če zavezanec izkaže, da bo kupec v takem prostoru opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost. V tem primeru se zavezancu izda odločba o začasni oprostitvi plačila davka. Ce v roku enega leta po izvršeni prodaji kupec ne prične opravljati gospodarske ali poklicne dejavnosti, se odločba o začasni oprostitvi nadomesti z odločbo o odmeri davka.
Davek na promet nepremičnin se zavezancu naknadno odmeri, če kupec v poslovnem prostoru preneha opravljati gospodarsko ali poklicno dejavnost, ali če odtuji poslovni prostor, pred pretekom petih let od pričetka opravljanja dejavnosti.
8.	člen
Z dnem. ko začne veljati oziroma se uporabljati ta odlok, preneha veljati oziroma se uporabljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 10/81).
9.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dah po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 422-2186/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1995.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek 1. r.
1878.
Na podlagi 76. člena in 79. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št.» 2/78 in 35/81), 47. 144. člena zakona o sistemu družbenega planiranja In o družbenem planu SRS (Uradni list SRS, št. 1/80) ter odloka o pripravi družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/84) za obdobje 1986—1990 je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi smernic za pripravo družbenega plana in dogovora o temeljih družbenega piana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1086—1990 na seji dne 25. dttembra 1985 sprejela
{SKLEP
e sprejemu družbenega plana nbčine LhiMjana Vič-Rudnik za obdobje 1380- -1930
I
Sprejme se družbeni plan občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990.
, II
Čistopis družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990 se objavi v delegatskem gradivu »Naša komuna«.
m
Družbeni plan občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990 je na vpogled pri komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo.
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in velja od 1. 1. 1986.
6t. 30-4/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r.
1879.
Na podlagi 86 in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81),
1.	člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78 26'79, 5/80, 63/80, 3/81, 23/82, 15/83, 66/83, 71/84 in 39/85) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 26/85 in 29/85) se v tarifi o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik, v tar. št. 1, pod opombo doda nova 4. točka, ki se glasi:
»Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prometa osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm starih nad deset let. Čas desetletne starosti se šteje od dneva prve registracije dalje«.
2.	člen
Tar. št. 2 se spremeni tako, da se glasi:
»Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
•h
— od vina, vinsko sadnih pijač, penečega
vina in medice	6
—	od piva	30
—	od naravnega žganja	in vinjaka	40
—	od drugih alkoholnih pijač	60«.
Tekst pod opombo tar. št. 2 se ne spremeni.
3.	člen
Za ter. St. 5, kjer so naveden« obrtne i* druge storitve se doda nov naslov in nova tarifna Številka 5 a, ki se glasi:
"PROIZVODNE STORITVE
Tar. št. 5 a
Od proizvodnih storitev se plačuje posebni občinski davek od plačil za storitve po stopnji 10°/«.
Opomba:
1.	Posebni občinski davek od plačil za proizvodne storitve se plačuje od plačil za proizvodne storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebno-pravnim osebam ter občanom;
2.	Proizvodna storitev je takrat,1 kadar proizvajalec izdeluje izdelke po naročilu iz naročnikovega materiala v skladu z 41. členom pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence o obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev;
3.	Davčna olajšava za posebni občinski davek od plačil za proizvodno storitev je opredeljena v 19. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu«.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
Št. 422-2185/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r.
' 1880.
Na podlagi 36. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81),
6.	in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 26/85 in 29/85) se v 4. členu stopnja »0,35 V»« nadomesti s stopnjo »0,75 °/o«.
2.	člen
V	15. členu se tekst pri oddanih količinah pri žito »tone« nadomesti s »kg« in pri oddanih količinah krompir »kg« nadomestijo s »tonami«.
r
3.	člen
23.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen tistih, za katere je določena posebna stopnja, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 35.
Zavezanci davka, ki opravljajo gostinsko dejavnost
bifejskega značaja ter gospodarsko dejavnost kot po-
stranski poklic ki se jim davek odmerja po dejanskem
dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 40 %>.
Zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 45 */«-«.
4.	člen
,V prvem odstavku 24. člena se za besedami »kot postranski poklic« črta vejica in doda naslednje besedilo: »ali občasno opravljajo dejavnost, če ni s predpisi prepovedana«.
Tretji odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini: * V
Delež prihodka celotnem prihodju
Znaša olajšava
nad	do	davka
10%	20%	5%
20 %	30%	10%
30%	40%	15%
40%	50 %	20%
50%		25%
5.	člen
Za drugim odstavkom 26. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Zavezancem, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti in modernizacije najetih poslovnih prostorov, če se po najemni pogodbi vlaganja ne krijejo iz najemnine, v conah VP 4, RP 2, Eiprovi ulici in Center drobnega gospodarstva na Tržaški cesti, in v letu, ko vlagajo, dodatno zaposlijo vsaj enega delavca, se zmanjša davčna osnova za odstotek zakonske olajšave, navedene v zakonu o davkih občanov in še za dodatno znižanje v višini 25 %.«
6.	člen
V drugem odstavku 28. člena se za prvim stavkom črta pika in doda naslednje besedilo: »in je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavljajo«.
7.	člen
30.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v elektroenergetski sistem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice odmerjeni davek zniža:
—	za 5 °/o, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 %>,
—	za 10 »/o. če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 °/o do 15 °/o,
—	za 20 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 % do 30 %,
—	za 30 ”/o, če znaša odstotni delež tega prihodka
nad 30 %>.«
8.	člen
Na koncu 32. člena se črta pika in doda naslednje besedilo: »ali občasno opravljajo dejavnost, če ni e predpisi prepovedana«.
9.	člen
37. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih in višinskih krajih«.
10.	člen
38. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se odmerja pavšalni letni znesek davita v višini 10 %> enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča za znesek, ki ustreza odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov zavezanca in sicer glede
na:
%
A.	Vrsto dejavnosti:
—	osebne in druge storitve dejavnoeti za občane in gospodinjstva	6
—	poklicne dejavnosti	10
—	tehnične storitvene dejavnosti in druge storitvene dejavnosti	15
—	proizvodne dejavnosti	20
—	dejavnosti bifejskega značaja	20
B.	Način poslovanja
—	visoka stopnja avtomatizacije	strojev	25
—	polavtomatski stroji	15
—	manj zahtevni stroji	5
C.	Kraj poslovanja
—	odročni in višinski kraji	0
—	izvenmestne krajevne skupnosti	10
—	mestno središče	15
—	bifejske dejavnosti (ne glede na kraj poslovanja)	15
Č. Delovna sposobnost zavezanca
—	ustrezna delovna sposobnost	M
—	delno omejene delovne zmožnosti, slabo
zdravstveno stanje, invalidnost, starost	0
D.	Uporaba dopolnilnega delavca ali družinskega člana zavezanca	5.
Zavezancu za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki opravlja dejavnost kot postranski poklic, se pavšalni letni znesek davka določi tudi v sorazmerju s časom opravljanja dejavnosti in možnostjo doseganja dohodka«.
11. člen
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem za davek od dohodka, iz poklicnih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se odmerja pavšalni letni znesek davka v višini 2 °/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pri določanju višine pavšalnega letnega zneska davka se smiselno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 38. člena tega odloka«.
12.	člen
V 49. členu se v dnigem odstavku za besedami »v organizacijah strokovnih združenj kulturnih delavcev in njihovih članov« črta vejica in doda naslednje besedilo: »ali organizacijah združenega dela s področja kulture«.
13.	člen
53. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Ce masa davčna
osnova dinarje*«
nad	do	
	rtjm	M
77.600	155.260	24
155.200	232.800	33
233.800	310.400	42
310.400	388.000	50
388.000	465.600	58
465.600		65.«
	M. člen	
58. člen se	spremeni tako, da se glasi: .	
»Zavezanci	davka iz premoženja, ki so lastniki	
oziroma uživalci stanovanjskih		stavb, stanovanj in
garaž plačujejo	davek iz premoženja glede na višino	
vrednosti po naslednjih stopnjah:		
Ce znaša davčna		
osnova dinarjev;		Stopnja Vi
nad	do	
	1,430.006	0,10
1,430.000	2,860.000	0,20
2,860.000	5,720.000	0,30
5,720.000	8,580.000	0,45
8,580.000	11,440.000	0,65
11,440.000	14,300.000	0,85
14,300.000		1,00.«
	15. Men	
59. člen se	spremeni tako, da	i se glasi:
»Zavezanci-	davka iz premoženja, ki so lastniki	
oziroma uživalci prostorov, ki se		v sezoni ali od časa
do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo, plačujejo		
davek iz premoženja glede na		višino vrednosti po
naslednjih stopnjah:		
Ce znaša davčna		
osnova dinarjev:		stppnja •/•
nad	do	
	1,430.000	0,20
1,430.000	2,860.000	0,35
2,860.000	5,720.000	0,50
5,720.000	8,580.600	0,70
8,580.000	11,440.000	0,90
ji,440.000	14,300.000	1,20
14,300.000		1,50
16.	člen
60.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci poslovnih stavb in poslovnih prostorov, razen lastnikov oziroma uživalcev, ki jih upo-
rabljajo za opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti, plačujejo davek iz premoženja glede na vrednost poslovne stavbe ali poslovnega prostora po naslednjih stopnjah:
• Ce znaša davčna osnova dinarjev;		Stopnja •/•	
nad	do		
	1,430.000	0,15	
1,430.000	2,860.000	0,35	
2,860.000	4,290.000	0,55	
4,290.000	5,720.000	0,75	
5,720.000	7,150.000	1,00	
7,150.000		1,25«.	
H. Sen
Prvi odstavek 62. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanec davka iz premoženja, ki je lastnik plovnega objekta plačuje davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer:
—	nad 8 do 9 metrov dolžine 30.400 dinarjev
—	za vsak nadaljnji polni meter še po 12.060 dinarjev«.
18.	člen
<5. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občinska uprava za družbene prihodke na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih
primerih:
—	če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev,
—	če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, M odpade na neplačane dohodke,
—	če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti,
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja,
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov.
Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig.
Odlog plačila davka se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas od 6 mesecev, v primerih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do enega leta. Obročno odplačevanje davčega dolga se lahko prizna za čas do enega leta.
Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti«.
19.	člen
Drugi odstavek 68. člena se spremeni tako, da se glasi:
-Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se priznavajo izdatki za kulturne in telesnokultume namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev, v višini do 20 %>, za humanitarne namene pa v višini do 40 °/* enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 %> enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se odmerja davek«.
20.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje, razen določbe 2. člena tega odloka, ki se uporablja od 19. 7. 1985 dalje.
Št. 422-2184/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Kianšek L r.
1881.
Na podlagi 4. člena zakona o zagotavljanju In usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list- SRS, št. 43/85) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986
1.	člen
Za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 se v občini Ljubljana Vič-Rudnik uvaja prispevek iz osebnega dohodka delavcev.
2.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji 0,7 •/«.
3.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena tega odloka se zbirajo v samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane mesta Ljubljane. 4
4.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se uporabijo za namene iz 7. člena in drugega odstavka 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, zlasti pa:
— za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih in na območjih s težjimi proizvodnimi pogoji,
—	za pospeševanje družbeno organizirane živinorejske proizvodnje na domači krmni osnovi,
—	za pospeševanje intenziflkacije poljedelske proizvodnje in zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje,
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe m pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo,
—	za pospeševanje ulova morskih rib in vzreje sladkovodnih rib,
—	za nadomestilo dela obresti za kredite, hranilno kreditnih služb danih do leta 1980,
—	za zagotavljanje preskrbe mesta Ljubljane z mesom, mlekom in drugimi proizvodi osnovne preskrbe,
—	za delno sofinanciranje delovanja in vzdrževanja sistema obrambe pred točo na branjenih območjih mesta Ljubljane.
5.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje .prispevka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek se obračunava in plačuje na način, kot je določeno z zakonom o obračunavanju in plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbeno dejavnost.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
St. 402-15/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Predsednik
■ Skupščine občine
Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšck 1. r.
1882.
Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85), 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in v skladu z družbenim dogovorom o posebnih blagovnih rezervah osnovnih živil in neživilskih proizvodov v ljubljanskih občinah z dne 27. oktobra 1978, je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986
1.	člen
S tem odlokom se v občini Ljubljana Vič-Rudnik uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka deavcev,
in sicer po stopnji 0,2 °/o za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v leta 1986.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1966 usmer-
jajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih:
— za osnovno preskrbe občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in za intervencije, s katerimi' se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane in se takoj preusmerjajo na poseben račun blagovnih rezerv ljubljanskih občin.
Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne blagovne rezerve ljubljanskih občin, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega tn tekočega vzdrževanja skupnih, stalnih in blagovnih rezerv ter kritje dela stroškov za tržne blagovne rezerve občin mesta Ljubljane. Namensko uporabo sredstev spremlja Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz I. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1988.
8ti 402-14/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1986.
Predsednik:
Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek 1. r.
#8L
Na podlagi drugega odstavka 36. Sena zakona o
stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), dragega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82),
32.	člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela m zbora krajevnih skupnosti - sprejela
O IM, CMC
e začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje občine Ljubljana. Vič-Rudnik
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebrdm delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek ter pri njih zaposleni delavci, plačujejo v letu 1986 prispevek za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj ter solidarnost v SR Sloveniji, in sicer dokler skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občin^ Ljubljana Vič-Rudnik ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990 uveljavljen, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti plačujejo za solidarnost v Ljubljani prispevek iz dohodka v višini 1,11 %i ter solidarnost v SR Sloveniji prispevek iz dohodka v višini 0,135 °/o; osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi -opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo za solidarnost v Ljubljani prispevek iz dohodka po stopnji 1,11 e/o ter za solidarnost v SR Sloveniji prispevek od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek zavezanca in pri njem zaposlenih delavcev.
2.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in občani, ki z neposrednim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek ter pri njih zaposleni delavci, plačujejo v letu 1986 prispevek za vzdrževanje m obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, in sicer dokler skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti ljubljanskih občin ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne komunalne interesne skupnosti ljubljanskih občin za obdobje 1988 do 1990 uveljavljen, vendar najdlje do 31. decembra
1886.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih plačujejo prispevek iz dohodka v višini 1,65 %. Osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 1,65 % od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek zavezanca in pri njem zaposlenih delavcev.
3.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena v skladu z družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990, dokler Območna vodna skupnost Ljublja-nica-Sava ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava za obdobje 1986—1990 uveljavljen, vendar najdlje , do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 2,3 */o, osnova za obračun
je davčna osnova na obdavčeni dohodek.
4.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred požarom, in sicer dokler skupščina skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Vič-Rudnik ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990 uveljavljen, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,25 %>, osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
5.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje skupnih nalog SLO in DS v Ljubljani, in sicer dokler skupščina sklada za financiranje skupnih nalog SLO. in DS v Ljubljani ne ugotovi, da je samoupravni sporazum za financiranje skupnih nalog SLO in DS v Ljubljani za obdobje 1986—1990 uveljavljen, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,22 %, osnova za obračun je dohodek.
6.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986.
St 025-7/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek L r.
1884.
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SR'S, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, It. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 27/82), 68. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79), v skladu z zakonom o obračunavanju in. plačevanju prispevkov za zadovoljevanje'skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Ljubljana Vič-Rudnik
1.	člen
Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana posamezne skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1986, plačujejo po tem odloku.
2.	člen
Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji
5,00.
3.	člen
Občinski teiesnokulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke h: bruto osebnega dohodka po stopnji 0,55.
4.	člen
Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke:	■
—	iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,55,
—	iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alinee, po stopnji 9,09.
5.	člen
Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka:
—	za neposredno otroško varstvo po stopnji 2,00,
—	za denarne pomoči otrokom po stopnji 0,87.
6.	člen
Občinski skupnosti socialnega skrbstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,753.
7.	člen
Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,27.
8.	člen
Občinski skupnosti za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,19.
9.	Ben
Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,036.
16. člen
Prispevki iz 9. člena tega odloka, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za akontacije in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti.
Poračun iz prvega odstavka mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986.
11.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986.
St. 025-6/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Mate Klanšek Le.
13*$.
Na podlagi 30. Sena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št 18/84) so Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na podlagi 193. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1985, Skupščina občine Ljubljana Center na podlagi 173. člena statuta občine (Uradni list SRS, št 2/78 in 35/81) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1985, Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na podlagi 187. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985, Skupščina občine Ljubljana Šiška na podlagi 190. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1985 in Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi 175. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1985, sprejele
ODLOK
o nstaaierttvi Sklada stavbnih zemljišč ljubljanskih
občin
1.	Ben
S tem odlokom se za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaganja s stavbnimi zemljišči, urejanja stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev ter upravljanja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v občinah Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik ustanovi Sklad stavbnih zemljišč ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, s tem odlokom in z njegovim statutom.
3.	člen
Ime sklada je: Sklad stavbnih zemljišč ljubljanskih občin, p. o. Sklad odgovorja v pravnem prometu z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga (popolna odgovornost).
Sklad upravlja upravni odbor, zastopa in predstavlja ga predsednik upravnega odbora.
Sedež Sklada je v Ljubljani.
Sklad se vpiše v sodni register. 4
4.	člen
Sklad izvaja na podlagi srednjeročnih in letnih družbenih planskih aktov občin in mesta politiko glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev, s tem da:
—	daje občinskim skupščinam pobude za sprejem odlokov o prenehanju lastninske pravice,
—	predlaga, da se zemljišča izročijo občinam,
—	uresničuje predkupno pravico občin,
—	financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev,
—	sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč za območja iz prejšnje alinee,
—	skrbi za izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč ter odloča o oddaji investicijskih del izvajalcem,
—	spremlja izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč,
—	občini kot razlastitvenemu upravičencu zagotavlja sredstva za razlastitev nepremičnin,
—	oddaja stavbna zemljišča investitorjem v uporabo za gradnjo.
Sklad je investitor izgradnje nadomestnih objektov v zvezi s pridobivanjem stavbnih zemljišč v družbeno lastnino in urejanja stavbnih zemljišč, kadar se urejajo na podlagi investicijskega programa iz 37. člena zakona o stavbnih zemljiščih.
5.	člen
Administrativno-tehnična in druga opravila za Sklad opravlja Mestni upravni organ pristojen za stavb-no-zemljiško gospodarstvo.
V zadevah pisarniškega poslovanja podpisuje za sklad funkcionar upravnega organa iz prejšnjega odstavka tega člena.
6.	člen
Posamezna strokovna dela za sklad na podlagi pogodbe opravlja za to usposobljena organizacija zdru- -žeaega dela.
S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se določi zlasti obseg in vrsta strokovnega dela in naloge, višino povračila, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice in obveznosti.
7.	člen
Sredstva sklada so:
—	denarna sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
—	denarna sredstva, pridobljena z oddajo stavbnih zemljišč, kj so družbena lastnina v upravljanju občin, investitorjem v uporabo za. gradnjo,
—	denarna sredstva, zbrana iz prispevkov posameznih investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča,
—	namenska sredstva samoupravnih organizacij in skupnosti, določena z njihovimi planskimi akti in posebnimi sporazumi,
—	sredstva, pridobljena s krediti pooblaščenih bank.
Sredstva iz 1. do 3. alinee prejšnjega odstavka se združujejo na račun sklada in se uporabljajo za pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč.	i
8.	Ben
Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika, namestnika predsednika in 13 članov.
Predsednika upravnega odbora in njegovega namestnika imenujejo skupščine ljubljanskih občin.
Vsaka skupščina občine imenuje v upravni odbor sklada po 3 člane, od katerih morata biti dva iz vrst delegatov zbora združenega dela.
Predsednik, njegov namestnik in člani upravnega odbora so imenovani za dobo dveh let in so. lahko po izteku te dobe ponovno imenovani.
9.	člen
Upravni odbor odloča na sejah o vseh vprašanjih iz svoje pristojnosti.
Upravni odbor poroča skupščinam ljubljanskih občin o svojem delu in o izvrševanju nalog sklada najmanj enkrat letno.
Pristojnosti in način dela upravnega odbora določata statut in poslovnik o delu sklada.
10.	člen
Upravni odbor je za svoje delo odgovoren skupščinam ljubljanskih občin.
11.	člen
Sklad ima komisijo za oddajo stavbnega zemljišča, ki jo na predlog izvršnih svetov skupščin ljubljanskih občin imenuje upravni odbor sklada.
Komisija za oddajo stavbnega zemljišča ima predsednika In 4 člane. Predsednik in člani imajo vsak svojega namestnika.
Predsednik, člani komisije za oddajo stavbnega zemljišča in njihovi namestniki so imenovani za dobo dveh let in so lahko po izteku te dobe ponovno imenovani.
12.	člen
Komisija za oddajo stavbnega zemljišča odloča o oddaji stavbnega zemljišča investitorjem v uporabo za gradnjo objektov.
Pristojnost in način dela komisije za oddajo stavbnega zemljišča določa statut sklada in poslovnik o delu sklada.
13.	člen
Upravni odbor sklada lahko za reševanje posameznih zadev iz pristojnosti sklada imenuje stalna in začasna delovna telesa,
Podrobnejšo organizacijo in pristojnosti delovnih teles določi statut sklada oziroma upravni odbor sklada skladno z določbami statuta.
14.	člen
Osnove za vsakoletni program nalog sklada so srednjeročni družbeni plani občin in mesta.
Sklad z vsakoletnim programom nalog opredeli naloge s področja pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč, ki jih bo izvajal v tekočem letu.
Pri oblikovanju letnega programa nalog sklada upošteva letne resolucije o politiki uresničevanja družbenih planov ljubljanskih občin in mesta Ljubljane.
15.	člen
Na podlagi programa nalog iz prejšnjega člena sprejme sklad finančni načrt in zaključni račun.
S finančnim načrtom določi sklad potrebna sredstva in način financiranja za izvajanje programa nalog.
16.	člen
Letni program nalog sklada, njegov finančni načrt in zaključni račun sprejme upravni odbor sklada, potrjujejo pa skupščine ljubljanskih občin.
17.	člen
Sklad stavbnih zemljišč ljubljanskih občin se konstituira z izvolitvijo upravnega odbora sklada in s sprejetjem statuta.
Vpis sklada v sodni register predlaga predsednik upravnega odbora sklada.
19.	člen
Z dnem konstituiranja sklada, prenesejo občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Mo-ste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik na sklad vsa sredstva, pravice in obveznosti iz naslova pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnega zemljišča.
Za vsa sredstva, ki jih občine prenesejo na sklad se izdelajo zaključne bilance, sklad pa izdela na osnovi zaključnih bilanc otvoritveno bilanco, na podlagi katere začne z delom.
Občine izdelajo do 31. decembra 1985 preglede vseh nerealiziranih obveznosti in terjatev iz sklenjenih pogodb ter pregled zemljišč na zalogi in popis razpoložljivih nadomestnih stanovanj.
20.	Sen
Priprave za imenovanje predsednika, njegovega namestnika in članov upravnega odbora sklada morajo pristojni organi skupščin ljubljanskih občin opraviti najkasneje v dveh mesečih po uveljavitvi tega odloka.
21.	člen
Konstituiranje sklada se opravi najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Z dnem konstituiranja sklada, preneha pooblastilo Zavodu za izgradnjo Ljubljane TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 22 za opravljanje strokovnih del s področja upravljanja, razpolaganja in urejanja stavbnih zemljišč za občino Ljubljana Bežigrad po pogodbi z dne 13. maja 1985, za občino Ljubljana Center po pogodbi z dne 27. junija 1985, za občino Ljubljana Moste-Pplje po pogodbi z dne 6. junija 1985, za občino Ljubljana Šiška po pogodbi z dne 15. avgusta ld85 in za občino Ljubljana Vič-Rudnik po sklepu skupščine občine z dne 3. februarja 1985 (Uradni list SRS, št. 6/82).
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 021-8/85
Ljubljana, dne 25. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek 1. r.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Vlado Beznik 1. r.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Cepter Albin Vengust 1. r.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Niko Lukež 1. r.
18.	člen	Predsednik
Podrobnejšo organizacijo in delpvanjp sklada do-	,	Skupščine občine
loči njegov statut, ki ga sprejme ppravpi nclhfir sklada	Ljubljana Šiška
v soglasju s skupščinami ljubljanskih občin.	Anka Tominšek 1. r.
MKSATBC
1886.
Ha podlagi 6. la 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ter 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je občine Logatec na seji zbora združenega dela tn zbora krajevnih skupnosti dne 11. decembra 1985 sprejela
ODLOK
1.	čim
V odtoku o davkih občanov (Uradni list SRS, štev. 12/83, 1/84, 8/84, 33/84 hi 13/85) se v 4. členu stopnja davka od osebnega dohodka delavcev v višini »-0,35 0/tr< nadomesti s stopnjo »0,75 °/»«.
2.	čien
Zavezancem za davek, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo, razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja, okrepčevalnic, ki ne nudijo toplih in hladnih jedi, zabavnih parkov in zavezancev, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic ali občasno opravljajo dejavnost, se prtena olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka:
za prve lete Kb*/«, za drogo teto 50*L in za tretje leto 25»/».
3.	člen
Za 34. členom se doda nov 24. a čim, ki se glasi:
»Dodatno se zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, razen zavezancem, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic ali občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane in vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, zmanjša davčna osnova za dobo petih let v višini 59 */«.-«
4.	člen
22. čim se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem odhodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 35 e/o.
Zavezanci davka, ki opravljajo dejavnost bifejskega značaja ter gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji
40 */».
Zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek rz stanka čistega dohodka po
stopnji 45 */».■«
5.	Sten
25.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo iz-deikov umetne obrti, za katere so prejele znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v eeiotnera prihodku te dejavnosti v nasled-a# višini:
Delež pritiodka v celotnem prihodku nad	do		*/« olajšave od odmerjenega davka
10%	20%	5%
20%	30%	10%
30%	40%	15%
40 %	50%	20%
50%		25 %.«
6.	člen
Za 28. členom se doda nov 28. a. člen, ki se glasi: »Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v hidroenergetski sistem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice, odmerjeni davek zniža:
—	za 5 %, če znaša odstotni delež tega prihodka	do 5 4 5 67»
—	za 10°/o, če znaša odstotni
delež tega prihodka	nad 5 % do 15 e/e
—	za 20 %>, če znaša odstotni
delež tega prihodka	nad 15 °/o do 30 e/o
—	za 30°/o, če znaša odstotni
delež tega prihodka	nad 30°/o.«
7.	člen
33.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarskih dejavnosti predpisanih po določbah 23. do 32. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 °/o odmerjnega davka. V omejitev se ne všteva 100 »/o olajšava iz 24. člena in olajšava iz 26. a člena, ki se nanašata na dodatno zaposlovanje novih delavcev.«
8.	člen
36. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti se odmerja pavšalni letni znesek davka najmanj v višini 5 */• enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča v odstotku od enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oz. predmet poslovanja, način in kraj /poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev in družinskih članov in sicer:
•h
—	vrste dejavnosti oziroma predmet poslovanja	do	20
—	način poslovanja (velikost in oprem-
ljenost poslovnih prostorov ter stopnja av-tomatiziranosti	delovnega procesa)	do	25
—	kraj poslovanja, razen na možnost
pridobivanju dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestna naselja, primestna naselja, druga večja ali manjša ter odročna in višinska naselja)	do	15
—	delovna, sposobnost zavezanca, vezana na zmožnost pridobivanja dohodka, z upo-
šteeanjem vrste dejavnosti (starost in zdravstveno stanje)	do 10
— uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov	do 5
Znesek pavšalnega letnega davka iz poklicnih dejavnosti ne sme biti nižji od 2 '•/o enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v
gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.-«
9.	člen
Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku se priznajo izdatki za kulturne in telesno kulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev v višini do 20 ”/•, za humanitarne namene pa v višini do 40 % enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 406/o enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se odmerja davek.
10.	člen
V zadnjem odstavku 37. člena se »pika« nadomesti z vejico in se doda besedilo: »od dohodkov, doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zvgznimi in republiškimi predpisi«.
11.	člen
46. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek iz dohodka iz premoženja in premoženjskih
pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Če znaša davčna osnova nad	do		Stopnja >/.
	77.600 '	15
77.600	155.200	24
155.200	232.800	33
232.800	310.400	42
310.400	388.000	50
388.000	465.600	58
465.600		65.«
12.	člen
31.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka od premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž, plačujejo davek iz premoženja glede na vrednost (davčne osnove) po stopnjah:
Če znaša davčna osnova nad	do		Stopnja 'h
	1,430.000	0,10
1,430.000	2,860.000	0.20
2,860.000	5,720.000	0,30
5,720.000	8,580.000	0,45
8,580.000	11,440.000	0,65
11,440.000	14,300.000	0.85
14,300.000		1,00.«
13.	čiee
51. a. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka od premoženja, ki so oziroma uživalci stavb in prostorov, ki se v	ali
od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo,
plačujejo davek od premoženja glede ita višino vrednosti po naslednjih stopnjah:
Česnata		
davčna osnova		stopata*
nad	do	
	1,430.000	0,20
1,430500	2,360500	0,35
2,860.000	5,720.000	056
5,720.000	8,580.000	0,70
8580.000	11,440500	650
11,440.000	14.300.000	1,20
14,300.000		1,50.«
K Sen
51. b člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka iz premoženja, ki so iasinlld oziroma uživalci poslovnih stavb in poslovnih prostorov, pa jih ne uporabljajo za opravljanje gospodarske dejavnosti, plačujejo davek iz premoženja glede na vrednost poslovne stavbe ali poslovnega prostora, po naslednjih stopnjah:
Če znaša davčna osnova nad	do		■top«).*	!
	1,430.000	0,15	N
1,430.000	2,860.000	0,35	
2,860.000	4590.000	055	
4,290.000	5,720.000	0,75	
5.720.000 7.150.000	7,150.000	1,00 155.«	
15.	člen
Prvi odstavek 52. a. člena se spremeni tako, da s*
glasi:
»Zavezanci davka iz premoženja, ki se laatnlkM plovnih objektov, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer:
—	od najmanj 8 do 9 metrov dolžine 30.400 dču.
—	nad 9 metrov pa po 12.000 din za vsak nadaljni polni meter dolžine.«
16.	člen
57. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občinska uprava za družbene prihodke na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka aH dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
—	če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materiataih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so MH potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predslhvija vrednost • prodanih proizvodov in storitev,
—	če zavezanec, obdavčen po fuk tiuliaid rearlieis-ciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji odi’ dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog piatij*
ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke,
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja poslovanja,
—	če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti,
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov.
Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do tretje alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov in v redu vodenih poslovnih knjig.
Odlog plačila davka se v primerih od prve do tretje alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz četrte alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do 1 leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do enega leta.
Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti,-
17.	člen
57. a člen se črta.
18.	člen
Statutarnopravna komisija Skupščina občine Logatec je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka o davkih občanov.
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 010-4/73
Logatec, dne 12. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Radi Lipovec 1. r.
1887.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, štev. 33/72, 28/75, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80, 3/81, 23/82, 15/83, 43/83, 66/83, 71/84 in 39/85) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št 55/72, 40/73, 16,/74, 9/75, 4/76, 18/76, 26/76, 24/77, 11/81, 12/82, 5/83, 1/84 in 9/85) se v opombi tarifne šte-
vilke 1. a v kateri je predpisana obdavčitev prodaje motornih vozil v roku do dveh let dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»— Posebni občinski davek od rabljenih motornih vozil in motornih koles, ki so stara nad deset let, se ne plačuje. Čas desetletne starosti vozila je šteti od dneva prve registracije dalje.
— Davek se ne plačuje tudi v primerih,, kadar je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti, ki ima za posledico odvzem vozniškega dovoljenja ustrezne kategorije ali smrti lastnika.«
2.	člen
V	tarifni številki 2, s katero je predpisana obdavčitev alkoholnih pijač, se v prvi alinei, ki določa obdavčitev naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač po stopnji 6 "/o, za besedo »pijač« dodata še besedi »ter medice«.
V	drugi alinei, ki predpisuje obdavčitev mediče po stopnji 15 °/e se besede »od medice 15 Ve« črtajo.
3.	člen
V	tarifni številki 6 se v opombi za besedami »žaganje drv« doda beseda »fotografov«.
4.	člen
Za tarifno številko 6 se doda nov naslov in nova tarifna številka 6. a, ki se glasi:
»B 1 — PROIZVODNE STORITVE«
Tar. štev. 5a
Od proizvodnih storitev se plačuje posebni občinski davek od plačil za storitve po stopnji 10 Ve.
Opombe:
1.	Posebni občinski davek od plačil za proizvodne storitve se plačuje od plačil za proizvodne storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebno pravnim osebam ter občanom.
2.	Proizvodna storitev je takrat, kadar proizvajalec izdeluje izdelke po naročilu iz naročnikovega materiala v skladu z 41. členom pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu Vodenja evidence o obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev.
3.	Davčna osnova za posebni občinski davek od plačil za proizvodno storitev je opredeljena v 19. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
St. 010-26/72
Logatec, dne 12. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Rudi Lipovec 1. r.
1888.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, štev. 35/85) ter 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS. štev. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11. decembra 1985 sprejela
♦ ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V občini Logatec se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka.
2.	tien
Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometne vrednosti kvadratnega metra kmetijskega zemljišča, ter nezazidanega stavbnega in drugega zemljišča, od prometne vrednosti gradbenega objekta in razlike med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta, po naslednjih davčnih stopnjah:
a)	za kmetijska zemljišča od prometne vrednosti po stopnji 15 °/»
b)	za nezazidana stavbna zemljišča in za druga zemljišča, ki se ne 'uporabljajo v kmetijske namene od prometne vrednosti kvadratnega metra:
Nad din za m*	Do din za m1	din	+	Znaša davek •/n			
	72			15			
72	215	19,00	+	20 do presežka	nad	72	din
215	358	39,00	+	25 od presežka	nad	215	din
357	429	75.00	+	30 od presežka	nad	358	din
429	500	96,00	+	36 od presežka	nad	429	din
500	572	122,00	+	42 od presežka	nad	500	din
572	644	152,00	+	48 od presežka	nad	572	din
644	71-5	187,00	+	54 od presežka	nad	644	din
715		225,00	+	60 od presežka	nad	715	din
c)	za gradbene objekte od prometne vrednosti po stopnji 25 'Ve in za razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od kvadratnega metra:
Nad din Do din	Znaša davek
za m' za m! din + V«
1.430	15
1.430	4.290	214,00	+	20	od	presežka	nad	1.430	din
4.290	7.865	787,00	t	25	od	presežka	nad	4.290	din
7.865	12.155	1.680,00	+	30	od	presežka	nad	7.865	din
12.155	16.445	2.967,00	+	40	od	presežka	nad	12.155	din
16.445	4 683,00 + 50 od presežka nad 16.445 din
3.	člen
Če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom, odtuji pred pretekom petih let od pridobitve, se davek odmerjen po stopnjah, določenih v
2.	členu tega odloka poveča za SOV«.
4.	člen
Dsvek na promet nepremičnin se n* pleča, če ere za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega B
sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanov, ki bo v njem opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic.
Oprostitev je možno uveljaviti v roku enega leta po izvršeni prodaji.
Oprostitev je možno uveljaviti že ob prodaji poslovnega prostora, če zavezanec izkaže, da bo kupec t
takem prostoru opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost. V tem primeru se zavezancu izda odločba o začasni oprostitvi plačila davka. Če v roku enega leta
po izvršeni prodaji kupec ne prične opravljati gospodarske ali poklicne dejavnosti, se odločba o začasni oprostitvi nadomesti z odločbo o odmeri davka*
Davek na promet nepremičnin se zavezancu naknadno odmeri, če kupec v poslovnem prostoru preneha opravljati gospodarsko ali poklicno dejavnost, ali če odtuji poslovni prostor, pred pretekom petih let od pričetka opravljanja dejavnosti.
5.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, štev. 43/72 in 14/80).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
8t. 010-9/80
Logatec, dne 12. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r.
SEVNICA
1889.
Na podlagi 1. in 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78), s spremembami in dopolnitx,ami, je Skupščina občine Sevnica na. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26 decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	3. členu odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, 10/85) se stopnja »0,35« nadomesti s stopnjo »4),75«.
2.	člen
V	22. členu se v drugem odstavku za besedo »poklic« črta vejica in doda besedilo »in občani, ki v okviru gostinske dejavnosti dosegajo dohodek v bifejih«.
3.	člen
23.	člen se spremeni in na novo glasi:	,
»Davek iz gospodarske dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, M izpolnjujejo pogoje po zakonu; zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v naseljih: Zabukovje, Podgorje, Jelovec ali če ne zaposlujejo tuje delovne Bile in m stari n trd * let doki* ne dosežejo pogojev za normalno opokojtfes* i» xams» zanci, ki opravljajo prevoz oseb z avtotaksiji ter zavezanci, ki opravljajo prevoz smeti in fekalij s specialnimi vozili.«
4.	Sen
24.	člen se spremeni in na novo glasi:
»Pavšalni letni znesek davka se deteti wa>n—aj v
višini 5 */• čistega osebnega dohodka zaposieMfli delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu.
Za odmero pavšalnega letnega zneska davka se uporablja odstotek od enoletnega povprečnega tistega
dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SRS v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti, predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost delavca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov, in sicer:
1.	Glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja (deficitarne dejavnosti):
	•/.
— vi. skupini	0
— v II. skupini	5
— v III. skupini	10
— v IV. skupini	15
Skupine določi za	vsako leto s sklepom Izvršni
svet Skupščine občine Sevnica.
2. Način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomatiziranosti po-
slovnega procesa):
■7.
—	če zavezanec opravlja popravila in storitve
za občane z uporabo ročnega dela, oziroma lastne telesne moči	0
—	ostale storitve	5
—	ročno izdelovanje izdelkov	10
—	izdelovanje izdelkov v neavtomatiziranem
delovnem procesu	,	15
—	izdelovanje izdelkov v avtomatiziranem procesu	20
3. Kraj poslovanja:	V«
—	v odročnih in višinskih naseljih	0
—	manjša ali večja naselja, ki so oddaljena od
mestnih naselij	5
—	primestna in mestna naselja	10
Kriteriji pod prvo in drugo alineo se upoštevajo, če vplivajo na doseganje dohodka, oziroma na obseg poslovanja.
4.	Delovna sposobnost zavezanca:
—	bistveno zmanjšana delovna sposobnost za-
radi invalidnosti, zaradi kroničnega obolenja ali starosti zavezanca nad'65 let ženske, oziroma 70 let moški ali bolezni družinskih članov	0
—	slabše zdravstveno stanje, ki delno vpliva na doseganje dohodka ali starost zavezanca nad 50
let (ženske) oziroma 55 let (moški)	5
—	delovna sposobnost zavezanca ni zmanjšana oziroma zdravstveno stanje in starost glede na vrsto deajvnosti ne vplivata na doseganje dohodka 10
5.	Uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov	5
Ne glede na merila iz tega člena se davek ne odmeri zavezancem, ki so stari nad 65 let (ženske) oziroma 70 let (moški), če ne zaposlujejo delavcev in opravljajo pretežno razna opravila za občane.«
•	5. %len
Besedilo 25. Bena se črta.
6.	člen
Besedilo 25. člena se spremeni tako, da glasi:
»Zavezancem, ki opravljajo deficitarne dejavnosti opredeljene v sklepe Izvršnega sveta občine Sevnica se prizna davčna olajšava v višini 4Q0fo od odmerjenega davka pod pogojem, da se uporabljajo avtomattadnorih ter drugih visoko produktivnih strojev ter da se Jho davek ne odmerja po dejanskem dohodku.«
Drugi odstavek 27. Sena se spremeni tako, da glasi:
»Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunajo z odstotnim znižanjem davka za časovno razdobje 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se, da je zavezanec pričel opravljati gospodarsko dejavnost (začetnik), če ni prej opravljal dejavnosti kot redni poklic v občini Sevnica, ali kateri drugi občini, če ni pričel opravljati dejavnosti za zakoncem, drugim družinskim članom, ali za kom drugim, ali v skupni obratovalnici z zavezancem, ki ni začetnik.
Zavezancu, ki mora voditi poslovne knjige se prizna olajšava pod pogojem, da so knjige vodene v skladu s predpisi, ki to urejajo.«
8.	člen
Sedmi odstavek 28. člena se spremeni tako, da glasi:
»Zavezancem, ki oddajajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, če inštalirana moč male hidroelektrarne ne presega 100 KW se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice, odmerjeni davek zniža:
—	za 5 Vo, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 »/o,
—	za 10 "/o, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 do 15 °/o,
—	za 20 "/o, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 do 30 “/o,
—	za 30 °/o, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 %>.«
9.	člen
Besedilo 32. člena se spremeni tako, da glasi:
»Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo iz-
delkov umetne obrti, za katere so	prejeli znak kvali-
tete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v nasled-	
nji višini:	
Delež prihodka v CP nad •/•	do •/«	•/o olajšave od odmerjenega davka
10 20	5
20	30	10
30	40	15
40	. 50	20
50	25
10. Ben	
Besedilo 33. člena se spremeni	tako, da glasi:
»Zavezancem, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti se lahko pod pogojem, da ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije, davčna osnova zniža za 25 e/» za dobo največ 5 let
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se zniža davčna osnova tudi zavezancem, ki vlagajo sredstva za rekonstrukcijo in modernizacijo najetih poslovnih prostorov, če se po najemni pogodbi vlaganja ne krijejo iz najemnine. Zavezancem, ki vlagajo sredstva za namene iz prvega odstavka tega člena ali sredstva namensko vežejo pod pogoji iz 4. in 5. odstavka tega člena na osnovi investicijskega elaborata, Id ga odobri Komite za družbeni razvoj in gospodarsko upravne zadeve občine Sevnica se davčna osnova zniža za 50 °/» za dobo največ S le*.
Zavezancu, Id vlaga sredstva v letu, v katerem se neu prvič znižuje davčna osnova in je višina neobdavčenega dela davčne osnove manjša od višine vloženih
sredstev, se davčna osnova znižuje v naslednjih letih do višine vloženih sredstev, vendar najdlje do poteka štirih let od leta vložitve sredstev. Če odstotno zniža- * nje davčne osnove presega višino v tem letu vloženih sredstev ali če zavezanec v tem letu ni vlagal sredstev, lahko razliko sredstev oziroma celotni neobdavčeni del davčne osnove naloži pri bančni organizaciji kot namenski depozit. Zavezanec mora v roku 15 dni po prejemu odmerne odločbe predložiti dokazila, da je neobdavčeni del sredstev naložil pri bančni organizaciji, če v tem roku ne predloži dokazil, se neobdavčeni del sredstev naknadno obremeni. Zbrana namenska sredstva skupno s pripadajočimi obrestmi mora zavezanec porabiti v 5 letih in predložiti dokazila, da so bila sredstva namensko porabljena. Če zavezanec v tem roku ni porabil vseh neobdavčenih deponiranih sredstev, oziroma jih ni porabil namensko, se ta sredstva skupno s pripadajočimi obrestmi obdavčijo v letu, v katerem bi morala biti najpozneje porabljena.
Kolikor zavezanec' preneha z opravljanjem dejavnosti pred potekom roka za porabo neobdavčenih deponiranih sredstev se ta sredstva skupno s pripadajočimi obrestmi obdavčijo v letu, ko preneha z opravljanjem dejavnosti.
Pravica do znižanja davčne osnove se prizna v primerih, če zavezanec v redu vodi poslovne knjige, ki jih je dolžan voditi, če zavezanec osnovno sredstvo, ki je bilo nabavljeno iz neobdavčenih sredstev odtuji ali da v najem, preden je vrednost osnovnega sredstva v celoti odpisana, se neodpisani del vrednosti prišteje k davčni osnovi leta, v katerem je bilo osnovno sredstvo odtujeno, oziroma dano v najem, razen, če dokaže, da je kupnino vložil v osnovna sredstva, ki jih ne bi moral nadomestiti iz amortizacije.
Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, se lahko prizna davčna olajšava v' obliki znižanja pavšalnega letnega zneska v višini 30 %> za dobo 5 let od dneva vlaganja. Olajšava se prizna pod pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 % povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.
Vlogo za znižanje olajšave skupaj z ustrezno dokumentacijo mora zavezanec vložiti v roku, ki velja za vložitev napovedi.
Ostali pogoji in kriteriji za priznanje olajšav, navedenih v tem členu so določeni v zakonu o davkih občanov.
11.	člen
Doda se nov 33.a člen, ki glasi:
»Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku se priznajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene v višini do 20 °/o, za humanitarne namene pa v višini do 40 °/o enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v SRS (gospodarstvu) v letu za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 "/o enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katerega se davek odmerja.«
12.	člen
V besedilu naslova VII. poglavja se doda »ter davek od premoženja.«
13.	člen
44. člen se spremeni in na novo glasi:
»Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah:	,
Osnova din	Stopnja v •/,
	do 77.000	15
nad ,77.000	do 155.200	24
nad 155.200	do 232.800	33
nad 232.800	do 310.400	42
nad 310.400	do 388.000	50
nad 388.000	do 465.600	58
nad 465.600		65
14.	člen
Besedilo 55. člena se spremeni in na novo glasi: »Davek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
1. Od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž.
Osnova din	*	Stopnja v-1/!
		do 1,430.000	0,10
nad	1,430.000	do 2,860.000	0,20
nad	2,860.000	do 5,720.000	0,30
nad	5,720.000	do 8,580.000	0,45
nad	8,580.000	do U.,440.000	0,65
nad	11,440.000	do 14,300.000	0,85
nad	14,300.000		1,00
2.	Od prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo.
Osnova din	Stopnja v •/«
	do 1,430.000	0,20
nad 1,430.000	do 4,290.000	0,50
nad 4,290.000	do 8,580.000	0,80
nad 8,580.000	do 14,300.000	1,10
nad 14,300.000		1,50
3. Od poslovnih prostorov		
Osnova din		Stopnja v •/«
	do 1,430.000	0,15
nad 1,430.000	do 2,860.000	0,35
nad 2.860.000	do 4,290.000	0,55
nad 4,290.000	do 5,720.000	0,75
nad 5,720.000	do 7450.000	1,06
nad 7,150.000		1,25
4.	Plovni objekti
Davek od plovnih objektov dolžine od najmanj 8 do 9 metrov se plačuje v višini 30.400 din, nad 9 metrov dolžine pa po 12.000 din za vsak nadaljnji meter.
Pavšalni letni znesek davka se zniža za vsako leto starosti za 5 "/o
Plovni objekti starejši od 15 let se davka oproščeni.
Lestvice davčnih osnov te prve, druge ta tretje točke tega člena se valorizirajo z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SRSu*
». Sea
Besedilo 58. člena se spremeni tako, da glasi:
»Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje dolga v naslednjih primerih:
— Ce zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih
stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev;
— če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke;
— Če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti;
— Če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja;
— Ce gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov.
Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig.'
Odlog plačila davka se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas dc 1 leta.
Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zatiiudne obresti.«
16. člen
Besedilo 60 člena se črta.
17 člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od prvega januarja 1986.
§t. 42-14/85-1
Sevnica, dne 26. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r.
1890.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, Št. 35/85) je Skupščina občine Sevnica na seji dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
e davku na promet nepremičnin v občini Sevnica
1.	člen
Davek na promet nepremičnin se na območju občine Sevnica odmerja, plačuje in terja po določbah
zakona o davku na promet nepremičnin, po tem odloku in po predpisih izdanih na njuni podlagi.
2.	Člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje:
1. za kmetijska zemljišča po stopnji 15 •/* od prometne vrednosti;
2.	za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene od prometne vrednosti za m2 zemljišča v naslednji višini:
Od vrednosti din za m*		Znaša davek •/.
	72	15
72	215	= 10.80 din+20 nad 72 din
215	358	= 39,40 din +25 nad 215 din
358	429	= 75.15 din + 30 nad 358 din
429	500	= 93.45 din + 36 nad 429 din
500	572	= 122,01 din + 42 nad 500 din
572	644	= 152,25 din + 48 nad 572 din
644	715	= 186,81 din + 54 nad 644 din
715		= 225,15 din + 60 nad 715 din
3.	za gradbene	objekte od prometne vrednosti
gradbenega’ objekta		v višini 25 "/o
	■ od razlike med prometno in gradbeno vred-	
nostjo od m2 površine pa po naslednjih stopnjah:		
Od vrednosti		
din za ms		davek
	1.430	15 °/o
1.430	4 290	=	214.50 din + 20 »/o nad 1.430 din
4.290	7.865	=	786,50 din + 25 °/o nad 4.290 din
7.865	12.155	=	1.680,25 din + 30 % nad 7.865 din
12.155	16.445	=	2.967.25 din + 40 Vo nad 12.155 din
16.445	=	4.683,25 din + 50 %> nad 16.445 din
3 člen
Lestvice davčnih osnov iz druge in tretje točke prejšnjega člena se valorizirajo v skladu z 10. členom zakona o davku na promet nepremičnin.
c	4. člen
Ce lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom odtuji pred potekom petih let od pridobitve se stopnji po L, 2., in 3, točki 2. člena povečajo za 30 "/o.
5.	člen
Davek ha promet nepremičnin se ne plačuje ob pogojih določenih v zakonu o davku na promet nepremičnin in:
1.	pri prenosu pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču, če ga odda stanovanjska zadruga,
2.	če gre za prvo prodajo poslovnega prostora zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanom za opravljanje gospodarskih delavnosti,
3.	če proda kmetijsko zemljišče kmetijska zem-Ijiikn skupnost občanu, ki je pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi dohodkov iz kmetijstva.
6.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 1/83).	-
Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-15/85-1
Sevnica, dne 26. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r.
1891.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/84) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 29/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvah odloka o davku od prometa proizvodov ih plačil za storitve
1.	člen
V	opombi k tarifni številki ena tarife posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in storitev, k: je sestavni de! odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 10/85) se doda nov tretji odstavek, ki glasi:
»Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od pr 'metr rabljenih motornih vozil in koles, starih nad deset iet>
2.	člen
V	tarifm številki dve, se v prvi alinei dodata besedi »in medice«.
3.	čler
V	tarifni številki pet se doda nova XIII. točka, ki glasi: »Posebni občinski davek od opravljanja proizvodnih storitev v smislu 41. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence, obračunavanja in plačevanja dP.Vka cd prometa proizvodov in storitev, se plačuje po stopnji 10 •/o.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1 1. 1986 dalje.
St. 421-11/85-1
Sevnica, dne 26 decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občihe Sevnica
Jože Bavec 1. r.	\
ISTU.
Na podlagi 4. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za IHtefVeticile v proizvodnji hrane v letu 1985 (Uradni Ust SRS št 43/85) in 172 člena statuta Skupščine Občine Sevmna je Skupščina občine Sevnica na sa.it zbora združenega dela in zbora krajevni Skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o zagotavljan hi in	ercrfstev z" intervencije
' v proizvodnji hrane v letu 1986
1.	člen
Za uresničitev ciljev in nalog pri drUžbeho organizirani tržni proizvodnji hrane skladno s planskimi akti občine Sevnica in Sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane za obdobje 1986-»-1990 se s tem odlokom zagotavljajo sredstva za intervencije v proizvodnji hrane v }etu 1936 in določa namen Uporabe teh sredstev.
2.	člen
Skupščina občihe in škupSčina Sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane za leto 1986 določita program in politike intervencij v proizvodnji hrane.
ki so potrebne za realizacijo pospešene družbeno organizirane kmetijske proizvodnje. Pri tem upoštevata dogovor o enotni politiki pospeševanja proizvodnje hrane v SR Sloveniji.
3.	člen
Za izvedbo halog po programu, ki ga določita skupščina občine in skupščina sklada za interveheije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Sevnica v sodelovanju t MICK TOK Kooperacija se uvaja za leto 1986 posebni občinski prispevek iz osebnega dohodka delavcev; in sicer po stopnji 1 %>.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 3. Člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih, skupnih in Splošnih družbenih potreb.
Prispevek se obračunava in plačuje na način, kot je z zakorlom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/ 83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Sredstva iz 3. člena tega odloka, ki se zbirajo prt
Skladu za Intervencije v kmetijstvu m porabi hrane se v letu 1986 lahko uporabijo le za namene iz 7. člena in drugega odstavka 8. člena zakona, o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrarte. zlasti pa:
—	za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih in na območjih s težjimi proizvodnimi pogoji.
—	za pospeševanje družbeno organizirane živinorejske proizvodnje na domači krmni osnovi.
—	za pospeševanje tntenzifikacije poljedelske proizvodnje in zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje,
—	za delovame kmetijske pospeševalne službe in pospešitye prenosa znanja v proizvodnjo,
—	za kritje tejačnlh razlik in dela obresti pri tujih kreditih ter za nadomestilo dela obresti za kredite, dane iz sredstev hramlno-kreditnih služb dd leta 1980.
—	za delno sofinanciranje delovanja in vzdrževanja sistema obrambe pred točo na branjenem območju.
Podrobnele .določita namene uporabe teh sredstev' v letnehi programu IS občine' in Skupščina sklada Za intervencije V kmetijstvu in porabi hrane občine Sevnica.
6	člen
Sredstva za intervencije iz 1. do 4. alinee prejšnjega člena se lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju. če se s sporazumom oziroma pogodbeno zavežejo zagotavljati dogovorjene kobčlhfe hrane organizacijam združenega dela s področja preskrbe s hrano.
Sredstva za intervencije iz 6. alinee prejšnjega Sena se dodelijo Samoupravni skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije.
7	člen
Ta odlok začhe Veljati naslednji dan po Objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1 1. 1900.
St. 48Z-32/85-1
Sevnica, dne 26. daeembra 1985
Predsednik
Skupščine občine Sevnica Jože tis vtič 1. r.
1893.
Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 172. člena statuta občine Sevnica je Sftupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986
1 člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1986 se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1986, in sicer po stopnji 0,15°/«.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1986 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih:
—	za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in
—	za' intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo v Sklad za. intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Sevnica.
Ta sredstx’a se uporabljajo za nabavo blaga za občinske stalne Dlccovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja občinskih stalnih blagovnih rezerv, ter kritje dela stroškov za občinske tržne blagovne rezerve
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1 člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih, skupnih ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986.
St. 402-31/85
Sevnica, dne 26. decembra 1985
Predsednik
Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r.
1894.
Na podlagi 9. točke 38. in 50. člena zakona o cestah in 172. člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne' 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o podaljšanju veljavnosti odloka o začasnem zagotavljanju sredstev za vzdrževanje lokalnih cest
1.	člen
Veljavnost odloka o začasnem zagotavljanju sredstev za vzdrževanje lokalnih cest (Uradni list SRS, št. 41/83 in 37/84) se podaljša še za leto 1986.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-30/85-1
Sevnica, dne 26. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r.
1895.
Na podlagi 58. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 172. člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 spiejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini .	Sevnica
1.	člen
Za uporabo stavbnega zemljišča se v občini Sevnica plačuje nadomestilo.
Nadomestilo se plačuje na ureditvenem območju mesta Sevnice ter naselij Krmelj, Loka in Račiča.
Ureditveno območje mesta Sevnica- obsega: mesto Sevnica, naselje Šmarje, Boštanj, Dolenji Boštanj in Radna (meje so določene z urbanističnim načrtom).
2.	člen
Za poslovne površine se v skladu s 60. členom zakona o stavbnih zemljiščih štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti kot so: nepokrita skladišča, parkirni prostori, delavnice na prostem in podobno. Ta zemljišča se štejejo kot nezazidana zemljišča.
3.	člen
Poleg primerov, ki jih določa zakon o plačevanju nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, so oproščene tudi osebe, ki prejemajo stalno materialno in družbeno pomoč, upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, osebe, ki prejemajo polni invalidski dodatek po zakonu o vojaških invalidih ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki prejemajo stalno občinsko priznavalnino ali varstveni dodatek.
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je lahko oproščena tudi oseba, ki živi v slabih premoženjskih razmerah in katere skupni letni dohodek ne presega 60 °/o povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu in občan, ki živi v družinski skupnosti, v kateri letni dohodki vseh članov skupnosti ne presegajo višine povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SRS v preteklem letu.
Komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine, lahko oprosti plačevanja nadomestila tudi ' druge zavezance, ki so v izjemno težkem položaju.
Zavezanca se oprosti plačevanja nadomestila na njegovo zahtevo. Vlogo mora vložiti pri občinski upravi za družbene prihodke do 31. januarja za tekoče leto.
4.	Sen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice).
5.	Sen
Stavbno zemljišče se glede na namen uporabe razdeli:
—	na stavbno zemljišče na stanovanjskem območju,
—	na stavbno zemljišče za poslovno dejavnost in
—	na stavbno zemljišče na posebno pridobitnem
območju.
6.	člen
Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki stavbnih zemljišč na stanovanjskem območju, se to območje dedi na dve kategoriji glede na lego zemljišča in stopnjo komunalne opremljenosti.
7.	člen
V	stanovanjsko območje I. kategorije se uvršča območje mesta Sevnice in naselja Šmarje, v II. kategorijo pa stanovanjsko območje v ostalih krajih, kjer se pla' ''c nadomestilo.
8.	člen
V	industrijsko območje spadajo stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za poslovno dejavnost (vse panoge gospodarstva družbene dejavnosti in obrti).
9.	člen
Posebno pridobitno območje so poslovni prostori ob glavni cesti od nadvoza preko železniške proge v Šmarju do doma TVD Partizan v Sevnici.
It), člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se določi od m2 nezazidanega zemljišča, ki je po zazidalnem ali ureditvenem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Prav tako se določi nadomestilo tudi za tisti del zazidanega stavbnega zemljišča, ki znatno presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe, če ne gre za zemljišče, katerega obseg je določen z zazidalnim načrtom in ko ga zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti za gradbene namene.
Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se določi od m2 tlorisne površine stanovanj in poslovnih prostorov.
Površine ki so potrebne za normalno rabo stavbe (funkcionalno zemljišče) ugotovi za urejanje prostora pristojni občinski upravni organ.
11.	člen
Zavezanec mora prijaviti občinski Upravi za družbene prihodke zazidano in nezazidano stavbno zemljišče in vse spremembe v tridesetih dneh po tem, ko postane neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela zemljišča oziroma po spremembi.
Če nastane sprememba med letom, se ta upošteva od 1. v naslednjem mesecu po preteku meseca, v katerem je sprememba nastala.
12.	člen
Višina nadomestila se določi z rpetodo točkovanja. Za določitev števila točk pri uporabnikih zemljišča za stanovanjske namene se uporablja naslednja merila:
a)	lega zemljišča,
b)	stopnja komunalne opremljenosti,
c)	smotrnost izkoriščanja zemljišča,
d)	starost zgradbe.
Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi za uporabnike zemljišča za poslovne namene v družbenih dejavnostih.
M. člen
Za določitev števila točk pri uporabnikih zemljišča za proizvodne in poslovne namene se kot merili uporabljata lega zemljišča in stopnja komunafhe opremljenosti.
..	14. Sesa
Točke fca 1 mJ zazidanega stavbnega zemljišča se določijo takole:
točk
m) Lega stavbnega zemljišča
— stavbno zemljišče za stanovanjsko območje
L kategorije	M
—	stavbno zemljišče za stanovanjsko območje
II. kategorije	5
—	na industrijskem območju	50
—	na posebnem pridobitnem poslovnem območju	40
b) Komunalna opremljenost zemljišča:
—	pristop po sodobno urejeni cesti	10
—	pristop po makadamski cesti	2
—	možen priključek na javno" kanalizacijo	4
—	možen priključek ns električno omrežje	2
—	možen priključek na vodovodno omrežje	3
—	javna razsvetljava dostopne javne ceste	5
—	zelene površine ob stavbi	2
—	možen priključek na industrijsko tirno
mrežo	45
c) Za smotrnost uporabe zemljišča se število točk pod a) in b) teg* člena zniža:
•/.
—	pn stavbah z	enim	stanovanjem	za	—
—	pri stavbah z	dvema	in	štirimi	stanovanji 5
—	pri stavbah s šestimi in desetimi stanovanji za	10
—	pri stavbah z enajstimi do tridesetimi stanovanja za	15
—	pri stavbah z enaintridesetimi in več
stanovanji za	26
V stavbah, kjer so razen stanovanjskih tudi poslovni prostori, je šteti vsakih 70 m2 koriste poslovne površine za eno stanovanje.
d)	Za starost, stanovanjske stavbe se število točk pod a) in b) tega člena zniža:
—	za	stavbe	zgrajene po letu 1920	—
—	za	stavbe,	zgrajene od leta 1900 do	1920	5
—	za	stavbe,	zgrajene od leta 1860 do	1900	10
—	za	stavbe,	zgrajene pred letom 1860	20
15.	člen
Točke za 1 m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določijo tako, da se ugotovi, število točk po 14. členu tega odloka in od tega vzame 15%.
16 člen
Za določitev vrednosti točke je potrebno ugotoviti stroške, ki jih srednjeročni plan urejanja stavbnega zemljišča predvideva za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo in skupno število točk na območju, kjer se plačuje nadomestilo za uporabo stavb-
nega zemljišča. Vrednost točke se valorizira vsako leto skladno z resolucijo — letno p politiki uresničevanja družbenega plana občine.
17.	člen
Vrednost točke znaša 0,06 dinarjev mesečno.
18.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmeri zavezancu občinska uprava za družbene prihodke.
Odločba o odmeri nadomestila je stalna in se spremeni le, če se spremeni vrednost točke oziroma, če se spremenijo predpisi. Podatke za odmero nadomestila sporopijo občinski upravi za družbene prihodke Samoupravna stanovanjsa skupnost Sevnica ter krajevne skupnosti Boštanj, Krmelj in Loka do 31. 12. za naslednje leto.
19.	člen
Pri določanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po tem odloku bo pristojni občinski upravni organ upošteval površine stavbnega zemljišča, ki so bile podlaga za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 3/78), če zavezanec v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka ne bo sporočil drugačnih podatkov.
20.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če v določenem roku ne prijavi stavbnega zemljišča, katerega neposredni uporabnik je, ali če ne prijavi pravilnih površin (11. člen).
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
21.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 3/78).
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-5/85-1
Sevnica, dpe 26. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Jože Bavec 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA
1896.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73, 17/83) ter na podlagi poročil volilnih komisij, ki so ugotovile, da se je na referendumu o uvedbi samoprispevka dne 8. decembra 1985 večina vpisanih volilnih upravičencev izrekla za uvedbo samoprispevka so skupščine krajevnih skupnosti:
1.	Pohorski odred, na seji dne 18. decembra 1985
2.	Dr. Jagodič, na seji dne 17. decembra 1985
3.	Alfonz Sarh, na seji dne 18. decembra 1985
4.	Impol, na seji dne 17. decembra 1985
sprejele
SKLEP
g uvedbi samoprispevka
I
Samoprispevek v denarju za območje krajevnih skupnosti Pohorski odred. Dr. Jagodič, Alfonz Sarh in Impol Slovenska Bistrica se uvaja za dobo pet let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990.
II
Zbrana sredstva samoprispevka v višini 60 Vo bodo krajevne skupnosti namenile za financiranje skupnih nalog, 40 % zbranih sredstev pa za financiranje posameznih prograiftov samoprispevka krajevnih skupnosti. Skupni program in posamezne programe samoprispevka so sprejeli delovni ljudje in občani na zborih občanov in se o njih opredelili na referendumu 8. decembra 1985.
m
Uresničitev nalog samoprispevka bo potekala v skladu s sprejetimi programi, ki zajemajo:
—	sofinanciranje vodooskrbnih objektov v krajevnih skupnostih mesta, Slovenska Bistrica
—	sofinanciranje izgradnje športne dvorane
—	sofinanciranje izgradnje objekta *-B« k zdravstvenemu domu
—	sofinanciranje adaptacije kinodvorane
—	sofinanciranje ureditve kluba mladih
—	sofinanciranje izgradnje telefonskega omrežja in ATC
—	ureditev kopališča
—	ureditev pokopališča
—	preditev (asfaltiranje) krajevnih cest
—	izgradnja kanalizacijskih omrežij
—	izgradnja javnih razsvetljav in transformatorskih postaj
—	ureditev otroških Igrišč
Za uresničitev programov je potrebno 876,000.000 dinarjev. S samoprispevkom bo zbranih 342,667.000 dinarjev, ostala sredstva pa zagotavijo SKIS, OVS Drava, OZD, PTT, STKS, Zdravstvena skppnost in občani s svojim živim delom ali dodatnimi prispevki v denarja.
IV
Sredstva samoprispevka krajevnih skupnosti se zbirajo na posebnem žiro računu pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Slov. Bistrica, št.: 51810-842-048-822001.
SDK nakazuje zbrana sredstva samoprispevka na zbirni žiro račun Skupnosti krajevnih skupnosti mesta Slovenska Bistrica št. 51810-780-25776 za financiranje programov krajevnih skupnosti. Razporejanje sredstev za skupni program usklajuje v skladu s statutom in samoupravnim sporazumom svet skupnosti krajevnih skupnosti mesta Slovenska Bistrica in sveti posameznih krajevnih skupnosti; za izvedbo programa posamezne krajevne skupnosti pa svet krajevne skupnosti.
Stroški SDK in ostali manipulativni stroški se pokrijejo iz mase sredstev samoprispevka, predno se le-ta nameni za posamezne programe.
V
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje, in občani, ki stalno • prebivajo na območju krajevnih skupnosti mesta Slovenska Bistrica in sicer:
1.	vsi zaposleni občani od neto osebnih dohodkov, od katerih se plačujejo prispevki iz OD, po stopnji 2%> mesečno, razen če OD ne presega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
2.	zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku od davčne osnove povečane za 70 °/o letnega povprečnega čistega dohodka delavcev v SR Sloveniji v letu, za katerega se davek odmerja po stopnji 2<,/o.
Vsi ostali zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti v višini 8*/o od katastrskega dohodka in poseka lesa.
Plačila samoprispevka so oproščeni tisti zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti, kateri ne plačujejo davka;
3.	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku od opravljanja gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, po stopnji 2 "/• od davčne osnove povečane za 70 °/e letnega povprečnega čistega dohodka delavcev v SR Sloveniji v letu za katerega se davek odmerja;
4.	upokojenci po stopnji 2 •/» od pokojnirie mesečno;
5.	zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, plačujejo samoprispevek v višini 10 % odmerjenega dftvka;
6.	občani, ki so na začasnem delu v tujini in
imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti 10,000 dinarjev za leto 1986, vsako naslednje leto pa se prispevek zviša v odstotku porasta osebnih dohodkov v SRS, kot ga ugotovi Zavod za statistiko SRS.	#
VI
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov in socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o-vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska naj-nižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine priznane po zakonu o starostnem 'a varovan ju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajp študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
VII
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov in pokojnin.
Zavezancem iz. 2, in 3 točke 5 člena tega sklepa odmerja samoprispevek uprava za družbene prihodke občine Slovenska Bistrica v rokih in na način, ki velja za davke po zakonu o davkih občanov.
Delavci na začasnem delu v tujini plačujejo samoprispevek vsako leto do 1. julija.
Vlil	’
Če samoprispevek ni plačan v rokih iz prejšnjega člena, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
IX
Ta sklep o uvedbi samoprispevka se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. januarja 1986.
Za krajevno skupnost:
Predsednik
skupščine KS Pohorski odred Jože Majcen L r.
Predsednik
skupščine KS Dr. Jagodič Milan Zavašnik 1. r.
Predsednik
skupščine KS Alfonz S arh
Martin Veler 1. r.
Predsednik skupščine KS Impol
Franc Bera 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
1897.
Na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82), 204. in 205. člena zakona b splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS. št. 35/82) ter 168. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/ 82) je Skupščina občine Slovenske Konjice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 6. decembra 1985 sprejela
ODLOK
■ o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Slovenske Konjice
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja graditev zaklonišč in drugih zaščitnih objektov ter financiranje, upravljanje, vzdrževanje, uporaba in oddajanje v najem ter nadzor nad zaklonišči.
2.	člen
Za zaščito pred vojnimi akcijami in njihovimi posledicami se prebivalstvo, materialne in druge dobrine zaklanjajo v zakloniščih, zaklonilnikih in drugih zaščitnih objektih.
Zaklonišče je zaprt prostor, ki mora po svoji funkcionalni rešitvi, konstrukciji, obliki in opremi izpolnjevati pogoje,. ki so določeni s predpisanimi tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev.
Glede na stopnjo odpornosti se zaklonišča delijo na zaklonišča močnejše, osnovne in dopolnilne zaščite.
3.	člen
Zaklonišča so lahko javna, zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah, ter družinska in skupna' zaklonišča.
Javna zaklonišča so namenjea za zaklanjanje občanov, ki so v času nevarnosti na javnih mestih v bližini zaklonišč.
Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so namenjena za zaščito stanovalcev, delavcev in drugih občanov, ki stanujejo, delajo ali se zadržujejo v teh stavbah.
Družinska zaklonišča so namenjena zlasti za zaščito stanovalcev individualne hiše.
Skupna zaklonišča so namenjena za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih1 občanov v skladu z navodili za uporabo skupnih zaklonišč.
Zaklonišča je potrebno graditi predvsem v miru.
4.	člen
Zaklonilniki in drugi zaščitni objekti so kletni in drugi prostori v obstoječih objektih, komunalni in naravni objekti ter rovni zaklonilniki, ki se preuredijo oziroma gradijo po posebnem odloku občinske skupščine ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
5.	člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samoupravna stanovanjska skupnost so dolžne izdelati, opraviti popis zaklonišč in voditi evidenco zaklonišč in drugih primernih objektov za zaklanjanje, ter pošiljati podatke o zakloniščih občinskemu upravnemu organu pristojnemu za zadeve ljudske obrambe.
H. GRADITEV ZAKLONIŠČ
6.	člen
Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, uporabo, vzdrževanjem, oddajanjem v najem zaklonišč ter graditev zaklonilnikov in drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva, materialnih in drugih dobrin opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, če posamezne zadeve z zakonom, tem odlokom ali drugim predpisom niso dane v pristojnost dragega organa.
7.	člen
Zaklonišča se gradijo tako, de jih je v miru mogoče uporabljati tudi za druge namene, vendar to ne sme vplivati na njihovo uporabnost in pripravljenost za zaščito.
8.	čfen
Za gradnjo in vzdrževanje javnih zaklonišč skrbi Skupščina občine Slovenske Konjice.
Javna zaklonišča se lahko gradijo kot samostojni objekti ali v sklopu drugih primernih objektov, če tako določa načrt graditve zaklonišč.
Kot javna zaklonišča lahko služijo tudi ustrezni komunalni in drugi objekti, če so primemo prilagojeni.
Za gradnjo zaklonišč v stanovanjskih, poslovnih in drugih zgradbah, gradnjo družinskih in skupnih zaklonišč ter drugih zaščitnih objektov skrbijo družbeni investitorji in zasebni graditelji (v nadaljnjem besedilu »investitorji«), imetniki pravice uporabe in lastniki teh stavb.
9.	člen
Zaklonišča se gradijo na območjih in v objektih,
v skladu s tem odlokom ter načrtom graditve zaklo-
nišč, ki je sestavni del izvedbene urbanistične dokumentacije.
Načrt za graditev zaklonišč se izdela na podlagi ocene ogroženosti območja občine v vojni ter načrta za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin.
Oceno ogroženosti občine določa svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na podlagi stališč in usmeritev Predsedstva SR Slovenije.
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine na tej podlagi določa območja in naselja obvezne graditve zaklonišč ter stopnjo odpornosti zaklonišč.
10.	člen
Organi in organizacije, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem, urejanjem prostora ter projektiranjem in graditvijo objektov, morajo pri izdelavi vseh aktov o urejanju prostora in gradbeno tehnične dokumentacije na območju občine upoštevati območja, naselja ih objekta v katerih se obvezno gradijo zaklonišča in druge pogoje za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin.
11.	člen
Območja, naselja in objekti, kjer je obvezna graditev zaklonišč ter stopnje odpornosti zaklonišč so prikazane na karti v merilu 1 : 25.000, ki je sestavni del tega odloka.
Priloga iz prvega odstavka tega člena je označena s stopnjo zaupnosti in se javno ne objavi, hranijo pa jo organi pristojni za ljudsko obrambo ter izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj.
12.	člen
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti morajo v svojih programih zagotoviti, da v roku 15 let po uveljavitvi tega odloka v obstoječih objektih na območju, kjer je obvezna graditev zaklonišč za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin zgradij(? zaklonišče osnovne zaščite ali da za ta namen prilagodijo prostor ali drug gradbeni ali naravni objekt, če je pri tem mogoče doseči odpornost, ki je predpisana za zaklonišča dopolnilne zaščite.
V program mora biti zajet tudi načrt izgradnje zaklonišč, kateri mora biti izdelan v roku enega leta od sprejema tega odloka.
13.	člen
Zaklonišča se obvezno gradijo v šolah, vzgojno varstvenih organizacijah, domovih za ostarele in večjih organizacijah združenega dela tudi izven območij in naselij obvezne graditve zaklonišč, določenih v prilogi iz 11. člena tega odloka, če je potrebno zgraditi zaklo-niščne zmogljivosti za več kot 25 oseb.
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito lajiko izjemoma v posameznem primeru iz prejšnjega odstavka določi, da se zaklonišče ne gradi, če so zagotovljeni naravni ali drugi pogoji za zaščito občanov in drugih delavcev v teh objektih ali, če je ogroženost objekta majhna.
14.	člen
Investitorji morajo na območjih, v naseljih in objektih, ki so določeni v 11. in 13. členu tega odloka, pri graditvi, prizidavi, nadzidavi ali adaptaciji stanovanjskih in poslovnh stavb s svojimi sredstvi graditi zaklonišča v objektu ali v njegovi neposredni bližini v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi.
Za stavbe iz prejšnjega odstavka se ne štejejo manjši objekti, v katerih se ne bodo zadrževali ljudje
(garaže razen garažnih hiš, kioski, čebelnjaki itd.) ter objekti, ki se gradijo ali postavljajo za'obdobje krajše kot pet let.
Investitorji lahko gradijo skupna zaklonišča le, če je to v skladu s tehničnimi normativi ter akti o urejanju prostora.
15.	člen
Upravni organ pristojen za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj lahko izda dovoljenje za gradnjo na območju ali v naseljih obvezne graditve zaklonišč oziroma dovoljenje za gradnjo za druge objekte v katerih je obvezna graditev zaklonišč le s poprejšnjim soglasjem upravnega organa za ljudsko obrambo.
16.	člen
Investitor komunalnih in drugih objektov pod površino tal je na zahtevo upravnega organa za ljudsko obrambo po predhodnem mnenju sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine dolžan prilagoditi te objekte za javna zaklonišča. Dodatni stroški, nastali zaradi prilagoditve objekta za zaščito, bremenijo sredstva za graditev javnih zaklonišč.
17.	člen
Investitor, ki gradi ali adaptira stavbo na območju oziroma v naselju, kjer je obvezna graditev zaklonišč ali če gradi objekt, v katerem se mora graditi zaklonišče, je lahko oproščen graditve zaklonišča, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini že zadostne zaklo-niščne zmogljivosti ali, če graditev zaklonišča ni možna zaradi geoloških, hidroloških ali konstrukcijskih pogojev.
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča po prejšnjem odstavku mora plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja prispevek za zaklonišča, razen če je v stavbi že zgrajeno zaklonišče ali, če je bil prispevek za zaklonišče že plačan pri gradnji, oziroma če je investitor z lastnimi sredstvi že zagotovil potrebne zakloniščne zmogljivosti.
Odločbo o oprostitvi, graditve zaklonišča in o plačilu prispevka po tem členu izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
HI. DIMENZIONIRANJE ZAKLONIŠČ
18.	člen
Potreben zakloniščni prostor se določi tako, da se zagotovijo zakloniščne zmogljivosti:
—	pri graditvi novih stanovanjskih objektov za najmanj polovico stanovalcev ali najmanj eno zaklo-niščno mesto na 50 m5 bruto razvite gradbene površine objekta,
—	pri gradnji družinskih stanovanjskih objektov za načrtovano število članov gospodinjstva, vendar ne manj kot za tri osebe,
— OZD in organi, ki delajo v več izmenah, najmanj za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni v vojni,
— OZD in organi, ki delajo v eni izmeni za 2/3 zaposlenih v vojni,
—	v hotelih, samskih domovih, dijaških in študentskih domovih ter drugih turističnih objektih najmanj za polovico celotnega števila ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji izmeni,
—	v zgradbah s trgovinskimi lokali za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za kupce, računajoč pri tem dvakratno število vseh zaposlenih v največji delovni izmeni,
—	v objektih kulturno prosvetni!? organizacij za najmanj polovico sedežev ter za 2/3 zaposlenih,
—	v šolah in vzgojnovarstvenih zavodih za 2/3 učencev, dijakov ali varovancev in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni,
—	v domovih za starejše občane za 100 °/« število ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni.
Za stavbe, za katere ni določeno število zaklonišč-nih mest po tem členu, določi zmogljivost zaklonišč občinski upravni organ po predhodnem sklepu sveta za splošno ljudsko, obrambo in družbeno samozaščito občine Slovenske Konjice.
19.	člen
Največja razdalja med stanovanjem ali delovnim prostorom in zakloniščem ne sme presegati 250 m.
Navpična pot med stanovanjem ali delovnim prostorom in zakloniščem se računa trojno.
IV.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV
20.	člen
Graditev, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč financira Skupščina občine Slovenske Konjice iz sredstev za javna zaklonišča. Sredstva za javna zaklonišča se zbirajo na posebnem računu.
Sredstva za javna zaklonišča razporeja in o njihovi uporabi odloča svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine.
- Za zbiranje in izterjavo sredstev za graditev javnih zaklonišč je pristojna uprava družbenih prihodkov Skupščine občine Slovenske Konjice.
21.	člen
Gradnjo in opremljanje ostalih zaklonišč financirajo investitorji zgradb. Stroški vzdrževanja pa gredo v breme lastnika, uporabnika oziroma organizacije, ki upravlja z zgradbo.
22.	člen
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča po
17.	členu tega odloka, mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja plačati prispevek v višini	od
skupne cene gradbenega dela objekta oziroma adaptacije.
Za gradbeni del objekta iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami (voda, elektrika, centralno ogrevanje, kanalizacija in podobno), brez opreme in pohištva ter ureditve prostora okoli objekta.
Skupna cena gradbenega dela stavbe se ugotavlja na podlagi predračuna, ki je sestavni del gradbeno-tehnične dokumentacije in, ki ni starejši od enega leta.
Na podlagi prvega odstavka tega člena odmerjeni prispevek ne more presegati višine sredstev, ki bi za investitorja nastali, če bi sam zgradil zaklonišče.
Upravni organ pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja ne sme izdati gradbenega dovoljenja investitorju, dokler ta ni dokazal, da je plačal z odločbo odmerjeni prispevek.
23.	člen
Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih stavb in prostorov v družbeni lastnini, na območjih, v naseljih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek za zaklonišče v višini
TOAOm MST SRS
St. 48 — 86. XII. '1885

S4/« od letne stanarine oziroma najemnine. Za obračun hi plačilo prispevka za zaklonišče od stanarin in najemnin skrbijo organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori ali s stanovanj-
*kimi tel poslovnimi deti stav*.
24.	člen
Lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb in imetniki pravice uporabe na teh stavbah in prostorih, na območjih, v naseljih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo letni prispevek za zaklonišče v višini 8,06 */e od nabavne vrednosti stavbe oziroma od osnove za obračun amortizacije. Odločbo o tem izda uprava družbenih prihodkov Skupščine občine Sloven-sfce Konjice.
36. Ben
Prispevek iz 23. in 24. člena tega odloka se ne plačuje, če je v stavbi že zgrajeno zaklonišče, če je hti pri graditvi že plačan prispevek, če ne obstaja obveznost graditve zaklonišča po tem odloku ali če je
investitor s svojimi sredstvi že zagotovil zadostne za-
ktooiščne zmogljivosti.
26.	»en
Zavezanci prispevka iz 23. člena tega odloka plačujejo prispevek do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec.
Zavezanci prispevka iz 24. člena tega odloka plačujejo prispevek enkrat letno do 30. junija za tekoče
leto.
V.	UPRAVLJANJE, VZDRŽEVANJE IN UPORABA
ZAKLONIŠČ
27.	člen
Javna zaklonišča upravlja in vzdržuje Skupščina občine Slovenske Konjice, oziroma organizacija, ki jo za upravljanje in vzdrževanje pooblasti Skupščina občine Slovenske Konjice.
Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah upravljajo in vzdržujejo lastniki, imetniki pravice uporabe oziroma upravljale! teh stavb.
28.	člen
Zaklonišča je treba redno vzdrževati v brezhibnem stanju.	,
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo na način, ki velja za tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov, ter bremenijo lastnika, uporabnika oziroma organizacijo, ki upravlja stavbo.
29.	člen
Navodila za vzdrževanje in uporabo zaklonišč predpiše občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
30.	člen
Zaklonišča se lahko v miru uporabljajo za druge namene pod naslednjimi pogoji:
—	da se v zaklonišču ne opravljajo adaptacije, ki bi poslabšale odpornost, higijenske in druge tehnične razmere ter osnovni namen zaklonišča,
—	da se redno vzdržujejo in jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni izprazniti in usposobiti za zaščito najpozneje v 12 urah ,
—	da se v njih ne uskladiščijo vnetljive, hlapljive in druge eksplozivne snovi ter razsuti material.
31.	člen
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni prenehajo veljati vse najemne pogodbe za zaklonišče.
32.	Ben
Sredstva pridobljena z najemnino zaklonišč se lahko uporabijo samo za graditev in vzdrževanje zaklonišč.
VI.	NADZOR NAD ZAKLONIŠČI
33.	člen
Nadzor nad projektiranjem, graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč izvajajo organi pristojne gradbene inšpekcije in občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Za neizpolnjevanje in kršitev dolžnosti in obveznosti, ki jih predpisuje odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Slovenske Konjice veljajo kazenske določbe zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 2V82) in zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82).
VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35.	člen
Vsi izdelani urbanistični dokumenti, ki še niso realizirani ter za objekte, za katere po teh dokumentih še niso izdelana gradbena dovoljenja se morajo pred uresničitvijo, oziroma izdajo uskladiti z določili tega odloka.
Zazidalni načrti, ki so bili realzirani ali so v realizaciji se morajo dopolniti v smislu tega odloka.
36.	člen
Investitorji, ki so bili dolžni zgraditi zaklonišče po potrjeni investicijsko tehnični dokumentaciji, nadzorni organi pa so ugotovili, da zaklonišče ni zgrajeno oziroma ni zgrajeno v skladu z odobrenim projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, morajo plačati prispevek za zaklonišča v višini 3 % od skupne cene gradbenega dela zgradbe oziroma adaptacije. Rok za plačilo tako odmerjenega prispevka ne sme biti daljši od 6 mesecev.
37.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o zakloniščih v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 20/78, 22/78, 29/79 in 30/80).
38.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS s tem, da se določila 22., 23. in 24. člena uporabljajo od 1. januarja 1986 dalje.
St. 8-1/84-1
Slovenske Konjice, dne 6 decembra 1985.
1898.
Na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 169. člena statuta občine Slovepske Kon.iicp (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) je Skupščina občine Slovenske Konjice na seji zbora združenega dela dne 6. decembra 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Slovenske Konjice
I.	SPLGŽNE DOLOČBE
L člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaganja s stavbnimi zemljišči, urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev, ter upravljanja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, se v občini ustanovi sklad stavbnih zemljišč občine Slovenske Konjice (v nadaljnem besedilu sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, s tem odlokom ter z njegovim statutom.
Sklad se vpiše v sodni register.
Za obveznosti sklada je odgovoren sklad s sredstvi, s katerimi razpolaga (popolna odgovornost).
3.	člen
Sklad opravlja naslednje naloge:
1.	daje občinski skupščini pobudo za sprejem odloka o prenehanju lastninske pravice;
2.	predlaga, da se zemljišča izročijo občini;
3.	uresničuje predkupno pravico občine;
4.	financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, ki so namenjena za kompleksno graditev;
5.	sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč v naseljih, in drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev;
6.	skrbi za izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč ter odloča o oddaji investicijskih del izvajalcem:
7.	oddaja nezazidana stavbna zemljišča s katerimi upravlja občina;
8.	upravlja-z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter razpolaga s temi sredstvi skladno s svojim finančnim načrtom;
g. opravlja druge naloge, ki jih določa zakpn in predpisi občinske skupščine.
Naloge iz prejšnjega odstavka sklad opravlja po svojih organih, strokovni službi in organizacijah združenega dela.
4.	člen
Sredstva sklada so:
1.	denarna sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča:
2.	denarna sredstva zg oddano staybpp zemljišče V družbeni lastnini;
3.	denarna sredstva, zbrana iz prispevkov investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča;
4.	namenska sredstva samoupravnih organizacij in skupnosti za graditev komunalnih in drugih objektov in naprav, določenimi z njihovimi planskimi akti.
5.	druga sredstva.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se združujejo na . račun sklada.
5.	člen
Podrobnejšo organizacijo in delovanje sklada določa njegov statut, ki ga sprejme upravni odbor sklada in potrdi občinska skupščina.
IL IME IN SEDE2 SKLADA
6.	člen
Sklad nastop^ v pravnem prometu in nasproti tretjim osebam z imenom:
Sklad stavbpih zemljišč občine §loypnske Ronjipp.
Sedež sklada je v Slovenskih Konjicah, Partizanska c. 19.
Ul. PREDSTAVLJANJE IN ZASTOPANJE SKLADA
7.	člen
Sklad predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora sklada.
Predsednik upravnega odbora sklada sklepa pogodbe in podpisuje za sklad, razen v zadevah admini-strativnotehničnega poslovanja, katere lahko prenese na drugo osebo.
Pogodbe o oddaji del urejanja stavbnega zemljišča sklepa predsednik upravnega odbora lahko le na podlagi sprejetega letnega programa urejanja štabnih stavbnega zemljišča pa lahko sklepa predsednik up-zemljišč ali sklepa upraVnega odbora, pogodbe o oddaji ravnega odbora le na pocjlagi odločitve komisije za oddajo stavtinega zemljišča sklada.
8.	člen
Predsednik upravnega odbora skla<3a lahko pooblasti v mejah svoje pristojnosti drugo osebo za zastopanje sklada.
IV. ORGANIZACIJA SKLADA
9.	Sten
Organi sklada so:
1.	upravni odbor sklacja,
2.	komisija za oddajanje stavbnega zemljišča
3.	stalna ali začasna delovna telesa, M jih določa statut sklada.
10.	člen
Upravni odbor je najvišji organ upravljanja sklada in odloča na svojih sejah o vseh bistvenih vpra-šaniih pestovanja in delovanja Sklada.
Pristojnosti in način dela upravnega odbora sklada ureja statut sklada.
11.	člen
Upravni odbor sklada ima predsednika in 18 Banov.
Predsednika in člane upravnega odbora imenuje za dobo pveh tot Občinska skupščina pri čemer mora biti najmanj 6 dštogstpv iz zbora združenega dela.
Imenovanje predsednika in članov upravnega odbora se izvede po postopku in na način, ki ga določa stačet občine oziroma poslovnik občinske skupščine za imenovanje predstavnikov občine v organe upravljanja organizacij združenega dela.
Upravni odbor sklada poroča najmanj enkrat na lato	0 svojem dela to o izvajanj*
nateg sklada.
MS. člen
Komisija za oddajo stavbnega zemljišča odloča o oddaji stavbnega zemljišča za graditev in jo imenuje upravni odbor sklada.
Sestav komisije, postopek rn način njenega ime-
Mnrasjc eseja statut sklada.
V. STROKOVNA SLUŽBA SKLADA
i čv Sen
Administrativna In strokovna ter tehnična dela, ki so potrebna za delovanje sklada in izvajanje sklepov upravnega odbora, za delo komisije in delovnih teles Sklada opravlja Komite za planiranje, družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora SO Slovenske Konjice.
Notranja orgnoizadja upravnega organa, vrsta In obseg del, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter droge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti" se uredijo s sporazumom, ki ga skleneta upravni odbor sklada in Komite za planiranje, družbenoekonomski razvoj m urejanje prostora ob soglasju izvršnega sveta občinske skupščine.
VI.	PROGRAMIRANJE IN FINANCIRANJE NALOG SKLADA
14.	člen
Sklad z vsakoletnim programom opredeli naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu.
Sklad oblikuje program nalog na podlagi letna
resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine.
15.	člen
Program nalog, finančni načrti in zaključni račun sklada potrjuje občinska skupščina.
VH. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16.	Sen
Z ustanovitvijo sklada preneha z delom samoupravna komunalna interesna skupnost v delu, ki se nanaša na urejanje stavbnih zemljišč.
Sredstva, pravice in obveznosti samoupravne komunalne interesne skupnosti se v delu, ki se nanaša na urejanje stavbnih zemljišč, prenesejo na sklad.
17.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne
veljati 1. januarja 1986.
St. 025-2/85-8
Slovenske Konjice, dne 6. decembra 1985.
1899.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. členu zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 169. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št 23/82), na seji zbora združenega dela In na seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1385 sprejela
ODLOK
a spremembi odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v leta 1985
1.	člen
V odtoku o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 2-159/82 in 1-64/85) se v naslovu in v 4. vrstici 1. člena besede: »v letu 1985« nadomestijo z besedami: »v letu 1986«.
2.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS, veljati pa začne 1. januarja 1986.
Št. 331-1/83-10
Slovenske Konjice, dne 6. decembra 1985.
Podpredsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Maks Brečko 1. r.
1900.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 20. členu zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1-7/79), 4. členu zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 169. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82), na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu ha porabi hrane občine Slovenske Konjice in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobja 1982—1985
1.	člen
V odloku o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Slovenske Konjice in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 27/82, 36/82, 28/83 in 41/83) se naslov in vsebina spremenita tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ODLOK
o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Slovenske Konjice m o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1986—1990
2.	člen
S tem odlokom se ustanovi samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: sklad), id
upravlja s sredstvi za intervencije, ki jih uvede občina Slovenske Konjice.
Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, določenimi z zakonom tem odlokom in statutom sklada.
3.	člen
Organ upravljanja sklada je skupščina sklada, v katero delegirajo dve tertjini delegatov organizacije združenega dela, porabniki hrane, združeni v samoupravni interesni skupnosti za oskrbo in sveti potrošnikov pri krajevnih skupnostih z območja občine; eno tretjino delegatov pa proizvodne kmetijske organizacije združenega dela in organizacije združenih kmetov z območja občine Slovenske Konjice.
Podrobnejša ureditev organizacije in delovanje sklada se določi s statutom sklada, ki ga sprejme skupščina sklada.
Administrativno tehnična in druga opravila za sklad opravlja Komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj ter urejanje prostora.
4.	člen
Sklad predloži program dela in finančni načrt za naslednje leto po sprejemu na skupščini sklada Izvršnemu svetu Skupščine občine Slovenske Konjice do 15. oktobra v tekočem letu.
Zaključni račun in poročilo o izvršitvi letnega programa dela in poročilo o porabi sredstev predloži sklad, po sprejemu na skupščini sklada, Izvršnemu svetu Skupščine občine Slovenske Konjice za vsako preteklo leto • do 30. marca v tekočem letu.
5.	člen
Program dela sklada mora biti usklajen z dogovorom o enotni politiki pospeševanja proizvodnje hrane v SR Sloveniji, ki ga vsako leto sklenejo samoupravni > skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji.
6.	člen
Sredstva za intervencije, ki jih izplačuje sklad, , se zagotavljajo iz sredstev, ki jih samoupravno združujejo delavci namensko iz skladov skupne porabe, iz sredstev rezerv in iz osebnih dohodkov v temeljni organizaciji združenega dela in v delovnih skupnostih in iz sredstev proračuna občine ter iz drugih virov.
x	7. člen
Pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane je v skladu z zakonom posebnega družbenega pomena.
Sredstva sklada se uporabljajo na podlagi predpisov Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice, oziroma občinske skupščine v skladu s 3. členom zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) v skladu z letnim programom dela sklada in v skladu z letno resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Slovenske Konjice.
8.	člen
Za zagotovitev sredstev za intervencije v proizvodnji hrane z namenom mesničevanja ciljev in nalog pri družbeno organizirani proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti občine Slovenske Konjice se s tem odlokom za obdobje 1986—1990 uvaja prispevek Iz osebnega dohodka delavcev in sicer za leto 1986 po stopnji 1 °/«.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se zbirajo it
skladu.
9.	člen
Sredstva, zbrana po določbi prejšnjega člena, se lahko uporabijo za namene iz 7. člena	o
tavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85*
zlasti pa:
—	za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih in na območjih s težjimi prohtvod-nimi pogoji;
—	za pospeševanje družbeno organizirane živine-; rejske proizvodnje na domači krmni osnovi;
—	za pospeševanje intenzifikacije poljedelske proizvodnje in zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje;
—	za pospeševanje vzreje in ulova rib;
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo;
—	za kritje tečajnih razlik in dela obresti pri kreditih Mednarodne banke za obnovo in razvoj ter za nadomestilo dela obresti za kredite, dane iz sredstev hranilno-kreditnih služb do leta 1980;
—	za akcijske naloge po programu, ki ga vsako leto sprejme sklad.
10.	člen
Sredstva za intervencije -iz 8. člena tega odloka se lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju, če se s sporazumom, oziroma pogodbo zavežejo zagotavljati dogovorjene količine hrane organizacijam združenega dela s področja preskrbe s. hrano.
11.	člen
Osnova za obačunavanje in plačevanje prispevka iz 8. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih, skupnih ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 8. iclena tega odloka se obračana in plačuje na način, kot je določeno z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83 in 43/85) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
12.	člen
Sklad opravi uskladitev svojih aktov s tem odlokom najkasneje v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
13.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 320-27/83-1
Slovenske Konjice, dne 6. decembra 1865.
im.
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni Ust SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o svobodni menjavi 'dela ha področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter 169. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občine Slovenske Konjice na seji dne 26. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine
1.	člen
Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti, najdlje pa do 30. junija .1986, plačujejo po tem odloku.
2.	člen
Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 6,31 "/o.
3.	člen
Občinski telesnokulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,35%..	,
4.	člen
Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke;
. — iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji, 0.20 %>
—	iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestilo iz prejšnje alinee, po stopnji 10,15 %>.
5.	člen
Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka:
—	za neposredno otroško varstvo po stopnji 1,03 “/o;
—	za otroške dodatke po stopnji 1,10 %».
6.	Člen
Občinski skupnosti socialnega skrbstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,90 °/o.
7.	člen
Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,34 °/o.
8.	člen
Občinski skupnosti za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,30 °/e.
9.	člen
Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prtspevke iz dohodka po stopnji 0,04 0/o.
10.	člen
Prispevki po prejšnjih členih, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za akontacije in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posameznih Samoupravnih interesnih skupnosti.
Poračun mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986.
11.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986.
St. 402-32/85-1
Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
1902.
Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS. št. 3/81, 34/83 in 24/85), drugega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8f82),
32.	člena zakona- o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81). drugega odstavka 74. člena zakona c varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) in 169. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občine Slovenske Konjice na seji dne 28. decembra 1985 Sprejela
ODLOK
o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje za območje občine Slovenske Konjice
1.	člen
S tem odlokom se zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za solidarnost in vzajemnost pri gradnji stanovanj, za prdiobivahje in urejanje stavbnih zemljišč, za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, za minimalno vodnogospodarsko dejavnost in za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom.
2.	člen
Prispevki za' financiranje v 1. členu navedenih dejavnosti se plačujejo do uveljavitve samoupravnih sporazumov d temeljih plahov za srednjeročno obdobje 1986—1990, vendar najdlje do 31. decembra 1986.
3.	Člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ‘er delovni laidje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevke in sicer:
— za solidarnost pri gradnji stanovanj prispevek iz dohodka v višini 1.235 "/e, za Vzajemnost pri gradnji stanovanj prispevek iz čistega dohodka v višini 1.030 “/o ter prispevek za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč iz čistega dohodka v višini 1.3 0,'6 — Osnova
za obračun je bruto osebni dohodek,
—	za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe prispevek iz dohodka v višini 1,3 °/o, osnova za obračun je bruto osebni dohodek,
—	za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena prispevek iz dohodka od posameznih osnov in po tarifah kot sledi:
1.	Količinske osnove:
—	od proiz. el. energ. — 0,0295 din/KVH
—	od uporab, vode — 7,40 din/m3
popustniki:
od 5—10 mio na m3 80 “/o od gornje tarife
od 10—30 mio na m3 85 % od gornje tarife
nad 30 mio na m3 90 % od gornje tarife
—	od onesnažene vode — 253,20 din/E
—	od pitne vode — 3,25 din/m3
—	od naplavin:
a)	gramoz — 130 din/m3
b)	mivka — 900 din/m3
2.	Vrednostne osnove:
—	od obrtne dejavnosti — 2,30 % od davčne osnove
—	od katastrskega dohodka — 1,54 ”/0 od k. d.
—	od davčne osnove — 2,30 °/o
Zavezanci so dolžni priglasiti Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, do konca januarja tekočega leta količinske osnove za preteklo leto tako, da na tej podlagi Zveza vodnih skupnosti Slovenije ugotovi obveznosti zavezancev vodnega prispevka.
—	za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom prispevek iz dohodka v višini 0,27 »/o, osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
4.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986.
St. 402-33/85-1
Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
.	Tone Turnšek L r.
ŠENTJUR PRI CELJU
1903.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi
1.	in 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) in 175. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82). na seji zbora, združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1935 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o davkih občanov
1.	člen
V	3. členu odloka (Uradni list SRS, št. 10/85), (v nadaljevanju: čdlok) se stopnja 0,35 nadomesti s stopnjo 0,75.
2.	člen
V	23 členu odloka se v drugem odstavku za besedo »poklic- črta x-ejica in doda besedilo: »in občani, ki v okviru gostinske dejavnosti dosegajo dohodke v bifejih«.
3.	Sen
24.	člen odloka se spremeni in na novo glasi:
»Davek iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem
letnem znesku plačujejo zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu in zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih krajih pod pogojem, da ne uporabljajo dopolnilnega dela več kot enega delavca ter zavezanci, ki opravljajo prevoz oseb z avtotaksi-jem, če izpolnjujejo pogoje po zakonu. Kateri kraji se štejejo za odročne, v vsakem konkretnem primeru ugotovi komisija izvršnega sveta, v kateri je tudi predstavnik obrtnega združenja.«
4.	člen
25.	člen se spremeni in na novo glasi:
»Pavšalni letni znesek davka se določi najmanj
v višini 5 °/o enoletnega povprečnega čistega OD zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča za znesek, ki ustreza odstotku od enoletnega povprečnega čistega OD zaposlenih delavcev v gospodarstvu SRS v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti, predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov in sicer:
•/.
1.	Glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja
1.	skupina (dejavnosti iz 2. alinee 27. člena) 0
II.	skupina (dejavnosti iz 1. alinee 27. člena) 5
III.	skupina (vse ostale dejavnosti)	10
2.	Način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomatiziranosti procesa)
— če zavezanec vrši storitve in popravila za občane z uporabo ročnega dela oziroma lastne te-
lesne moči	0
—	ostale storitve	5
—	ročno izdelovanje izdelkov	10
—	izdelovanje izdelkov v neavtomatiziranem
delovnem procesu	15
—	izdelovanje izdelkov v avtomatiziranem
procesu	20
3. Kraj poslovanja
—	v odročnih in višinskih naseljih	0
—	manjša ali večja naselja, ki so oddaljena od
mestnih naselji	5
—	primestna in mestna naselja	10
Kriteriji pod 1. in 2. alineo se upoštevajo le, če vplivajo na doseganje dohodka oziroma obseg • poslovanja.
4.	Delovna sposobnost zavesanea
—	bistveno zmanjšana delovna sposobnost zaradi invalidnosti, zaradi kroničnega obolenja ali starosti zavezanca nad 65 let (ženske) oziroma
70 let (moški) ali bolezni	družinskih	članov	I
—	slabše zdravstveno stanje, ki delno vpliva na doseganje dohodka ali starost zavezanca nad
50 let (ženske) oziroma 55	let	(moški)	5
—	delovna sposobnost zavezanca ni mesoj-
šana oziroma zdravstveno stanje In starost glede na vrsto dejavnosti ne vplivata na doseganje dohodka	16
5.	Uporaba dopolnilnega dela delavcev ali
družinskih članov	5
Ne glede na merila iz tega člena se davek v pavšalnem letnem znesku ne odmeri zavezancem, ki so stari nad 65 let (ženske), oziroma 70 let (moški), če ne zaposlujejo delavce in opravljajo pretežno razne storitve za občane.-"
5.	člen
26.	člen se črta.
6.	člen
Tretji odstavek 28. člena se spremeni in glasi:
"•Kot leto poslovanja se šteje čas 12 mesecev od pričetka dejavnosti. Pogoj za uveljavitev olajšave je, da pred tem zavezanec ni opravljal dejavnosti kot redni poklic kjerkoli drugje in da nihče iz družinske skupnosti zavezanca ne opravlja take dejavnosti v skupni ali posamični obratovalnici.«
Peti odstavek 28. člena se spremeni in na novo glasi:
»Če zavezanec pred potekom petih let preneha z dejavnostjo, se neobdavčeni del sredstev prišteje k davčni osnovi leta, v katerem je zavezanec prenehal z dejavnostjo skupaj s pripadajočimi obrestmi.«
7.	člen
Tretji odstavek 33. člena se spremeni in na novo glasi:
»Zavezancem, ki oddajajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, če instalirana moč male HE presega 100 kW, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice odmerjeni davek zniža:
—	za 5 %, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 %
—	za 10 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 do 15 •/»
—	za 20 °/o, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 do 30 °/o
—	za 30 °/o, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 "/o.«
Zadnji odstavek 33. člena se spremeni in na novo
glasi:
»Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini:
Delež prihodka	v celotnem prihodku	•Z« Olajšave
		od
nad	do	odmerjenega
•/e	•/o	davka
10	20	5
20	30	10
30	40	15
40	50	20
50		K.«
8.	Sen
Deda se nar 35. a Sen, Id ee glasi:
»Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, se priznajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene v višini 20 */• enoletnega povprečnega čistega C» zaposlenih v SRS v letu, za katero se davek odmerja.«
9.	člen
V 36. členu se v prvem stavku zadnjega odstavka za besedo »zbiralnic« doda besedilo: »s pluženjem snega«.
10.	člen
Zadnjemu odstavku 40. člena se doda nov stavek, ki glasi:
»Davek iz prvega odstavka tega člena se ne plačuje tudi od dohodkov trenerjev-mentorjev, ki delajo s predšolsko in osnovnošolsko mladino na področju kulture in telesne kulture.«
11.	člen
45.	člen se spremeni in na novo glasi:
»Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih progresivnih stopnjah:
Davčna osnova din		Stopnja •/■
	do 77.000	15
nad 77.000	do 155.000	24
nad 155.000	do 232.000	33
nad 232.000	do 310.000	42
nad 310.000	do 388.000	50
nad 388.000	do 465.000	59
nad 465.000		65
Lestvica davčnih osnov se bo .valorizirala letno v skladu s statistično ugotovljenim porastom cen na drobno v SRS.«
12.	člen
V 54. členu se valorizirajo osnove ter doda nov odstavek, tako da na novo glasi:
1.	Davek od stavb, stanovanj in garaž se plačuje:
	Osnova	Stopnja v •/•
	do 1,430.000	0,10
nad 1,430.000	do 2,860.000	0,20
nad 2,860.000	do 5,720.000	0,30
nad 5,720.000	do 8,580.000	0,45
nad 8,580.000	do 11,400.000	0,65
nad 11,440.000	do 14,300.000	0,85
nad 14,300.000		1,00
2. Od prostorov	za počitek oziroma rekreacijo:	
	Osnova	Stopnja v
	do 1,430.000	0,20
nad 1,430.000	do 4,290.000	0,50
nad 4,290.000	do 8,580.000	0,80
nad 8,580.000	do 14,300.000	1,10
nad 14,300.000		1,50
3. Od poslovnih prostorov:		
	Osnova	Stopnja v •/«
	do 1,430.000	e,i5
nsd 1,430.000	do 2,860.000	0,35
nad 2,860.000	do 4,290.000	0,55
nad 4,290.000	do 5,720.000	0,75
nad 5,720.000	do 7,150.000	1,00
nad 7,150.000		1,25
/
4.	Davek od plovnih objektov z nad 8 do 9 m dolžine se plačuje v višini 30.400 din letno in po 12.000 din za vsak nadaljnji meter dolžine.
Pavšalni letni znesek davka na plovne objekte se letno valorizira z letno stopnjo rasti povprečnega mesečnega čistega OD na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti zniža za 5 °/o. Ne plačuje se davek od plovnih objektov starih nad 15 let. Lastnik takega plovnega objekta mora vložiti napoved do 31. 1. v letu.
Davek od premoženja se ne plačuje, če ga lastnik uporablja za opravljanje dejavnosti.
Lestvice davčnih osnov iz prve, druge in tretje točke se letno valorizirajo z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji.«
13.	člen
59. člen se spremeni in na novo glasi:
»Dbčiaska uprava za družbene prihodke začasno odloži plačilo davka ali pa dovsžl ahmnfeta plačevanje dolga v naslednjih primerih:
—	če zavezanec pri prehodu iz fakturirane plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev
—	če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji, izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke
__ če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba
in davčni organi ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti, sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja ali zaradi drugih podobnih razlogov.
Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do tretje alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig.
Odlog plačila davka se v primerih od prve do tretje alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz četrte alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do enega leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se .lahko prizna za čas do enega leta.
Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunajo zamudne obresti.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
St. 422-114/85-8
Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Peter Knez L r.
ŠMARJE PRI JELŠAH
1904.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitčnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78, 3/82, 6/82 in 21/83) je skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Šmarje pri Jelšah v I. trimesečju 1986
1.	člen
Do sprejetja proračuna za leto 1986, najdlj® pa do 31. decembra 1986, se smejo dohodki občini**/;;* proračuna izvrševati največ do višine 25 "/o vseh Ijodkov občinskega proračuna, ki so bili razporejeni jrjspračunu za prejšnje leto.
2.	člen
Odhodki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1986.
3.	člen
Izvršni svet občinske skupščine se pooblašča, da lahko v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna odloči o najetju posojila iz rezervnega sklada do višine 4,000.000 din.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem Listu SRS.
St. 402-8/85-1
' Šmarje pri Jelšah, dne 18. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dimbek, inž. L r.
1905.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi
6.	in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78 in 21/83), na 35. seji zbora združenega dela, na 35. seji zb4^a krajevnih skupnosti in na 29. seji družbenopolitičnega zbora dne 18. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	tien
V 3. členu odloka o davkih občanov (Uradni Hrt SRS, št. 10/85) se stopnja 0,35 e/o nadomesti s stopnjo 0,75 •/«.
2.	člen
V 21. členu se v drugem odstavku za besedo "poklic-« črta vejica in doda besedilo »-in občani, ki v okviru gostinske dejavnosti dosegajo dohodke v bifejih-«.
3.	člen
22.	člen se spremeni in na novo glasi:
»Davek iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu in zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavke 24. člena tega odloka,«
4.	člen
23.	člen se spremeni in na novo glasi:
»Pavšalni letni znesek davka se določi najmanj
v višini 5 %> enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavceV v gospodarstvu v SRS v preteklem letu.
Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča za znesek, ki ustreza odstotku od enoletnega poprečnega čistega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SRS v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov, in sicer:
1. glede na vrelo dejavnosti oziroma predmet po-
slovanja
•7.
—	v	I. skupini (deficitarne dejavnosti)	0
—	v	II. skupini	5
—	v	III. skupini	10
—	v	IV. skupini	15
2. način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomatiziranosti procesa):
— če zavezanec opravlja popravila in storitve za občane z uporabo ročnega dela, 'oziroma lastne
telesne moči	0
—	ostale storitve	5
—	ročno izdelovanje izdelkov	10
—	izdelovanje izdelkov v neavtomatiziranem
delovnem procesu	15
—	izdelovanje izdelkov v avtomatiziranem
procesu	20
3.	kraj poslovanja
—	v odročnih in višinskih naseljih	0
—	manjša ali večja naselja, ki so oddaljena
od mestnih naselji	5
—	primestna in mestna naselja	10
, Kriteriji pod prvo in drugo alineo se upoštevajo, če vplivajo na doseganje dohodka oziroma na obseg poslovanja.
4. delovna sposobnost zavezanca — bistveno zmanjšana delovna sposobnost zaradi invalidnosti, zaradi kroničnega obolenja ali starosti zavezanca nad 65 let (ženske) oziroma
70 let (moški), ali bolezni	družinskih članov	0
—	slabše zdravstveno stanje, ki delno vpliva na doseganje dohodka ali starost zavezanca nad
50 let (ženske) oziroma	55	let	(moški)	5
—	delovna sposobnost zavezanca ni zmanj-
šana, oziroma zdravstveno stanje in starost glede na vrsto dejavnosti ne vplivata na doseganje dohodka	10
5.	uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov	5
Ne glede na merila iz tega člena se davek ne odmeri zavezancem, ki so stari nad 65 let (ženske), oziroma 70 let (moški), če ne zaposlujejo delavcev in opravljajo pretežno razna popravila za občane.«
5.	člen
26.	člen se spremeni in na novo glasi:
»Za 40 odstotkov se zniža davek zavezancem, ki redno opravljajo dejavnost iz prve skupine dejavnosti in pod pogojem, da pretežni del storitev opravljajo za občane in hišne svete.
Zavezancem iz prvega odstavka tega člena, ki ne opravljajo pretežni del storitev za občane in hišne svete, se davek zniža za 30 odstotkov.
Zavezancem, ki so prvič v občini Šmarje pri Jelšah, ustanovili obrtno delavnico in ki se zavežejo, da bodo v občini najmanj 5 let opravljali redno to obrtno dejavnost, se za prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 100 odstotkov, drugo leto za 50 odstotkov in tretje leto za 25 odstotkov. Če zavezanec pred potekom petih let preneha z dejavnostjo, se neobdavčeni del sredstev prišteje k davčni osnovi leta v katerem je zavezanec prenehal z dejavnostjo s pripadajočimi obrestmi.
Olajšava po prejšnjem odstavku se ne priznava zavezancem, ki opravljajo dejavnosti, katere so v občini izključno suficitarne.
Davčne olajšave iz tretjega odstavka tega člena se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovno razdobje 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se, da je zavezanec pričle opravljati gospodarsko dejavnost (začetnik), če ni prej opravljal dejavnosti kot redni poklic v občini Šmarje pri Jelšah ali kateri drugi občini, če ni začel opravljati dejavnosti za zakoncem, drugim družinskim članom, ali za kom drugim, ali v skupni obratovalnici z zavezancem, ki ni začetnik. Zavezancu, ki mora voditi poslovne knjige se prizna olajšava pod pogojem, da so knjige v redu vodene.
Olajšava ne sme presegati enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v preteklem letu.
6.	člen
Šesti in sedmi odstavek 27. člena se spremenita in na novo glasita:
»Zavezancem, ki oddajajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, če instalirana moč male hidroelektrarne ne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice! odmerjeni davek zniža:
—	za 5 "/o, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 ®/o,
—	za 10%, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 do 15 °/o.
—	za 20 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 do 30%,
—	za 30 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 %.
Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo iz-.delkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na -delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini:
Delež prihodka	v celotnem prihodku	c/o olajšave
	V "It	od
nad		odmerjenega
	do	davka
10	20	5
20	30	10
30	40	15
40	50	20
50		25
7.	člen
Doda se nov 31. a člen, ki glasi:
-Zavezancem obdavčenim po dejanskem dohodku se priznajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizrane oblike zbiranja sredstev v višini do 20 0/o, za humanitarne namene pa v višini do 40 %> enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 °/o enoltenega poprečnega čistega OD zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu za katero se davek odmerja.*-
8.	člen
35.	člen se črta.
9.	člen
V 38. členu se v 1. odstavku namesto pike postavi vejica in do<3a besedilo -in sicer po točkah 3, 4 in 5 iz 23. člena tega odloka.
10.	člen
42. člen se spremeni in na novo glasi:
-Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po'naslednjih stopnjah:
Osnova		«/•
	do 77.600	15
nad 77.000	do 155.200	24
nad 155.200	do 232.800	33
nad 232.800	do 310.400 -	42
nad 310.400	do 388.000	50
nad 388.000	do 465.600	56
nad 465 600		65
Lestvica davčnih osnov se bo valorizirala v skladu s statistično ugotovljenim porastom cen na drobno v SRS.«
11.	člen
51 člen =e spremeni in na novo glasi:
-1. Davek od stavb, stanovanj in garaž se plačuje:
		Osnova		*/*
		do	1,430.000	0.10
nad	1.430 000	do	2,860.000	0.20
nad	2.800 000	do	5,720.000	0,30
nad	5.720.000	do	8,580.000	0,4t>
nad	8.580 ono	do	11,440 000	0.65
nad	11.440 000	do	14,300.000	0.85
nad	14,300.000			1,00
2.	Od prostorov, ki so namenjeni za počitek oziroma rekreacijo:
	Osnova	°/e
	do 1,430.000	0,20
nad 1,430.000	do 4,290.000	0,50
nad 4,290.000	do 8,580.000	0,80
nad 8,580.000	do 14,300.000	1,10
nad 14,300.000		1,50
3. Od poslovnih prostorov se plačuje		davek:
	Osnova	°/.
	do 1,430.000	0,15
nad 1,430.000	do 2,860.000	0,35
nad 2,860.000	do 4,290.000	0,55
nad 4,290.000	do 5,720 OtiO	0,75
nad 5,720.000	do 7,150.000	1,00
nad 7,150.000		1,25
4.	Davek od plovnih objektov dolžine najmanj 8 do 9 metrov se plačuje v išini 30.400 din, nad 9 metrov dolžine pa po 12.000 din za vsak nadaljnji meter dolžine.
Pavšalni letni znesek se za vsako leto starosti zniža za 5 °/o. Ne plačuje se davek od plovnih objektov, starih nad 15 let.
Lastnik plovnega objekta mora vložiti davčno napoved od 31. januarja v letu.
Pavšalni letni znesek davka na plovne objekte se letno valorizira z letno stopnjo rasti povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu.
Lestvice davčnih osnov iz prve, druge in tretje točke tega člena se val.oriziralo z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji.«
12.	člen
54. člen se spremeni in na novo glasi:
-Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži plačilo ‘davka ali dovoli obročno plačevanje dolga v naslednjih primerih:
—	če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih prizvodov in storitev;
— Če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le, za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke;
—	če je zoper odmevno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti;
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja;
—	če gre za v^Jasno plačilno nesposobnost, nastalo —-radi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov.
Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega do!«a. na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig.
Odlog plačila davka se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do šest mesecev, v primerih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do enega leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do enega leta.
Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunajo zamudne obresti.«
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od prvega januarja 1986.
St. 422-8/85-1
Šmarje pri Jelšah, dne 18. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbek, inž. 1. r.
1906.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 66 83, 71/84 in 39/85) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78 in 21/83), na seji zbora združenega dela, na 35. seji zbora krajevnih skupnosti in na 29. seji družbenopolitičnega zbora, dne 18. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve
1.	člen
V	tarifni številki ena tarife posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in storitev, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 19/80. 16/81, 13/82, 8/83, 42/83 in 10/85) se doda nov drugi odstavek, ki glasi:
»Poseben občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prometa rabljenih motornih vozil in koles starih nad deset let.«
2.	člen
V	tarifni številki dva se v prvi alinei dodata besedi »ter medice«. Druga alinea se črta.
3.	člen
V	tarifni številki pet se doda nova XIII. točka, ki glasi:
»Od proizvodnih storitev občanom in zasebnim pravnim osebam 10 %>.
Opomba: za proizvodno storitev se šteje izdelava izdelkov iz materiala, katerega je dal v celoti ali del naročnik.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah se pooblašča, da izda prečiščeno besedilo tega odloka.
St. 422-9/85-1
Šmarje pri Jelšah, dne 18. decembra 1985,
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbek, inž. 1. r.
1907.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 1. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 35/85) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78 in 21/83), na 35. seji zbora združenega dela, na 35. seji zbora krajevnih skupnosti in na 29. seji družbenopolitičnega zbora, dne 18. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1. člen
Davek na promet nepremičnin se na območju občine Šmarje pri Jelšah odmerja, po določbah zakona o davku na promet nepremičnin, po tem odloku in po predpisih izdaniii na njuni podlagi.
,	2. člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje:
1.	za kmetijska zemljišča po stopnji 15 °/o od prometne vrednosti;
2.	za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene od prometne vrednosti m2 v naslednji višini:
Od	vrednosti			Znaša		
	m- din			davek 'X		
		do	72	15		
nad	72	do	215	10,80 din + 20	nad	72 din
nad	215	do	358	39,40 din + 25	nad	215 din
nad	358	do	429	75,15 din -f 30	nad	358 din
nad	429	do	500	96,45 din + 36	nad	429 din
nad	500	do	572	122,01 din + 42	nad	500 din
nad	572	do	644	152,25 din + 48	nad	572 din
nad	644	do	715	186,81 din + 54	nad	644 din
nad	715			225,15 din + 60 nad 715 din		
3.	Za gradbene objekte od prometne vrednosti gradbenega objekta v višini 25%;
— na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od m2 površine pa po naslednjih stopnjah:
do 1.430	15%
nad	1.430	do	4.290	214,50 din	+	20%	nad	1.430
nad	4.290	do	7.865	786,50 din	+	25 %	nad	4.290
nad	7.865	do	12 155	1.680,25 din	+	30%	nad	7.865
nad	12.155	do	16.445	2.967,25 din	+	40 %	nad	12 155
nad 16.445	4.683,25 din + 50% nad 16 445
3.	člen
Lestvice davčnih osnov iz druge in tretje točke prejšnjega člena se valorizirajo v skladu z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji.
4.	člen
Ce lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom odtuji pred potekom petih let od pridobitve, se davek odmerjen po 1., 2. in 3. točki drugega člena, poveča za 30 %>.
5.	člen
Davek na promet nepremičnin se ne plačuje ob pogojih določenih v zakonu o davku na promet nepremičnin in:
1.	če gre za prvo prodajo poslovnega prostora zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanom za opravljanje gospodarskih dejavnosti ;
2.	če proda kmetijsko zemljišče zemljiška skupnost ali OZD, ki se ukvarja s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo občanu, ki je pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi dohodkov iz kmetijstva.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
7.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 40/82).
St. 422-7/85-1
Šmarje pri Jelšah, dne 18. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbek, inž. 1. r.
1908.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 4. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85), skladno z določbami odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Šmarje pri Jelšah in zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78, 3/82, 6/82 in 21/83), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986
1.	člen
Za zagotovitev sredstev za intervencije v proizvodnji hrane se s tem odlokom uvaja prispevek iz osebnega dohodka delavcev in sicer po stopnji 0,4 °/o.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se zbirajo pri samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Šmarje pri Jelšah.
2.	člen
Zbrana sredstva se uporabijo za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeno organizirani proizvodnji hrane skladno z določbami odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Šmarje pri Jelšah in zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985.
3.	člen
Prispevek po stopnji določen v 1. členu tega odloka se plačuje za leto 1986.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Št. 402-9/85-1
Šmarje pri Jelšah, dne 18. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbek, inž. 1. r.
1909.
Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 6/82 in 10/83) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve občine Šmarje pri Jelšah v letu 1986
1.	člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa blagovnih rezerv občine Šmarje pri Jelšah (v nadaljnjem besedilu: občinske blagovne rezerve) v letu 1986 se s tem odlokom podaljšuje veljavnost posebnega prispevka iz osebnega dohodka delavcev v letu 1986 po stopnji 0,15 %.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1986 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih za:
—	osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in v primeru naravnih nesreč večjega obsega;
—	intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu pri osnovni preskrbi občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo v občinskem samoupravnem skladu za intervencije v
kmetijstvu in porabi hrane. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve, za obnavljanje teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov in za izgradnjo skladišč.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov zh zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 38/80) določeno za obračunavanje iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati s 1. januarjem 1986.
St. 402-10/85-1
Šmarje pri Jelšah, dne 18. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbek, inž. 1. r.
1910.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), drugega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 6/82 in 21/83) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora 18. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti gospodarskih dejavnosti v občini Šmarje pri Jelšah
1.	člen
Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986—1990 na področju Stanovanjskega gospodarstva, komunalne in vodnogospodarske dejavnosti in varstva pred požarom, katerih izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in za zadovoljevanje osnovnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, se s tem odlokom zagotavlja začasno plačevanje prispevkov za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj, za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe in za financiranje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom.
2.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s
sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj in sicer dokler skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šmarje pri Jelšah ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino občine Šmarje pri Jelšah, vendar najdlje do 30. junija 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 1,00 "/o, osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
3.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek, za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in sicer, dokler skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Šmarje pri Jelšah ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne cestno komunalne interesne skupnosti občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino občine Šmarje pri Jelšah, vendar najdlje do 30. junija 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 1,5%; osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
4.	člen
Delavci -v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov in da se jim ugotavlja dohodek, plačujejo v letu 1986 prispevek za financiranje programa skupnosti za varstvo pred po-požarom in sicer, dokler skupščina skupnosti za varstvo pred požarom občine Šmarje pri Jelšah ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za varstvo pred požarom občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986—1990 uveljavljen, in o tem obvesti Skupščino občine Šmarje pri Jelšah, vendar najdlje do 30. junija 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,3 %; osnova za obračun je bruto osebni dohodek.
5.	člen
Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost plačujejo v letu 1986 prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena, dokler Območna vodna skupnost Savinja-Sotla Celje ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Območne vodne skupnosti Savinja - Sotla Celje za obdobje, 1986—1990 uveljavljen in o tem obvesti Skupščino občine Šmarje pri Jelšah, vendar najdlje do 30. junija 1986.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek od posameznih osnov in po tarifah kot sledi:
1.	Količinske osnove:
—	od proizv. električne energije — 0,0295 din/kWh
—	od uporab, vode — 7,40 din/m3
popustniki:
od 5—10 mio na m3 — 80 "/o od gornje tarife od 10—30 mio na m'3 — 85 °/o od gornje tarife nad 30 mio na m3 — 90% od gornje tarife
—	od onesnažene vode — 253,20 din/E
—	od pitne vode — 3,25 din/m3
—	od naplavin
. gramoz — 130 din/m3 . mivka — 900 din/m3
2.	Vrednostne osnove:
—	od obrtne dejavnosti — 2,30 % od davčne osn.
—	od katastrskega dohodka — 1,54 % od k. d.
—	od davčne osnove — 2,30 %
Zavezanci so dolžni priglasiti Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, do konca januarja tekočega leta količinske osnove za preteklo leto tako, da na tej podlagi Zveza vodnih skupnosti Slovenije ugotovi obveznosti zavezancev vodnega prispevka.
6.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljali 1. januarja 1936.
St. 402-7/85-1
Šmarje pri Jelšah, dne 18. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbek, inž. 1 r.
1911.
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17-79) in 29. člena zakona d svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS. št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS. št, 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79),
30.	člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni Ust SRS, št. 35/79(, 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8-78 in 27/32). v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradn- list SRS. št. 33'80 in 23/83) ter 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75. 3/78. 3/82. 6/82 in 21/8$ je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Šmarje pri Jelšah
1.	člen
Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine, določeni s tem odlokom, se do uveljavitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti, najdlje pa do 30. junija 1986, plačujejo po tem odloku.
2.	člen
Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevka iz bruto osebnega dohodka po stopnji 5,46.
3.	člen
Občinski telesno-kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,35.
4.	člen
Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke
—	iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,47
—	iz dohodka za zdravstvo, razen nadomestila iz prejšnje alinee, po stopnji 13,40.
5.	člen
Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka
—	za neposredno otroško varstvo po stopnji 0,92
—	za otroške dodatke po stopnji 0,03.
6.	člen
Občinski skupnosti socialnega skrbstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,18.
7.	člen
Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,32.
8.	člen
Občinski skupnosti za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,29.
9.	člen
Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,04.
.	10. člen
Prispevki po prejšnjih členih, obračunani iz dohodka na osnovi dohodka, se štejejo za akontacije in se dokončno poračunajo s prispevki, uvedenimi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti.
Poračun mora biti opravljen najpozneje do 30. septembra 1986.
11.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SR Slo-veni> in začne veljati 1. januarji- 1986.
St. 402-6/85-1
Šmarje pri Jelšah, dne 18. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbek, inž. 1. r.
1912.
Na podlagi 3., 6. in 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o komunalnih dejavnostih v občini Šmarje pri Jelšah
1 člen
V odloku o komunalnih dejavnostih v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 12/85) se 2. člen dopolni tako, da se glasi:
Za komunalne dejavnosti določamo v občini Šmarje pri Jelšah poleg že z zakonom določenih dejavnosti tudi:
1.	vzdrževanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med regionalne in lokalne ceste, v naseljih mestnega značaja in naseljih občine,
2.	vzdrževanje javnih poti s pripadajočimi napravami, opremo in objekti,
3.	opravljanje dimnikarskih storitev ter merjenje
dimnih emisij,	j
4.	urejanje ter vzdrževanje tržnic ter mest za javne in ostale prireditve na prostem,
5.	pridobivanje kamna, peska in gramoza na površini zemlje,
6.	oskrba naselij aU dela naselja s toplotno energijo z lokalnih omrežij.
2.	člen
Dopolni se 4. člen, tako da se glasi:
»Med komunalne objekte in naprave individualne rabe se štejejo:
—	objekti in naprave za opravljanje dimnikar-sfcbh storitev ter urejanje dimnih emisij,
—	tržnice ter mesta za prireditve na prostem,
—	objekti in naprave za oskrbo naselij s toplotno energijo iz lokalnih omrežij.
Med komunalne objekte in naprave skupne rabe se štejejo:
—	uKee, trgi in ceste, ki niso razvrščene med regionalne in lokalne ceste,
—	javne poti,
—	peskokopi.«
3.	člen
Dopolni se 5. člen in se glasi:
»Na območju občine Šmarje pri Jelšah je obvezna uporaba in obvezno plačilo naslednjih komunalnih storitev:
—	oskrba naselij z vodo,
—	odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij,
—	urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev,
—	oskrba naselja ali dela naselja s toplotno
energijo iz lokalnega omrežja.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 352-2/85-1
Šmarje pri Jelšah, dne 18. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. I. r.
1913,
Na podlagi 23. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 13/81) ter 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78, 6/82 in 21/83) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Šmarje pri Jelšah
1.	člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 1986 znaša 0,025 dinarjev.
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402 A-2/85-1
Šmarje pri Jelšah, dne 18. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbek, inž. 1. r.
ŽALEC
1914.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 28. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1985 sprejela
8	ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Žalec za leto 1985
1. člen
V odloku o proračunu občine Ža'ec za leto 1985 (Uradni list SHS, št. 12/85 in 37/85) se 2. člen spremeni tako, da se glasit
din
Skupni prihodki občinskega proračuna 487,716.000 od tega
r— za razporeditev po posebnem delu proračuna	'	484,877.000
— za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	2,839.000
Pregled spremenjenih prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinškega proračuna.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-6/85-2/10
Žalec, dne 25. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
Pregled spremenjenih prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna občine Žalec za leto 1985 PRIHODKI	•	ODHODKI
Vrsta prihodka
St. glavnega namena
Namen
uporabe
Znesek v din
Prenesena sredstva — odstopljeni del posebnega republiškega prometnega davka iz leta 1984
Davki na dohodek in iz osebnega dohodka
Prometni davek
Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic in davek na premoženje Takse
Prihodki po posebnih predpisih, prihodki organov in organizacij DPS in drugi prihodki Skupaj prihodki
179.810
5,704.000
177.800.000
224.971.000
25.880.000
18.016.000
35,165.190
487/716.000
01
02
03
04 06
07
08
Sredstva za delo upravnih organov	372,721.000
Negospodarske investicije	7,883.000
Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito	8,985.000
Intervencije v gospodarstvu	2,341.000
Sredstva za družbene dejavnosti	44,083.000
Druge splošne družbene potrebe	43,989.000
Izločena sredstva rezerve	7,714.000
1915.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Žalec za
I.	trimesečje 1986
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Žalec za leto 1986 se bodo v I. trimesečju potrebe upravnih organov in drugih koristnikov proračuna financirale na podlagi trimesečnega plana o razporeditvi prihodkov.
2.	člen
Za začasno financiranje v I. trimesečju 1986 se sme uporabiti največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1985.
3.	člen
Sredstva za redno dejavnost organov občinske skupščine, pravosodnih organov, družbenopolitičnih organizacij ter drugih koristnikov proračuna, se v planu za
I.	trimesečje 1986 določijo v mejah določb 2. člena odloka.
4.	člen
Sredstva za posebne namene, ki se financirajo iz proračuna se določijo v planu za I. trimesečje v
enem samem znesku, v mejah določb 2. člena tega odloka.
5.	člen
Prihodki, ki bodo doseženi in odhodki, ki bodo izvršeni v času začasnega financiranja, so sestavni del proračuna občine Žalec za leto 1986.
6.	člen
Kolikor tekoči prihodki ne bodo zadoščali za kritje najnujnejših potreb v I. trimesečju leta 1986, lahko izvršni svet najame posojilo iz sredstev rezerv, vendar samo do višine ene četrtine doseženih prihodkov proračuna za leto 1986, zmanjšana za dejanska sredstva, ki bodo na razpolago.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
St. 402-5/85-2/M
Žalec, dne 25. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek Lr.
1916.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 6. čtem zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44^32 in 9/85) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni tist SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/85 in 17/85) se 3. člen spremeni tako, da se glasi:
»Davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,75 %.«
2.	člen
Za 21. členom se doda nov 21. a člen, ki se glasi:
»Cenzusi določeni z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč se valorizirajo s povprečnim količnikom ugotovljenim za SR Slovenijo ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč.«
3.	člen
Drugi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic in zavezanci, ki v okviru gostinske dejavnosti dosegajo dohodke s storitvami bifejev, plačujejo davek po dejanskem dohodku po stopnji 39 odstotkov.«
4.	člen
Besedili prvega in petega odstavka 24. člena odloka se spremenita tako, da se glasita:
, »Zavezancem, ki redno opravljajo storitvene dejavnosti in dosežejo najmanj 50 °/o letnega celotnega prihodka s storitvami občanom, hišnimi sveti, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi stanovanjski skupnosti in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo najmanj 40 0/o celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se odmerjeni davek zniža za 30 %.
Davčne olajšave iz tretjega odstavka tega člena se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovno razdobje 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Čteje se, da je zavezanec (začetnik) pričel z gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal dejavnosti kot redni poklic, ali, če je ni začel opravljati za zakoncem, drugim družinskim članom ali kom drugim. Davčne olajšave iz tretjega odstavka tega člena ni mogoče priznati občanom, ki ustanovijo skupno obratovalnico z zavezancem, ki ni začetnik.«
5.	člen
28. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Borcem narodnoosvobodilne vojne, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se pod pogoji iz 26. člena 'tega odloka prizna davčna olajšava v višini 100/o od odmerjenega davka.«
6.	člen
Besedilo tretjega odstavka 29. člena odloka se spremeni tako,-da se glasi:
»Zavezancem, ki oddajajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, če inštalirana moč malt. hidroelektrarne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice, odmerjeni davek zniža:
—	za 5 °/o, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 "/o;
—	za 10%, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 % do 15 %; '
—	za 20 %, če znaša odstotni delež tega prihodka
nad 15 % do 30 %;
— za 30 %>, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 %.«
6.	a člen
Prvi stavek drugega odstavka 30. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Davčna olajšava se prizna v primeru, ko pooblaščena banka, ki je sprejela devizno plačilo iz tujine, izplača obrtni zadrugi ali organizaciji združenega dela, katere blago ali storitev je bila izvožena, dinarsko protivrednost in je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavlja.«
7.	člen
Za 30. členom se doda nov 31. člen, ki glasi:
»Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in posodobitev osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti pod pogojem, da ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije, se davčna osnova dodatno zniža za 25 °/o za dobo 5 let za vse dejavnosti, razen za gostinsko dejavnost v bifejih.
Za priznanje dodatne olajšave se smiselno uporabljajo pogoji iz 86. člena zakona o davkih občanov.«
8.	člen
Sedanji 31. člen postane 32. člen in se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kakovosti, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini:
Delež prihodka v celotnem prihodku
nad	do
•/•	•/.
'/« olajšave od
odmerjenega
davka
10	20	5
20	30	10
30	40	15
40	50	20
50	25
Zavezanec uveljavlja olajšavo z vlogo, ki jo priloži napovedi za odmero davka «
9.	člen
Sedanji 32. člen postane 33 člen, dosedanji 33. člen postane 34. člen, sedanji 34. člen postane 35. člen in se glasi:
»Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku se v stroške poslovanja priznajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev v višini do 20 °/o, za humanitarne namene pa v višini do 40 °/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.«
10.	člen
35. čle,-. postane 36. člen in se spremeni tako, da se glasi:
»Davek iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu.
Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi zavezanci, ki opravljajo:
—	prevoz oseb z avtotaksijem,
—	gostinsko dejavnost v odročnih višinskih krajih s pogojem, da ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in ne zaposlujejo družinskih članov, da je gostinski obrat oddaljen od prometnih poti in strnjenih naselij, da je gostinski obrat v kraju, kjer je pretežno kmečko prebivalstvo,
—	gostinsko dejavnost ob urejenih smučiščih v času zimske sezone.«
11.	člen
Sedanji 36. člen postane 37. člen in se glasi:
Pavšalni letni znesek davka se izračuna v odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov, in sicer:
1. Glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet po-
slovanja:
•/.
—	vi. skupini (deficitarne dejavnosti)	0
—	v	II. skupini	5
—	v	III. skupini	10
—	v	IV. skupini	15
Razvrstitev dejavnosti v skupine določi komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj do
15.	decembra za naslednje leto.
2.	način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomatiziranosti proce-
—	če zavezanec opravlja popravila in storitve
za občane z uporabo ročnega dela oziroma lastne telesne moči	0
—	ostale storitve	5
—	ročno izdelovanje izdelkov	10
—	izdelovanje izdelkov v neavtomatizi ranem
delovnem procesu	'	15
—	izdelovanje izdelkov v avtomatiziranem
procesu	20
S.kraj poslovanja:
—	v odročnih in višinskih .naseljih	0
—	manjša ali večja naselja, ki so oddaljena od
mestnih naselij	5
—	primestna in mestna	naselja	10
Kriteriji pod prvo in drugo alineo se upoštevajo, če vplivajo na doseganje dohodka oziroma na obseg poslovanja.
4.	delovna sposobnost delavca:
•Z«
—	bistveno zmanjšana delovna sposobnost
zaradi invalidnosti zaradi kroničnega obolenja ali bolezni družinskih članov	0
—	slabše zdravstvene stanje, ki delno vpliva
na doseganje dohodka ali starost zavezanca nad 50 let (ženske) oziroma 55 let (moški)	5
—	delovna sposobnost zavezanca ni zmanj-
šana, oziroma zdravstveno stanje in starost glede na vrsto dejavnosti ne vplivata na doseganje dohodka	10
5.	uporaba dopolnilnega dela delavcev ali % družinskih članov	5
Ne glede na merila iz tega člena se davek ne odmeri zavezancem, ki so stari nad 65 let (ženske), oziroma 70 let (moški), če ne zaposlujejo delavcev in opravljajo pretežno razna popravila za občane.
Pavšalni letni znesek davka iz gospodarskih dejavnosti ne more biti manjši od 5 °/e enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.«
12.	člen
Besedilo 37. člena se črta.
13.	člen
V prvi točki prvega odstavka 39. člena se črta besedilo »ter od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih.«
Zadnji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Plačila davka iz gospodarskih dejavnosti po odbitku so oproščeni dohodki doseženi z: obiranjem hmelja, pluženjem snega ali opravljanjem pogrebnih storitev po naročilu krajevne skupnosti, popisom vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, z zbiranjem mleka, tovorjenjem blaga za planinske postojanke ali dohodki, ki jih dosežejo invalidi s 100-odstotno telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela v sodelovanju z organizacijami združenega dela, dohodki, doseženi z opravljanjem storitev za hlevske, pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva, zbiranjem, prenosom in razdeljevanjem pošte v odročnih planinskih območjih ter dohodki doseženi z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi predpisi.«
14.	člen
Prvi odstavek 40. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Stopnja davka po dejanskem dohodku, ki se plačuje od ostanka čistega dohodka iz poklicnih dejavnosti zavezancev, znaša 34 %>.«
15.	člen
47. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Osnova nad	dinarj ev do	stopnja •/e
	77.600	15
77.600	155.200	24
155.200	232.800	33
232.800	310.400	42
310.400	388.000	50
388.000	465.600	58
465.600		65«
16.	člen
Besedilo prvega odstavka 50. člena se spremeni, da se glasi:
»Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob se davek na dohodek iz premoženja ne plača, če ti dohodki ne presegajo 10.000 din letno.«
i?. člen
58. člen se spremeni tako, da se glasi:
Davek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah oziroma v zneskih:
1. na posest stavb:
— od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž:
Osnova nad	dinarjev do	stopnja 'h
	1,430.000	0,10
1,430.000	2,860.000	0,20
2,860.000	5,720.000	0,30
5,720.000	8,580.000	0,45
8,580.000	11,440.000	0,65
11,440.000	14,300.000	0,85
14,300.000		1,00
— od poslovnih prostorov:		
Osnova	ttinarjev	Stopnja
nad	do	•/.
	1,430.000	0,15
1,430.000	2,860.000	0,35
2,860.000	4,290.000	0,55
4,290.000	5,720.000	0,75
5/720.000	7,150.000	1,00
7,150.000		1/55
— od prostorov za počitek oziroma rekreacijo:		
Osnova	dinarjev	Stopnja
nad	do	•/.
	1,430.000	0,20
1,430.000	4,290.000	0,50
4,290.000	8,580.000	0,80
8,580.000	14,300.000	' 1,10
14,300.000		1,50
2.	Od plovnih objektov z nad 8 do 9 m dolžine letno 30.400 dinarjev in po 12.000 dinarjev za vsak na-daljni meter dolžine.
Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti zniža za pet odstotkov. Ne plačuje se davek od plovnih objektov, starih nad 15 let.
Lastniki plovnih objektov morajo vložiti davčno napoved za plovne objekte v občini stalnega bivališča v roku, ki je določen za vložitev davčne napovedi oziroma v roku 30 dni po pridobitvi plovnega objekta.«
18.	člen
Besedilo 60. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Davčni organ lahko na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
—	če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo bistveno nižji od materalnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev;
—	de zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke;
—	če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti;
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo
zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja;
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov.
Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v prifnerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig.
Odlog plačila davka se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do 1 leta, vendar ne dlje kot do izteka koledarskega leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do 1 leta, vendar ne dlje kot do izteka koledarskega leta.
Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunajo zamudne obresti.«
19.	člen
16.	člen osnutka odloka se črta.
20.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 422-17/85-4/3
Žalec, dne 25. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r.
1917.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 66/83 in 71/84) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem davku
1.	člen
V	tarifi odloka o posebnem občinskem promet-
nem davku (Uradni list SRS, št. 35/82, 7/83, 1/84 in 6/85) se pri opombi tarifne številke 1 doda nov tretji odstavek, ki se glasi:	^
»Ne obdavčuje se promet rabljenih motornih vozil in motornih koles, starih nad 10 let.«
*
2.	člen
V	tarifni številki 2 se prva alinea spremeni tako, da se glasi:
»— od vina, vinsko sadnih pijač, penečega vina in medice — 6 %>«
3.	člen
V	tarifni številki 5 se za zaporedno številko 27 doda nov odstavek, ki se glasi:
»Posebni občinski davek od opravljanja proizvodnih storitev občanom in zasebnim pravnim osebam v smislu 41. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence, obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev, se plačuje po stopnji 10 %>.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-5/85-4/3
Žalec, dne 25. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
1918.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74, 11/79, 23/83 in 27/85) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1985 sprejela	>
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
Davek na promet nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: prometni davek) se v občini Žalec odmerja in plačuje po določbah zakona o davku na promet ne-oremičmn, po tem odloku in na njuni podlagi izdanih predpisov.
2.	člen
Prometni davek se plačuje po naslednjih stopnjah ziroma zneskih:
1.	za kmetijska zemljišča po stopnji 15% od prometne vrednosti
2.	za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, od prometne vrednosti m2 v naslednji višini:
Ce znaša nad din	osnova za m* do din	Znaša Davek • din	•/•		din
	72	15		
72	215	10,80 + 20 od presežka nad		72
215	358	39,40 + 25 od presežka nad		215
353	129	75,15 4- 30	od presežka nad	358
J 00,	'00	96.45 J- 36	od presežka nad	429
500	---?	12?.ni - 42	od pr^ežka nad	500
572	S'!l	152.25 - 48	od presežka nad	572
641	/15	186.81 4- 54	od presežka nad	644
715		225.15 + 50	od presežka nad	715
3.	za gradbene objekte na prometno vrednost gradbenega objekta v višini 25%;
— na razlike med prometne ir gradbeno vrednostjo od površine po naslednjih stopnjah:
Ce znaša nad din	osnova za do din	m* Znaša Davek din	•/•	cUa
1.430	1.430 4.290	15 214,50 + 20 od presežka nad	1.430
4.290	7.865	786,50 4- 25 od presežka nad	4.290
7.865	12.155	1.680,25 + 30 od presežka nad	7.865
12.155	16.445	2.967,25 4- 40 od presežka nad 12.155	
16.445		4.683,25 + 50 od presežka nad 16.445	
Če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom, odtuji pred potekom petih let od pridobitve, se mu odmeri višji davek, kot je odmerjen po stopnjah, določenih v tem členu. Odmerjeni davek se poveča za 30 %.
3.	člen
Prometni davek se ne plačuje ob pogojih, določenih v zakonu o davku na promet nepremičnin m:
1.	pri prenosu pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču, če ga odda stanovanjska zadruga,
2.	pri prvi prodaji poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev, občanu, ki bo v njem opravljal obrtno ali kako drugo gospodarsko dejavnost v obliki stalnega poklica.
Zavezancu, ki je pridobil poslovni prostor, za katerega je bila priznana oprostitev prometnega davka po tem členu in obrtne ali kake druge gospodarske dejavnosti v tem prostoru ne opravlja najmanj pet let od pričetka obratovanja ter ne obdrži lastništva poslovnega prostora najmanj pet let, se davek na promet nepremičnin odmeri naknadno.
4.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 35/82).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po otffam Y
Uradnem listu SRS.
St. 421-4/85-4/3
Žalec, dne 25. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
1919.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 1. ia 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 36/83) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19'78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/30 in 1/82) na seja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
25.	decembra 1985 sprejela	«
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o komuntinfill
taksah
1.	člen
V	odloku o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/82, 10/84 in 10/85) se 3. odstavek 7. člena spremeni tako, da se glasi:
»Komunalne takse, ki so določene v letnih zneskih, se plačujejo vnaprej in zapadejo v plačilo 1. januarja v letu, plačane pa morajo biti v roku 30 dni.«
2.	člen
Črta se besedilo 9. člena, sedanji 10. člen postane
9.	člen in se glasi:
»Z denarno kaznijo od 500 do 15.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, z denarno kaznijo od 1.000 do 60.000 din se Kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, če stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, ki v določenem roku ne prijavi predmeta ali storitve, za katerega je predpisano plačilo komunalne takse.
Z denarno kaznijo od 500 do 15.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«
3.	člen
Črta se besedilo 11. člena. Sedanji 12. člen postane 10. člen.
4.	člen
V	tarifi komunalnih taks odloka o komunalnih taksah se:
—	v tarifni številki 1 znesek »1.000 dinarjev« nadomesti z zneskom »3.000 dinarjev«,
—	v tarifni številki 2 znesek »1 dinar in 2 dinarja« nadomesti z zneskom »2 dinarja in 4 dinarje«,
—	v tarifni številki 3 zneski »600 dinarjev, 200 dinarjev in 1.000 dinarjev« nadomestijo z zneski »1.000 dinarjev, 2.000 dinarjev in 5.000 dinarjev«,
—	besedilo tarifne številke 4 se spremeni tako, da se glasi:
»Za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistična taksa) se plača dnevno na osebo:
—	za domače goste — 70 din
—	za tuje goste — 140 din.«
ostalo besedilo ostane nespremenjeno.
—	vi. točki tarifne številke 5 zneski »100, 300 in 600 dinarjev« nadomestijo z zneski »300, 900 in 1.800 dinarjev«,
v 2. točki te tarifne številke zneski »6,20 in 40 dinarjev« nadomestijo z zneski »18,60 in 120 dinarjev«,
—	besedilo tarifne številke 6 se spremeni tako, da se glasi:
»Za uporabo ozvočevalnih sredstev za sporočila, objave in razglase po lokalnih ozvočevalnih postajah, javne oklice in podobna sredstva:
—	s trajno uporabo — 1.800 din
—	s priložnostno uporabo — 500 din«.
Ostalo besedilo ostane nespremenjeno,
— V tarifni številki 7 se besedi »200 dinarjev« nadomestita z besedama »600 dinarjev«,
—	v tarifni številki 8 se zneska »4,00 din in 0,20 dinarjev« nadomestita z zneskom »12 dinarjev in
1,00	dinar«,
—	v tarifni številki 9 se zneska »10 din in 0,20 dinarjev« nadomestita z zneskoma »100 dinarjev in
1,00	dinar«.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, razen za takso iz tarifne številke 4, ki se uporablja od 1. januarja 1987 dalje.
St. 423-3/85-4/3
Žalec, dne 25. decembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
1920.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 4. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19'78. 34'79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem zagotavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane za I. trimesečje 1986
1.	člen
Do sprejetja odloka o zagotavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1988, se bodo v I. trimesečju 1986 sredstva za intervencije v proizvodnji hrane zagotavljala na osnovi odloka o začasnem zagotavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane.
2.	člen
Ta odlok določa način zagotavljanja in usmerjanja sredstev za intervencije v proizvodnji hrane za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Žalec skladno z opredelitvami družbenega plana občine Žalec za obdobje 1986—1990.
3.	člen
Pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje je zadeva posebnega družbenega pomena.
4.	člen
Za zagotovitev sredstev za namene iz 2. člena tega odloka se prispevek odvaja Iz osebnega dohodka delavcev in sicer po stopnji 0,5 %>.
5.	člen
Sredstva iz 2. člena tega odloka se zbirajo pri Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Žalec.
6.	člen
Sredstva iz 4. in 5. člena odloka se smejo uno-rabljati le za namene iz 7. člena in drugega odstavka
8.	člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane zlasti pa za:
—	pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi,
—	zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje.
—	delovanje kmetijske pospeševalne službe in
— pospeševanje kmetijske proizvodnje na hribovitih območjih.
7.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 4. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 4. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-8/85-3
Žalec, dne 25. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r.
1921.
Skupščina občine Žalec je ha podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS. št. 19/78, 34/79, 9/8(5, 14/80, 10/80 in l/o2) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve za I. trimesečje 1986
1.	člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv uvaja ta odlok za I. trimesečje 1986 prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 0,15 °/o.
2.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se skladno s programom usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih za
—	osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega,
—	za Intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo v Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Žalec. Ta sredstva se uporabljajo za potrebe rezerv, kritje manipulativnih stroškov ter stroškov investicijskega In tekočega vzdrževanja zalog v skladu s srednjeročnim programom oblikovanja blagovnih rezerv občine Žalec.
Namensko uporabo teh sredstev spremlja Izvršni svet Skupščine občine Žalec.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupaj z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
Prispevek/ se obračunava in plačuje na način, kot je določen z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok, o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve (Uradni list SRS, št. 36/84 in 3/85).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
St. 402-7/85-3
Žalec, dne 25. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
1922.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82)) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/73, 34/79, 9/80, 14/80, 15/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1985 sprejela
ODLOK
o prispevku za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe za obdobje 1986—1990
1.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih s sedežem na območju občine Žalec in delovni ljudje, ki na območju občine Žalec samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delorn s sredstvi, ki so lastnina občanov, so dolžni plačevati v obdobju 1986 do 1990 prispevek za gospodarejnje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe (v nadaljnjem besedilu: prispevek).
2.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih plačujejo prispevek iz dohodka po 1,3 % stopnji od določene osnove. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevek se obračuna in odvaja ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka.
3.	člen
Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost
z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, plačujejo prispevek iz dohodka po 1,3 %> stopnji od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek zavezanca in delavcev, M so pri njem
v delovnem razmerju, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačuje iz osebnega dohodka. Prispevek je treba plačevati v rokih, ki veljajo za plačevanje davka iz osebnega dohodka delavcev.
4.	člen
Prispevek se odvaja na zbirni račun Samoupravne interesne skupnosti za komunalo in ceste Žalec.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
St. 402-6/85-2/10
Žalec, dne 25. decembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
1923.
Na podlagi 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Vransko (Uradni list SRS, št. 38/85) objavlja komisija za volitve krajevne skupnosti Vransko
POROČILO
o izvedbi referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka v krajevni skupnosti Vransko
I
Na referendumu, dne 8. decembra 1985 za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Vransko so bili ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilnem imeniku je bilo vpisanih 1844 glasovalcev,
2.	na služenju vojaškega roka in na začasnem delu v tujini je 128 krajanov, ki imajo glasovalno pravico,
3.	glasovanja se je udeležilo 1737 krajanov ali 95,4 »/.,
4.	za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 1052 volilcev ali 61,3 e/o,
5.	proti uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo 528 volilcev ali 30,8 °/o,
6.	neveljavnih glasovnic je bilo 59. II
II
Volilna komisija KS Vransko ugotavlja, da se je od skupnega števila 1844 glasovalnih upravičencev izreklo za uvedbo krajevnega samoprispevka 1052 krajanov, kar predstavlja 57,04 °/o glasovalnih upravičencev.
Na podlagi 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) komisija za volitve ugotavlja, da je v KS Vransko sprejeta občinska odločitev za uvedbo krajevnega samoprispevka.
Vransko, dne 8. decembra 1985.
Predsednik volilne komisije
Stane Učakar L r.
1924.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Vransko (Uradni list SRS, št. 38/85) in izida referenduma z dne 8/12-1985, je skupščina krajevne skupnosti Vransko na seji 16. decembra 1985 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Vransko
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Vransko bc ussttrJi* krajevni samoprispevek v denarju, za financiranje izgradnje komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Vransko, kot sledi iz 3. člena tega sklepa.
2.	člen
Samoprispevek za območje krajevne skupnosti Vransko se uvede za dobo petih let in bo trajal od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990.
3.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo uporabila:
1.	v letu 1986 zbrana sredstva
30°/o za izgradnjo vpadnice v trg Vransko
30 °/o za izgradnjo avtobusne postaje na Vranskem
20 °/o za izgradnje prve faze ceste v Soseski I.
10 »/o za asfaltiranje ceste Brode—Grič
10 »/o za izgradnjo večnamenskega objekta v Cep-
Ijah
2.	V letu 1987 zbrana sredstva
85 % za izgradnjo ceste skozi trg Vransko
10 o/o za izgradnjo večnamenskega objekta v Cep-
Ijah
5 o/o za dokončanje gasilske orodjarne na Tešovi
3.	V letu 1988 zbrana sredstva
50 o/o za asfaltiranje ceste Prekopa—Jevše 10 o/o za izgradnjo telefonijade I. etape Prapreče— Vologa
15 o/o za obnovo vodovoda Prapreče z okolico 15 °/o za asfaltiranje ceste Brode—Tržca in izgradnjo telefonske govorilnice v Brodeh,
10 o/o za asfaltiranje ceste Ločnica—Zaplanina
4.	V letu 1989 zbrana sredstva
25 “/o za asfaltiranje ceste v Male Prapreče in odcep ceste do Pirnata
5% za asfaltiranje športnega igrašča v Prekopi 15 ”/o za asfaltiranje dela ceste na odseku Sentgo-tard—Volčje jame
15 °/o za asfaltiranje dela ceste v Zahomce in Ravne 20 */o za obnovo šolske kuhinje v Osnovni šoli Ivan Farčnik-Buč Vransko
10 “/o za izgradnjo avtobusnega postajališča v Cep-
Ijah
10‘/o za izgradnjo vodovodnega zajetja na Ločici.
5.	V letu 1990 zbrana sredstva 30°/o za obnovo ceste Tešova-Čreta
20 ®/o za asfaltiranje ceste odcep Stopnik smer Skok 20Vo za asfaltiranje ceste odcep Prekopa—Reštar 20 % za asfaltiranje ceste Ločica—Brce 10 % za urejanje komunalnih objektov v KS.
4.	člen
Samoprispevek plačujejo krajani, ki stalno prebivajo na območju" krajevne skupnosti Vransko in obrtniki, ki imajo svoje obrtne dejavnosti na Vranskem, ne glede na kraj njihovega stanovanja.
Stopnje samoprispevka znašajo: 1,5 »/o od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja delavcev in drugih delovnih ljudi;
1.5	e/e od pokojnin
11 •/• od katastrskega dohodka lastniki zemljišč in gozdni posestniki, ki imajo več kot 2.050 din letne katastrske osnove;
5.5	8/e od osebnega dohodka kmetje, katerim se odmerja davek od dohodka po dejanskem dohodku;
1.5	»/o od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
1,5% od osnove pavšalno odmerjenega letnega zneska davka ali od ostanka čistega dohodka delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost.
5.	člen
Plačila samoprispevka so oproščeni:
—	delavci in drugi delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek manj kot 70 °/o povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji;
—	upokojenci, katerih pokojnine znašajo manj kot 70% povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji;
—	od prejemkov socialnovarstvenih pomoči priznavalnin, invalidnin in drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne;
—	od denarnih nadomestil za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo;
—	od pokojnin, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo'
—	od pokojnin po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov;
—	od štipendij študentom, dijakom in učencem, od nagrad, ki jih prejemajo študentje, dijaki in učenci na proizvodnem delu in delovni praksi;
—	od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca določene z zakonom.
6.	člen
Skupščina krajevne skupnosti Vransko imenuje posebni odbor, ki bo stalno izvajal nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev, zbranih s samoprispevkom. Odbor sestavljajo po en predstavnik vaških in trškega sveta Vransko. Odbor pripravi ob koncu vsakega leta poročilo o poteku zbiranja sredstev in" uresničevanju nalog in ga predloži v razpravo skupščini KS, vaškim in trškemu svetu Vransko.
7.	člen
Sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Vransko št.: 50700-342-062-200822-KS Vransko — krajevni samoprispevek.
8.	člen
Svet krajevne skupnosti Vransko je odgovoren za zbiranje sredstev iz samoprispevka.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja zneskov samoprispevka kontrolira pri izplačevalcih dohodka
Služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke v okviru svojih pristojnosti.
9.	člen
Sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS. Veljati prične z dnem objave v
Ucadnera listu SRS uporablja pa se od 1. januarja 1986.
Vransko, dne 16. decembra 1985.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Vransko
Ivan Brišnik kr.
1925.
Volilna komisija krajevne skupnosti Prebold daje na podlagi 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77)
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu 8. decembra 1985 za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Prebold
I
Na referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Prebold, k! je bil dne 8. decembra 1985 so bili ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je skupno vpisanih 2.718 glasovalcev, 23 krajanov pa je pravico do glasovanja dokazalo s potrdili
2.	na začasnem delu v tujini oz. na služenju vojaškega roka je 96 krajanov
3.	na referendumu je glasovalo skupaj 2.489 krajanov ali 94,1 %
4.	za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 1.105 krajanov ali 41,8 %
5.	proti je glasovalo 1.330 krajanov ali 50,3 %
6.	neveljavnih glasovnic je bik) 54 aS 2,1 %
7.	glasovanja se ni udeležilo 196 glasovalnih upravičencev ali 7,4 "/o
H
Ker se je od skupnega števila glasovalnih upravičencev (2.645) izreklo za uvedbo krajevnega samoprispevka le 1.105 krajanov ugotavlja volilna komisija, upoštevajoč določbe 3. odstavka 3. člena zakona o re-samaprispevku (Uradni list SRS, št 35/85) ia prvega odstavka M. člena zakona o referendumu ha o drugSto oblikah osebnega Izjavijenja (Uradni Ust SRS, št. 23/775, da referendum, dne 8. decembra 198^' za uvedbo krajevnega samoprispevka r krajevni »fcnpocett IVebvId sl Tispel.
Prebold, dne 12. decembra 1985.
voHTne komisije krajevne skupnosti Prebold
Jaše GeSČ L r.
POPRAVEK
V odtoku o spremembi odloka o odškodnini zaradi
spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v občini Brežice, objavljenem v Uradnem listu SRS, št 37-1527/85 z dne 15. XI. 1985 se v 1. členu tretja alinea pravilno glasi:
» — za kmetijska obdelovalna zemljišča VII. in VIII. katastrskega razreda ter kmetijska »neobdelo-valna« in gozdna zemljišča V.—VIII. katastrskega razreda — minimalna odškodnina, določena z odlokom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije«.
St: 465-3/85-1
Brežice, dne 18. decembra 1985.
Sekretariat skupščine in IS
Zaradi pomote v prepisovanju sta v odloku o davku na promet nepremičnin v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 41-1692/85) objavljeni napačni lestvici, zato dajemo
POPRAVEK
odloka o davku na promet nepremičnin v občini Mozirje.
2. člen odloka se pravilno glasi:
Davek na promet nepremičnin se plačuje:
1.	za' kmetijska zemljišča po stopnji 15 0/o od prometne vrednosti m3;
2.	za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene od prometne vrednosti m® in v naslednji višini:
Od vrednosti din znaša davek:
	din				din			din	
		do	72				15 »A		
nad	72	do	215	10,80 din		-L	20 %> nad	72	din
nad	215	do	358	39,40	din	+	25 °/o nad	215 din	
nad	358	do	429	75,15	din	+	SO0/« nad	358	din
nad	429	do	500	96,45	din	+	36 »/o nad	429	din
nad	500	do	572	122,01	din	4-	42 °/o nad	500	din
nad	572	do	644	152,25	din	+	48 % nad	572	din
nad	644 do		715	186,81	din	+	54 % nad	614	din
nad	715			225,15	din	+	60 o/o nad	715	din
3.	za gradbene objekte od prometne vrednosti gradbenega objekta v višini 25 "/o:
— od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo od m1 površine pa po naslednjih stopnjah:
Od vrednosti din znaša davek:
din	din	din
do	1.430	
1.430 do	4.290	214.90
4.290 do	7.865	786,50
7.865 do	12.153	1.680,25
12.155 do	16.445	2.967,25
16.445		4 683,25
16V»
din + 30 */» ned 1.450 dtn
din + 25‘Zo nad 4.290 din din + 30°/o nad 7.8G5 din din + 40 */e nad 12.155 din din + 50*/» nad 16.445 din
St.: 010-27/85
Mozirje, dne 17. decembra 1985.
Sekretarka
Skupščine občine Mozirje
Anka 2iber L r.
VSEBINA
SKUPŠČINA SB SLOVENIJE
1752.	Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1S86—1990 v letu 1986 2165
1753.	Zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1386	2178
1754.	Zakon o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986	2185
1755.	Zakon o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za
intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986	2185
1756.	' Zakon o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za
davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letih 1986 do 1990	2186
1757.	Zakon o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks	2187
1758.	Zakon o spremembah zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letu 19S2 do »3985	2188
1759.	Zakon o ureditvi obveznosti obračunavanja amortizacije za določena osnovna sredstva za leti 1986
in 1987	2188
1760.	Zakon o spremembah in dopednitvah zakotla o ob-
računavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti	2189
1761.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o do-
ločitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu	Ljubljana	2189
1762.	Zakon o prispevku za pokrivanje dela stroškov
enostavne reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana v	letu	1986	2190
1763.	Zakon o določitvi obveznosti plačevanja prispevka
iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije elektrogospodarstva in premogovništva	2191
1764.	Zakon o začasnem financiranju samoupravnih in-
teresnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje SR Sloveni,te	2191
17G5. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov in objektov premogovništva	2193
1766.	Zakon o preložitvi obveznosti SR Slovenije do za-
vezancev za vplačho obveznega posojila SR Sloveniji v letih 1982. 1984 ih 1985	2194
1767.	Zakon o spremembah zakona o povrnem re-
publiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter r načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev	2194
1768.	Odlok o določitvi ir. o razporeditvi skupnega zne-
ska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenooolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti ?a leto 1986	2195
1769.	Odlok o odstopu posebnega republiškega davka od
prometa proizvodov občinam v letu 1986	2199
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
1770.	Odlok o pomilostitvi obsojencev — pomilostitev po
uradni dolžnosti ob novem letu 1988	2199
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1771.	Odlok o opra\*ljanju protokolarnih zadev v SR
Sloveniji	2200
1772.	Odlok o območjih, ki se štejejo za manj razvita
območja v Socialistični republiki Sloveniji v obdobju od leta 1986 do leta 1930	2203
1773.	Odlok o dopolnitvi odloka o razvrstitvi zavezancev
po skupinah ali podskupinah dejavnosti za obračunavanje obveznosti do manj razvitih republik in SAP Kosovo za leto 19Ro	2204
1774.	Odlok o pristojbinah za zdravstvena spričevala in
potrdila ter o kriterijih in merilih ra določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja	2204
177$. Odlok o določitvi najnižjega zneska, ki zagotavlja
mstforl*!«!*	hi »actalno vernost delavca	t285
REPUBLIŠKI UPRAXrNl ORGANI IN ZAVODI
1776.	Odredba r preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih	preiskavah v letu	1986	2205
1777.	Odredba o višini neobdavčljivega dela dohodka pri
davku od	skupnega dohodka	občanov za leto 1985 2208
1778.	Samoupravni sporazum o zagotavljanju sredstev za
sanacijo stavb Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Novi trg št. 3, 4 in 5 v Ljubljani	2208
177». Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja	2209
1780. Spremembe in dopolnitve pregleda predloea stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področm družbenih dejavnosti za leto 1986 (Uradni list SRS, St. 42/85)
2210
REPUBLIŠKE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
1781.	Sklep o spremembi sklepa o določitvi višine povračila za uporabo cest, vsebovanega v prodajni ceni plinskih goriv, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil
1782.	Sklep o spremembah sklepa o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1783.	Odlok o začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane v prvem trimesečju leta 1986
1784.	Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporrbo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin
1785.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Celje;
1786.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odtoka o davku od prometa proizvodov in plačil za storitve ^(Celje)
1787.	Odlok o davku na promet nepremičnin v občini Celje
1788.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Celje
1789.	Odlok o zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve občine Celje
1790.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Celje in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—-1985 (Celje)
1791.	Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti v občini Celje
1792.	Odlok o začasnem financiranju samoupravnih inte-resrib skupnosti družbenih dejavnosti v občini Celje
1793.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Dolgo polje III (Celje)
1794.	Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč (Cerknica)
1795.	Odlok o začaspem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje občine Cerknica
1796.	Odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Cerknica
1797.	Odrcaba o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega naselja Krka in Prostorskih ureditvenih pogojev za širše območje Krke (Grosuplje)
1798.	Odredba o na j višjih cenah vodarine, kanalščine in odvoza smeti v občini Idrija
1799.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1385 (Kamnik)
1SC0. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kamnik v prvem trimesečju 1986
1801.	Odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti uružbenih dejavnosti za območje občine Kamnik
1802.	Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti občine Kamnik
1303. Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Kamnik?
1804.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1936 (Kamnik)
1805.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Kamnik)
180S. Odlok o davku na promet nepremičnin (Kamnik)
180*. Odlok o spremembah hi dopolnitvah odloka o po-občinske m davku od prometa proizvodov in od ilačil za storitve (Kamnik)
1803.	o ustanovitvi skiada stavbnih zemljišč občine Kamnik
1809.	o vok o spremembi odlok i o ororačunu občine L^ško za leto 1985
1810.	C'Uok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Laško v I. trimesečju 1988
13U. Odlck o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skunncstl (Laško)
1812.	odlok o začasnem financhanju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje cbčine Laško
1813.	Odlok o zagotavljpniu in usmerjanju sredstev za t z--prvenci j e v proizvodnji hrane v letu 1986 (Laško)
ISl-l O Jlo*- o PT-re*'".'rnbah In dopolnitvah odloka o davtnh c!'č3TT:ov
1815. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o po-sebmvo	davku ra promet proizvodov
fn o-i TOpAji za *to-T*re (Laško)
1813	•- občinskem davku na promet nepremičnin
(Laško)
Stran
2211
2213
2213
2216
2216
2217
2217
2217
2218
2218
2219
2219
2221
2222
2223
2223
2224
2224
2225 2225
2227
2227
2228
2230
2231 2231
2233
2234
2234
2235
2236
2237
2239
2239
1817.	Sklep o vrednosti točke za odmero nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča (Laško)	2240
1818.	Odlok o spremembi odloka c- proračunu občine
Lenart za leto 1985	2240
1819.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Lenart v prvem trimesečju 1986	2241
1820.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
davkih občanov v občini Lenart	2241
1821.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovna rezerve v let.i 1986 (Lenart)	2243
1822.	Odlok o spremembi in dopomitvi odloka o ustano-
vitvi samoupravnega sklada za Intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Lenart in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane za leto 1986 (Lenart)	2243
1823.	Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje
za območje občine Lenart v letu 1986	2244
1824.	Odlok o začasnem financiranju samoupravnih inte-
resnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Lenart v *etu 1S8G	2245
1825.	Odlok o sprememb' odloka o določitvi stopnje pri-
spevka za izvajanje sistema obrambe preti točo v severozahodni Sloveniji (Lenart)	2245
1826.	Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Lenart	2245
1827.	Odlok o določitvi prispevka za financiranje skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite za srednjeročno obdobje 1986—1990 (Lenart) 2246
1828.	Odlok o začasnem plačevanju prispevka za mini-
malno vodnogospodarsko dejavnost v letu 1986 (Lenart)	2247
1829.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1985	2248
1830.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih
potreb občine Litija v I. trimesečju 1986	2248
1831.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Litija)	2248
1832.	Odlok o spremembah odloka o posebnem občin-
skem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Litija)	2251
1833.	Odlok o davku na promet nepremičnin (Litija)	2251
1834.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 (Litija)	2252
1833. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi samoupravnega <~klada za intervencijo v kmetijstvu in porabi hrane občine Litija in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodni! hrane v obdobju 1182—1?85 (Litija#	2253
1836.	Odlok o spremembi odloka o financiranju obrambe
pvec točo v orrednh tiioveni.ii (Litija) *	2253
1837.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni spo-
razum o temeljih piana Samoupravne stanovanjske skupnosti Litija	za obdobje	1386—1530	2254
1838.	Samoupravni sporazum o temeljih plana Samo-
upravne stanovanjske skupnosti občine Lilija za obdobje 1986 do	1990	2254
1839.	Sklep o stopnjah, virih in osnovah za potrebe so-
lidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti občine	Litija	za	obdobje 1936—1990 2252
1840.	Spremembe pravilnika o obvezni zagotovitvi last-
ne udeležbe za pridobitev stanovani-ke pravice na družbeno najemnih stanovanjih, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija	2263
1841.	Poročilo o Izidu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka na območju krajevne skupnosti Jevnica dne 15. decembra 1985 (Litija)	2263
1342. Sklep o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Jevnica (Litija)	2263
1843.	Poročilo o Izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Sava, ki Je bil dne 22. 12.
1985 (Litija)	2264
1844.	Sklep o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti
Sava (Litija)	2265
1345. Odlck o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Bežigrad)	22G5
1S46. Odlok o zeČasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Ljubljana Bežigrad v prvem trimesečju 1988 *	2268
1847.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občin s#'* blagovne rezerve v letu 1986 (Ljubljana Bežigrad)	2268
1848.	Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za
intervencije v proizvodnji hrane v letu 198S (Ljubljana Bežigrad)	2269
1849.	Odlok o začasnem plačevanju n**!snevkcv za finan-
ciranje samoupravnih Interesnih skupnosti materialne nroizvodnje za območje občine Ljubljana Bežigrad	2269
1850.	Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za fi-
nanmranie samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti' za območje občine Ljubljana Bežigrad	2270
1851.	O9lok o začasnem financiranju soločnih družbe-
nih potreb v občini Ljubljana Center v prvem trimesečju 1986	2271
1852.	Odlok n srtrnmembah in dopo^ltvnh odloka o davkih občanov	(Ljubljana Center)	2271
Stran
1353. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o po-
sebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Center)	2233
1854.	Odlok o davku na promet nepremičnin (Ljubljana
Center)	2274
1855.	Odlok o /.ugotavljanju in usmerjanju sredstev za
intervencije v proizvodnji brane v letu 1986 (Ljubljana Center)	2235
1856.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 (Ljubljana Center)	2275
1857.	Odlok o začasnem financiranju samoupravnih in-
teresnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Ljubljana Center	8676
1S43L Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne Interesne skupnosti materialne proizvodnje občine Ljubljana Center	2276
1S59, ‘ klep o imenovanju volilne komisije občine Ljubljana Center	2277
1860.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje med Trgom OF in Slomškovo ulico ter Moša Pijadejevo
in Resljevo cesto (Kare CO 51) (Ljubljana Center) 2278
1861.	Odlok c spremembah ini dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Moste-Polje)	228S
1862.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov
in od plačil za storitve (Ljubljana Moste-Polje)	2283
1863.	Odlok o davku na promet nepremičnin (Ljubljana
Moste-Polje)	2283
1864.	Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za in-
tervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Ljubljana Moste-Polje)	2284
1865.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 (Ljubljana Moste-Polje) 2285
1866.	Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samo-
upravne Interesne skupnosti materialne proizvodnje občine Ljubljana Moste-Polje	2285
1867.	Odlok o začasnem financiranju samoupravnih inte-
resnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Ljubljana Moste-Polje	2286
1868.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Šiška)	2287
1869.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov
in od plačil za storitve (Ljubljana	šiška)	2289
1870.	Odlok o davku na promet nepremičnin (Ljubljana
Šiška)	2296
1871.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 (Ljubljana	šiška)	2291
1872.	Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za
intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Ljubljana Šiška)	2291
1873.	Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za sa-
moupravne interesn** skupnosti materialne proizvodnje občine Ljubljana šiška	2292
1874.	Odlrv o začasnem financiranju samoupravnih in-
teresnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje obč^e Ljubljana šiška	2293
1875.	Odredba o pristojbinah :ca veterinarsko-sanitarne
preglede in dovoljenja v občini Ljubljana	šiška	2293
1876.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
za leto 1986 (Ljubljana Vič-Rudnik)	2294
1877.	Odlok o davku na promet nepremičnin (Ljubljana
Vič-Rudnik)	2295
1878.	Sklep o sprejemu družbenega plana občine Ljub-
ijana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990	2295
1879.	Odlok o spremembah *n dopolnitvah odloka o po-
sebnem občinskem prometnem davku v občini Ljub-jana Vič-Rudnik	2296
1S80. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Vič-Rudnik)	2296
1881.	Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za
intcrvenciie v proizvodnji hrane v letu 1986 (Ljubljana Vič-Rudnik)	2299
1882.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 (Ljubljana Vič-Rudnik)	2299
1883.	Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za ?;amo-
upravne interesne skupnosti materialne proizvodnje občine Ljubljana Vič-Rudnik	2360
1884.	Odlok o začasnem financiranju samoupravnih in-
teresnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje obči.ie Ljubljana Vič-Rudnik	2301
1885.	Odlok o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč ljubljanskih občin (Ljubljana Vič-Rudnik)	2362
1886.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov (Logatec)	2364
18S7. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Logatec)	2306
1888.	Odlok o davku na promet nepremičnin (Logatec) 2367
1889.	Odlok o spremembah $n dopolnitvah odloka o
davkih občanov (Sevnica)	2367
1896.	Odlok o davku na promet nepremičnin v občini
Sevnica	2316
1891.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davku
na promet poizvedov in plačil za storitve (Sevnica) 2311
1892.	Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Sev-
nica)	2311
1893. Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 (Sevnica)	73tl*!
1864. Odlok e podaljšanju veljavnosti nriirUr« o začasnem zagotavljanju sredstev za vzdrževanje lokalnih cest (Sevnica)	2312
1895.	Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč
v občini Sevnica	2312
1896.	Sklep o uvedbi samoprispevka	(Slovenska Bistrica) 2314
1897.	Otllol e zakloniščih In drugih zaščitnih objektih v
občini Slovenske Konjice	2315
1898.	Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine
Slovenske Konjice	2319
1888. Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985 (Slovenske Konjice)	2326
1900.	OdloK o spremembah in dopolnitvah odloka o usta-nox,ity‘ samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Slovenske Konjice in o zagotavljar ju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do
1985	2326
1901.	Odlok o začasnem financiranju samoupravnih inte-
resnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine (Sloveaske Konjice)	2322
1862. Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje za območje občine Slovenske Konjice	2322
1903.	Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Šentjur pri Celju)	2323
1904.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbe-
nih potreb v občini Šmarje pri Jelšah v I. trimesečju 1986	2325
1905.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Šmarje pri Jelšah)	2325
1906.	Odlok o spremembah odloka o posebnem občin-
skem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Šmarje pri Jelšah)	2328
1907.	tidlok o davku na promet nepremičnin (Šmarje pri
Jelšah)	2328
1908.	Odlok o zagotavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Šmarje pri Jelšah) 2329
1969. Odlok o zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve občine Šmarje pri Jelšah v	letu 1986	2329
1910.	Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samo-
upravne interesne skupnosti gospodarskih dejavnosti v občini Šmarje pri Jelšah	2336
1911.	Odlok o začasnem financiranju samoupravnih inte-
resnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Šmarje pri Jelšah.	2331
1912.	Odlok o dopolnitvi odloka o komunalnih dejavnostih v občini Šmarje pri Jelšah	2332
1913.	Odlok o vrednosti točke za izračun nadomestila
za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Šmarje pri Jelšah	2332
1914.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Žalec za leto 1985	2332
1915.	Odlok o začasnem financiranju proračuna občine
Žalec za 1. trimesečje 1986	2333
1916.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Žalec)	2334
1917.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem davku	(Žalec)	2336
1918.	Odlok o davku na promet nepremičnin	(Žalec)	2337
1919.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah (Žalec)	2337
1920.	Odlok o začasnem zagotavljanju sredstev za inter-
vencije v proizvodnji hrane za I. trimesečje 1986 (Žalec)	2338
1921.	Odlok o ^časnem zagotavljanju sredstev' za ob-
činske blagovne rezerve za I. trimesečje 1986 (Žalec)	2339
1922.	Odlok o prispevku za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe za obdobje 1986
do 1990 (Žalec)	2339
1923.	Poročilo o izvedbi referenduma za uvedbo krajev-
nega samoprispevka v krajevni skupnosti Vransko (Žalec)	2346
1924.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Vransk (Žalec)	2346
1925.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu 8. decembra 1985 za uvedbo krajevnega samoprispevka
v krajevn* skupnosti Prebold (Žalce)	2341
—	Popravek odloka o spremembi odloka o odškodnini
zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ▼ občini Brežice	2342
—	Popravek odloka o davku na promet nepremičnin
v občini Mozirje	2342
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS —• Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1985 1350 din, inozemstvo 3506 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337. računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno
prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72