Poziv članom SL Lige da se udeležijo zborovanja.
STALIŠČE AMERIŠKE REPUBLIKE KOT POSREDOVALKE MIRU IN AMERIŠKI SLOVENCI BO GLAVNI PROBLEM GOVORA V SREDO PRI ZBOROVANJU SLOVENSKE LIGE. * ,
i
i
—iKdor je danes član Slovenske Lige lahko, nosi glavo kvišku z zavestjo v srou, da je član organizacije, ki je našla odmev in priznanje v vodilnih ameriških krogih. Predsednik Z jed. držav, Woodrow Wilson je s krasriitn pismom, katerega smo že priobčili, pozdravil odbornike Slovenske Lige ter želel delovanju mnogo uspeha. »Ne mogoče iz kakih strankarskih, sebičnih ali drugih namenov, ampak iz stališča, da se Slovenska Liga bori za svobodo, in borba za svobodo je temelj, fundament ameriške ustave. Kot so Amerikanci leta 1776 proglasili 'boj za svobodo in se hoteli rešiti svojih zatiralcev, tako je Slovenska Liga si postavila isti progTam, duševno delovati! med narodom, da se osvobodi tiranov. Predsednik Wilson je pred Ligo za mir izjavil sledeče krilate besede: "In prva in najvažnejša naloga A-merike kot mirovne posredovalke ibo, kadar se duhovi v Evropi pomirijo/ da se pomaga ma-liim narodom do svobode in da s to osvoboditvijo enkrat za vselej odftraini vzrok večnih epirov med narodi. Nobena 'država nima (pravice tlačiti drug narod, in ameriška naloga bo podeliti svobodo zatiranim
narodom....."In ravno to je,
kar zastopa Slovenska Liga. O načelih ameriške vlade in o na-čelilhi Slovenske Lige se. bo razpravljalo v sredo v Grdinovi dvorani pri zborovanju Slovenske Lige. Ikamor imajo vstop samo člani Lige in osebe, ki hočejo »postati člani. Več imenitnih govorni/kov bodemo imeli v naši sredini. Rešilo se 'bo tudi vprašanje o premoženju Slovenske Lige ter o volit vi novih uraidnikov. Ta seja bo najbolj zanimiva, kar smo jih še elf. Na sejo pride tudi odli-en ameriški državni uradnik, atereg-a ime za sedaj zamolči-_jk>. Člani, ki niso plačali še prispevka, naj plačajo na tej seji, er sicer se ne morejo pteti č!a-
V-Otroci so se igrali na železniški tprogi Lake Shore železnice blizu 31. ceste. Našli so železniški torpedo, katerega so položili na o>genj. Torpedo je eksplodiral s silno močjo in odtrgal 4 letnemu iPavlu Buliču h 3115 St. Clair ave. desno roko ter ga še drugače poškodoval. Ana Kanje, 8 let stara, 3109 iS*. Clair ave. stanujoča je dobila tudi hude poškodbe. Ranjena sta bila še dva draga otroka.
—-John Potokar, naš slovenski izdelovalec meftnkih pijač se bo preselil iz svojih sedajnJh itrgovifiki'h prostorov v nove, večje prostore na 6517 St. Clair ave. V sredo in četrtek radi selitve ne bo mogoče dobiti od ijega blaga, zato bo pa potem postrežba tem bolj točna. To edino slovensko podjetje te vrste v naši naselbini priporočamo prav toplo vsem slovenskim gostilničarjem in rtstavrantom. *Dne 25. junija iprireai dr, mce Prešeren, št. 17. SDZ piknik na Jernkovih farmah.
—Poročil se je Anton Rus in laiggie Blatnik. Bilo srečno! —'Probatni sodnik Hadden je izjavil, da bo $odnijsk6 ijal vse duhovne, ki ne šljejo po dovršeni ceremoniji roke nazaj poročnega državnega licenca. Tekom meseca je zaostalo (i 11 takih polit* dovoljenj, katere duhov-poslali nazaj. S tem, da
■
se ne pošlje licenca nazaj na uracf, nastanejo zmešnjave, ki imajo pozneje resne posledice. Kazen $50 se naloži onemu, ki poroči, če ne vrne licenco.
—72 žepnih tatvin na pouličnih karah je bilo naznanjenih v petek in soboto policiji. Tatovi so odnesli $1100 raznim osebam.
—Katoliški šikof Fanrell je sklenil, da odpre v Clevelandu dve višji šofi, eno za dekleta, drugo za dečke. Ena šola bo v starem poslopju' na 9. cesti, druga pa na Euclid ave.
—Za avgustove primarne volitve se je oglasilo toliko kandidatov, da bodejo imeli volivci svoje križe in težave, če 'bodejo hoteli odločiti o njih. N. pr. Cuyahoga county pošlje v državno zbornico v Columbus 13 poslancev. Za ta mesta se je oglasilo 62 kandidatov, na dalje imamo v Cuyahoga county pet državnih senatorjev in za te časti se poteza 27 kandidatov, dvajset jih kandidira za 3 mesta komisarjev, štirje za koronerja, trije za blagajnika, po dva za* prosekutorja, avdi-torja in šerifa. Vseh (kandidatov za 68 uradniških mest, katera je treba izvoliti, je dose-daj 312 kandidatov. 7 oseb kandidira za guvernerja.
—V bližnjem mestu "East Cleveland" so pretekli teden volili o novem mestnem čarter ju. (Poleg drugih sprememb so dobile ženske v tem sosednjem mestu volivno pravico. In prihodnjo spomlad jo dobijo tudi v Clevelandu, če bodejo namreč volivci odobrili.
—'Zginila je 15 letna hčerka Anabela Williams blagajnika tovarne "Cleveland iSteel Castings Co. Dekle je šlo v šolo, kjer se je vršil zaključek šole, toda domov ni več iprišla. Bila je krasotica in jako lepo oblečena.
—Po Clevelandu se klati neki agent za "Strup" iz New Yorka. Rojake prosimo, da mu pokažejo povsod vrata, ker sicer se zna tako pripetiti kot se je onim Slovencem in Hrvatom, katere je osleparil Zotti za $750.000. "Slovenski Narod" v New Yorku je last največjega sleparja Zottija, ki je ociga-nil naš narod široma Amerike in poleg tega vzidrževan od krvavih davkov avstrijskih davkoplačevalcev, da dela ljudi neumne po Ameriki. Proč s to la-ško-tatinsko sodrgo.
—'Dva sleparja sta ponudila Nikolaju Koziku, Slovaku, za $500 tak stroj, ki tako hitro tiska $10 in $20 bankovce kot se more misliti. Rekla sta mu naj gre na banko po $500, da plača ■za stroj. In Kozik je res šel na baniko, toda v svojem veselju, da postane tako hitro bogat, je prej povedal nekaterim sosedom, ki so opozirili policijo, iki je oba sleparja še pravočasno prijela, IKazik pa je obdržal svoj denar in tudi delal ga ne bo, ker ne vrjame več v to. •
~Na Lake Shore in 55. cesti se je pripetila v pondeljek iz jutra j ob 6. velika nesreča- Ko so delavci čakali na vlak, da jih odipelje v Collin wood na delo, sta trčila skupaj dva vlaka. Ubita sta bila dva in trije ranjeni. iZa imena ubitih se ne ve, ranjena pa sta en Hrvat in Slovenec, Al. Benčina, 1328 E 53rd St. in MSke Kos v stegnu :zlomljeno nogo. Grdinova am-•bulanca je odlpeljala ponesrečene.
[ Kravji zvonec iz uredništva Nesloge.
TlilllllllBIflllllllBlllllllBBIIIIIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIIllllllllllIllfllllflllllllllViltf IBIllllllllllllflllllllllllliBlllllifttfllllllllllllllllllllllBlllflflllBBlIllII^
Kravji zvonec v brlogu Nesloge zopet rošta in talamba. To je tako lepo, da nikoli tega ne in čreda sledi po vseh pašnikih in vseh poteh. Zamajal je kembelček z večjo silo in glasnejše je postalo žvegljanje zgonca v uredništvu, da se je čulo tja do Clevelandske Amerike. Ali ti Amerikanci šo mu* hasti ljudje in ne marajo slediti enaki drugim janjcem, ko-Štrunom in volom. Če niso bogati, bogme ne marajo biti ni irogati ?
Mi se mislimo malo poigrati z gostpodom Brkom, malo se'z njim .pošegetati, zato prosimo častite duhovnike našega rodu in narodnega mišljenja, da nam oproste, če snamemo za trenutek rokavice raz rok. Že zadnjič smo precej pokrtačili, kjer je srbelo, ali krtača je bila premalo ojstra, zato bomo vzeli ostrejšo iz (pristnih hrvaških ščetin narejeno.
Gospod Brk, mi se z vami o politiki ne bodemo prerekali, ker vi ameriške politike splofh ne razumete, niste državljan, ampak še novinec, regrut v tej svobodni deželi. ^Politike tudi ne razume vsak drvar in tudi ne vsak kravar, ampak možje globokega uma in velikih skušenj v življenju. Seveda, vi imate tgotove skušnje, toda te nimajo s politiko ničesar opraviti. Vaše mična zgodbice mo-
glo bi jedva prenesti društvo boljših gospodov, kjer ni dam. Zato pustimo politiko in pomenimo se raje o, »drugih stvareh, imagari o kosmatih, recimo o — mufih.
Mufi, veste ljudje, to niso živalice, ampak so nekak'e čudne stvari v podobi krajšega cilindra in spadajo k ženski toaleti za zimo. Mufi niso kakor strahovi, ki so iznotraj votli, od zunaj jih pa kar nič ni.am-pa gladki in svetli kot pliŠ, ali pagladki in svetli kot pliŠ, ali pa belo-črni kakor hermeli-nova koža, a samo znotraj so votli, tako da je v njili dej a ti roke in rokce, tako sladko, tako gorko jim je notri, seveda, če ni muf ali mufek preveč raztegnjen in če ni popustila gum i elastik a, ker sicer prihaja noter mraz.
Toda tudi dame pazijo na svoje mitfe, ki so zelo dragi, da ne bi prišla noter kaka večja roka, posebno moška roka ne. In tudi g. Brk nam mora priznati, da če se vie odrastli dame boje za muife in jih skrivajo pred moško roko, da so v to opravičene še veliko bolj nežne devojke od 12. do 16. leta, nego starejše dame. In govorica gre po mestu, da se nekdo bolj razume na mufe kot na jugoslovanski problem. Hm, kosmata kapa! Kaj vse znajo »gospodje! In če bi nam g. Brk hotel povedati razliko
med mladim in starim mufom, bi se mu to Ibolje posrečilo kot če bi »pral zamorca Lampeta. Ta je res daleč od nas, kakih 30.000 milj, ali Lamtpe smrdi od žlehtnobe za 100.000 milj. In kako pridemo mi do tega, da nas duši i tukaj njegova ilehtnoba, ki, jo širijo Lampe-tovi »prijatelji in zagovorniki. Da, zaznamovan je hudobni Evgenček, a naša dolžnost je svariti ljudi pred takimi stvori, ker i sveto pismo i narodni pregovor pravi: "Bojte se zaznamovanih f" Seveda vam je žal, g. Brk. da niste prišli v govor Dr. Zupaniča, to pa za to ne, ker nekateri ljudje so prevelike nule, d oči m je Lampe mala nula.
Toda mufki. Oni so mali in imajo male obe odprtini, manjši nego mufi in naravno je, da če vže dame mufe varujejo pred velikimi rokami' in pnsti, posebno nepoklicanimi —, koliko bolj je trdba varovati male mufke od moške roke. In fčujemo, da ima nekdo roko kot medved, in da ima še posebno pasijo za male mufke, koje bi razširil, če bi samo prst ali nos noter zabodel. Čudna je ta rmanija, skoro perverzna. Kdor pa je perverzen, ta je tuh di zaznamovan ali zacahnan.
>In to je odgovor na žvegla-nje kravjega zvonca iz uredni-btva Nesloge.
Mikič Aristofanes.
Hughes je republikanski
kandidat za predsednika. 1
SODNIK CHARLES EVANS HUGHES JE BIL OD REPUBLIKANSKE KONVENCIJE IMENOVAN ZA
PREDSEDNIŠKEGA KAiNIDlDATA. CHARLES FAIRBANKS NA PODPREDSEDNIŠKEM MESTU.


Avstrijci na divjem Degu "pred Rusi
iPetrograd, 12. junija. Avstrijci se nahajajo na divjem begu pred Rusi. Kozaki neusmiljeno preganjajo avstrijsko armado. 35.000 nadaljnih ujetnikov so dobili Rusi. Včeraj sta bila vje-ta dva generala, 609 častnikov in 35.000 mož. Rusom je prišel v roke ogromni vojni plen, vreden nad deset milijonov dolarjev. Nemci so poslali Avstrijcem pomoč, toda nemška armada je bila pobita in spode-na v beg i^ 2000 Nemcev zajetih.
Avstrijci vrženi 37 milj nazaj.
Amsterdam, 10. junija. Pet dnij neprestane ofentzive od strani ruske armade pod vodstvom generala Brusilova je povzročilo, da se je avstrijska fronta skrčila in razbila na <M milj široki fronti. Avstrijci so se umaknili za 37 milj nazaj od svojih prvotnih postojank. V okolici Luitska so Rusi popolnoma iprodTli skozi avstrijsko fronto ter napaidajo avstrijsko desno in levo krilo, katerima preti ulliČenje. Na mnogih točkah so na/padajoči Rusi prekoračili Ikwo in Styr reko, bolj dalje proti jugu pa so prekoračili celo reko Stripo.
Topovi imajo glavno ulogo.
Ruski uspehi se pripisujejo yecinoma strašnemu streljanju iz topov. Cele avstrijske fronte, žične Ovire in utrdbe so zginile v razvalinah, ko so Ru.si bruhali ogenj med nje vz kakih 2000 topov. Med Avstrijci je nastala zmešnjava, in to zmešnjavo so (porabili Rusi, da »o Avstrijce hitro obkolili in jih zajeli.
Slovanov ni na severu.
Kot se poroča iz Dunaja, se ha ruski fronti ne nahajajo slovanski polki, ampak le nemški in mažarski, ker slovanske čete se bijejo proti Lahom'. 74.000 Avstrijcev dosedaj ujetih
iPetrograd, 11. junija. Tekom enega tedna ofenzive so naše čete ujele 74.000 Avstrijcev, med njimi 1700 častnikov in dva generala. 110 topov je zaplenjenih, 67 mortarjev za strel-
ne jarke in 229 strojnih pušk, poleg^tega pa nekaj tisoč ton streljiva raznega kalibra. Dragocene telefonske in brzojavne naprave so padle Rusom v roke.
Cela armada v nevarnosti?
Vsa avstrijska armada v Bukovim in Galiciji je v nevarnosti, da bo zajeta. Rusi napadajo na jugui in severu in v centrum«, in marsikateremu oddelku ne preostaja druizega kot .podati se ali pasti. Zadnje dunajsko poročilo ipravi, da se avstrijska arm a tja še vedno urnika' pred napadajočimi Rusi. Nadalje trdijo na Dunaju, da je Rusov kot listja in trave in J da se pri naskokih neprestano ponavljajo nove ruske armade, katerim se mora vse umikati.
Kaj pripovedujejo Avstrijci.
Ranjeni avstrijski častniki pripovedujejo, da je bil ruski napad na avstrijsko fronto popolnoma nepričakovan. Avstrij iski čast nitki so sedeli v glavnem, stanu pri šampanjcu in konjaku ter praznovali "zmago" Nem-icev v severnem morju, ko so mahoma pričele padati ruske granate. Rusi so z zvijai&o In tajnostjo osvojili neki železniški kolodvor. Petnajst minut pozneje je pripeljal na ipostajo železniški vlak poln vojakov. Rusi so obkolili vlak in Avstrijci so se morali udati. Uro (pozneje sta pripeljala dva vlaka tisoče nabojev in šrapnelov. Tudi to so Rusi zaplenili. V enem slučaju se je udala ena cela avstrijska divizija zajedno z dvema "generaloma. Le neka usimiljena sestra se je upirala in je streljala z revolverjem, toda je bila kmalu razorožena. Najnovejša poročila.
Petrograd, 11. junija. Rus! so 'zopet potisnili svojo fronto proti avstrijski armadi, posebno na fronti pri £/utsku, fPoto-ku in Buczas. Avstrijske zgube tekom ruske ofenzive se cenijo v Petroigradu od 150.000 do 200.000 mož.
Ruako uradno poročilo.
iPetrograd, «1. junija. Ruska ofenziva pod vodstvom genera-
la Brusilova zavzema od dneva do dneva večjo smer. Na jugu s-e bližajo Rusi reki Zlata Lipa, kjer so Avstrijci lansko leto začeli s svojo ofenzivo proti Rusom. jPri Tarnopolu se Avstrijci sicer ustavljajo, toda brez uspeha.
Ljudje bežijo iz Lvova?
Brzojavka iz Bukarešta naznanja, da je izdal guverner v Lvovu povelje na civilno prebivalstvo naj beži iz mesta. Rusi so v razdalji komaj 60 kilometrov od Lvova. Avstrijci se u-mikajo na celi črti in 'bežijo pred Rusi, Rusi so zasedli mesta Buscaz in Scianka. V .vasi Potok Zlata so dobili Rusi o-gromno skladišče avstrijskih šrapnelov. Nkdaljnih 5500 mož je bilo zajetih in 11 topov.
Položaj pred Verdunom.
Pariz, 10. junija. Silna kano-nada od strani Nemcev divja ves dan. Nobenih infanterijsikih napadov se ni zvršilo.
Trditve Nemcev.
Berolin, 10. junija. Francoze smo ipregnali iz več točk seve-ro-vzhodno od Verd una. Južno od forta Vaux smo naskočili francosko uitrdbo in zajeli več kakor 1500 ujetnikov in 2z strojniib pušk.
Italijanski transport potopljen.
Rim, 11. junija. Italijanski transport Principe Umberto je bil torpediran in potopljen v spodnjem Jadranskem morju od nekega avstrijskega subma-rina. Italijansko poročilo trd!, da sta dva avstrijska submarina naenkrat torpedirala parnik, ki je prevažal vojaštvo. Skoro vsi vojaki na laškem transiportu so utonili.
55 ladij potopljenih v maju.
Berolin, 10. junija. tPoročilo nemške adimiralitete, izdano g j-umija, trdi, <fa so nemški suH-marini meseca -maja potopili 55 parpikov in ladij Angležem, 'Francozom in Italijanom, s skupno težo x 16.000 ton.
. i . I*.-.	5r* ~
* Chicago, 11. junija. Zgodo-' vinska republikanska konvencija je končana, potem ko je trajala štiri dni. ,Troje glasovanj je bilo potrebno, da se je postavil predsedniški kandidat republikanske stranke. IPri tretjem glasovanju je prodrl Charles Evans Hughes, dosedajni sodnik najvišje sodnije v VVasih ingtonu, ki je dobil 949^ glasov, Roosevelt 18^, 'lodge 7, ,Du Pont 5, La Follette 3, Weeks 3.
Hugh« sprejme kandidaturo.
Washington, 11. junija. Ko je bilo Hughesu naznanjeno, da je nominiran, se je izjavil sledeče: "Jaz nisem tekal nominacije. Raje bi ostal sodnik. Toda v tem kritičnem času naše narodne zgodovine, menini, da je moja dolžnost, da se od-zovem vašemu iklicu. Vi zahtevate silen, popolen amerikani zern, ki je potreben za naš mir in našo varnost; in v tem trenutku krize se ne morem i povedati vašemu klteti. Radite-ga sprejemam nominacijo*
Kaj veruje Hughes.
Takoj po nominaciji je Hughes izjavil nekaj iglavnih prin cipov, v katere on veruje. Po vedal je sledeče: Naša politi ka napram zunanjimi državat ni bila močna dovolj, da bi,uživali rešpekt po*všo5T. Imeli smo krasne besede v politiki, katerim pa niso sledila dejanja. Jaz želim, da se povrne naša diplomacija k svojemu prvotnemu visokemu stališču, da dvignemo naš ugled pri vseliti narodih.
Amerikanizem.
Jaz sem za amerikanizem, ki ne pripozna nobenega zakotne ga namena; za patrijotizem, ki je enostaven in popolen. Če smo tu rojeni ali naturalizirani /kakoršnjekoli vere ali naroda, mi imamo eno samo deželo, in niti za trenutek ne bodemo trpeli, da se kdo ogreva za koga druzega kot za Ameriko.
Narodna obramba.
Jaz verujem v popolno pri' pravljenost naroda, da smo varni tpovsod in vselej. I Ne samo da dobimo močno armado in mornarico, ampak da smo pripravljeni na vseh poljih! za vsako potrebo. Udani smo ideji častnega miru. Želimo poravnati vse mednarodne spore. Nobene nevarnosti ni za militarizem v tej deželi, ker Amer!-kanec je prezdravega uma, da bi se udajal militarizmu. Mi nimamo veselja na-padati, nit! naših pokrajin razširjati. Toda ion ft i moramo moč, da se naše zahtevi poslušajo, kajti narod mora biti za vsak slučaj pripravljen.
Spor med republikanci in pro-gresivisti.
Chicago, 11. junija. Kakor hitro je republikanska stranka imenovala Hnghesa za predsedniškega kandidata, je glasovala tudi progresivna stranka in enoglasno postavila Roose-velta za predsedniškega kandidata. John Parker je imenovan podpredsedniškim kandidatom na progresivni stranki. Izjava Roosevelta.
Roosevelt je iiz Oyster Baya poslal sledečo brzojavko konvenciji progresivistov: "Jako sem vam hvaležen za čast, katero ste mi podelili, ko ste me imenovali za predsedniškega kandidata. Todai kandidature sedaj ne morem sprejeti, ker mi niso znane ideje in načela republikanskega kandidata nar pram vitalnim vprašanjem današnjega časa. Torej če želite,

da se takoj odločim, vam sedaj odklanjam to čast. Toda sprejmem pa kandidaturo in jo začasno pokladam v roke progresivne stranke, da se svoječasno oglasim. In ko se izjavi Mr. Hughes glede vitalnih vprašanj, in če bo njegova izjava zadovoljiva odbornikom progresivne stranke, tedaj se jaz konečno veljavno odpovedujem predsedniški kandidaturi. Če pa progresivna stranka ne bo zadovoljna, tedaj lahko to naznanijo meni, nakar se odločim za nadaljne korake."
Hughes resignira.
Kakor hitro je sodnik Hu-ffkea-*vjw]<
kanska stranka postavila predsedniškega kandidata, je poslal predsedniku Witsomi' simo, v katerem prosi, da ga odveze dolžnosti kot sodnik Zjed. držav. Wilson je nemudoma naiznanil Hughesu, da sprejme njegovo resipnacijo.
Wilson molči o kandidatih.
Washington, 11» junija. Predsednik Wilson je ostal včeraj' ves dan v svoji sobi, kjer je ipr«jemal poročila republikanske in progresivne konvencije. Nobenega uradnega in osebne-nega poročila ni izdal Wilson. V demokratičnih krogih upalo, da bo Roosevelt prevzel kandidaturo progr< ne stranke, ker s tem bi bila demokratični stranki olajšana zmaga, toda kljub temu, da se Roosevelt še ni odločil za kandidaturo, in tudi če nastopi republikanska stranka edina s progresivno, ima demokratična stranka upanje, da bo zmagala jeseni, z Wilsonom na čelu.
Kdo je Hughes?
Charles Hughes, republikanski predsedniški kandidat je malo znan splošni javnosti. In ker bo mogoče z vol j en predsednikom, je prav da se zve kakšen mož je to. Hughes je bil rojen i\i. aprila 1862; njegov oče je bil bapstitovski »duhoven, in oče ga je iprvotno nameraval izučiti za dulhovna, kar pa je Hughes odklonil. Izučil se je za advokata, deloval nekaj časa kot profesor na univerzi, na-I kar je deloval v družbi z raznimi advokatskimi firmami, pozneje pa je odprl sam svoje odvetniško pisarno. Kot državni odvetnik je posebno preganjal zavarovalne družbe, ki so sle-parrle ljudstvo.
Hughes kot guverner.
Leta 1906 je bil 'Hughes izvoljen za guvernerja države New York in leta 1908 je bil ponovno izvoljen. 2. maja 1910 pa ga je imenoval predsednik Taft za sodni j ska najvišje sodnije Zjed. držav. Huigthes je član več klubov in celo odbornik batistovske cerkve v New Yorku. Hughes se je poročil 6. dec. 1888 z Antoinetto Carter, s katero je imol štiri otroke.
Predsedniška kampanja.
S Htiiglhesom in Wilsonom v političnem boju za predsedniško mesto, bo videla dežela enega najhujših, toda resnih političnih bojev, odkar stoji Amerika.
Lahi nimajo uspehov.
Dunaj, 10. junija. Naše č< v dolini Astice vztrajno ns dujejo proti Italijanom. V" so avstrijske čete zajele n: nih 11.000 Itlaijanov, in . skupaj tekom tega tedna Italijanov. Več laških ir bilo z uspehom bom! (po zrakoptovcih. -
DSKA
IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK.
NAROČNINA:
A>m*riKp Zo Exfropo
-	J2.50
-	J3.5Q
Z,a Clrtfd. po polti OO Towmexna iU-VilKa - 3c
Tat pUmm, dopi.i In denar naj m poiiljs ui "Clsrelsndsks Amerik*' •119 ST. CLAIR AVE. N. K., CLEVELAND, OHIO
EDWARD KAUSH, Publisher.
LOUIS J. PIRC. Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Jtoad by 25.000 Slovenians (Krainers) in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only.
TELEPHONE CUY PRINCETON 189
Entered as second-class matter January 5th 1909. at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd. 1879._
No. 69. Monday, June, 12. 1916
>8S
I
Dr. Niko Zupanič.
K PETNAJSTLETNICI NJEGOVEGA DELOVANJA.
Letos je petnajst let, odkar se je prvič oglasil v slovenski javnosti Niko Zupanič, tedaj vseuciliščni dijak na Dunaju. Dr. Zupanič ni Ieposlovec, ni pisal pesnij, novelic ali romanov, v čemur se radi poskušajo mladji ljudje, ampaik je 'bil v toliko pisatelj, <la je svoje urno v a/nje mogel izraziti v prijetni in jasni obliki. Brez predhodnega omahovanja in hoda po stranpotih, kakor se navadno -godi s zacetni'ki, je Zupanič nenadoma nastopil Ikot ustvaritelj in zagovornik nove jugoslovanske misli. On ni nič menjal aimpalk je šel naravnost od leta 1901 do danes. Za Zupaniča Bolgari, Srbi, Hirvatje in Slovenci niso pravi narod anvpak plemena ene jezikovne skupine jugoslovanske, so narečja (diaičkti), ki so se vsled tujih upljivov razvila v, književne jezike v škodo celoti in ipoedinim rodovom v nevarnost za obstanek. Jugoslovani so ena enota po naravi jezika, iz te enote more in mora postati en jezik, en narod, ena domovina ter ena država. Narečje Srbov in Hrvatov, (ki se govori v osmčju jugoslovanske zemlje in šteje 64 odstotkov celokupnega jugoslovanstva, ima prevzeti in izvršiti isto kakor jo je izvršila taskanščina v Italiji. To je alfa in ornega Zup a niče ve ga kul-turno-polUienega evangelija, je os, olkcrii katere se je vrtelo vse njegovo javno delovanje.
V londonskem Jugoslovanskem Odboru sedijo imenitni možje, cvet naših treh rodov, ki se je kakor po neki višji sodbi, po volji višje moči rešil iz Avstrije ter se združil v obrambi zatirane domovine. Danes šteje odbor 23 člartov, ki vsaki kaj (pomeni v svoji stroki in svojem delovanju. Moč največjega, da svetovnega imena je Dalmatinec Ivan Meštrovič, najslavnejši kipar na svetu sedanjega čaSa. Anton Trumibič je sijajen govornik in dober državnik, naš Bogomil Vošnjak je izvrsten pravnik e. c. ali naš Zupanič se odlikuje v enem In glavnem ozitim pred vsemi: da je ves Jugoslovan. On je ustvan ritelj moderne jugoslovanske ideje, in ko so bili njegovi od-bor siki kolegi še Hrvati, Srbi ali Slovenci ter morda vodili političen boj drug proti drugemu, kot Srb proti Hrvatu in obratno, Z«panič je širil brezobrno misel edinstva in je idejno (mi-f selno) ustvaril vže davno to, kar ee je mnogim zdelo nemogo-I ce in kar se <hoče sedaj doseči. Zupanič je tvorec lepe in zveličavne jugoslovanske misli v političnem in kulturnem oziru. Mhogi pojmi in mnoge krilate besede, ki so danes obče poznane od Timoika do lAdrije «0 spočete od našega Zupaniča. Samo od sebe nič ne pride, sam od sebe je postal Bog, pa je moral nekdo vstvarjati tudi pri nas Jugoslovanih.
Razumevanje samega govora Dr. Nike Zupaniča bi bilo za nas 'bolj umljivo in zanimivo, če bi malo več vedeli kdo je in kaj je ta posebni odposlanec, ki ga nam je poslal v Ameriko ^Jugoslovanski Odbor" v Londonu. Zato podajemo kot nadaljevanje uvoda 'životopisni obris Dr. Zmpaniča, (kateremu je za časa te vojne pripadala najvažnejša ufloga v politični borbi za osvoboditev Slovencev. To storiti smo dolžni tim preje, ker so se vže amerikanski angleško pisani listi zanimali za preteklost in politične ideje Dr- Mko Zupaniča, kaikor n. pr. "Cleveland Plain Dealer" 28, 29 in 30. aprila, 1916. Istotako je pisal o našem govorniku list "The Pittsburg Post" od 29. aprila in 1. maja, 1916, ki je prinesel tudi njegovo podobo.
Dr. Niko Zupanič je doma iz Belokranjskega in je sin kmetskih starišev, Mlikota in Katarine Zmpanič. Narod i 1 se je 1. decembra, 1879 v vasi Grilblje, "h. št. 73, ki prijazno leže iznad bistre Kolpe uiprav tam, kjer pridere iz gorskega sveta in se spusti v ravni svet med žitnimi polji in zelenimi travniki tja do 'Metlike. Od reke se svet polaigoma vzdihuje na obeh straneh m na prisojnih pobočjih unalih višin in gričev dobro uspeva trta, ki daje najplemenitejši sdk na Kranjskem. Kolpo pozdravljajo na levem bregu gorice: Velika Plešivica, IPrilož-nik, Kučer, Veselica, Drašice, a na hrvatski strani: Stara Cora iznad Bogovcev, Gradinovec izpod starega Upnika. Siinti-nec, Zakanje itd. Vsega ima Bela Krajina, (kar si poželi srce Icmeta: vina, žita, lesa, travnikov, sadja ali vendar ni zadovolj-nosti v tej ipoflcrajini, ker je avstrijska vlada narod zanemarila, da ni dovolj sposoben za borbo iživljenja v modernem čafut in ker mu ni preskrbela iprepotrebnih cestnih zlasti železniških evez s Hrvatskim in Črno Krajino do Novega mesta in Ljubljane. Zato se je narod trumoma selil v Ameriko, r a zmerno največ od vseh slovenskih predelov ter ostavrl rajsko deželico in rodni dom.	.
(Belokranjsko pa ne daje samo žlahtnih vin amipaik tudi bistre in nadarjene ljudi bilo v politiki, religiji, znanstvu ali pesništvu etc. Vinica je dala Oton Zupančiča, najboljšega lirika med Jugoslovani sedajne dobe; Dobliče in sosednji Semič so dali ameriška škofa: Vrtina in Stariho; Metlika: nadarjenega ali hudobnega kanonika Evgena Lampeta, kiparja Ganigla, jezikoslovca J. Navratila ter pesnika Eng. GangTa: Lokvica: politžkarja Sukljeja; Semič: pesnika in kirurga F. Derganca, Griblje naposled učenjaka in politika Dr. Niko Zupaniča.
Belokranjsko je (brio na kraju srednjega veka ter v XVI. stoletju samosvoja deželica ločena od ostalega Kranjskega po visokih Gorjancih in Kočevski gorski planoti, tako da je imela nekako avtonomijo pod glavarjem v Metliki.. Ali ko je pala Srbija in Bosna (kot žttva turškega luninega stipa, trpela je Bela Krajina neizmerno. Skoraj vse staro prebivalstvo je bi 16 ali pobito, ali odpeljano v sužnjoist ali pa razgnano in razseljeno. Za Griblje pravi neko poročilo iz dunajskega dvorskega arhiva, da ni ostal niti en pljug po turških napadih leta 1524 ter, 1528. Zemlja je opustelai in še dandanes se poznajo razori in njive v stekiikih, lozab, kjer rastejo debele breze in hrasti, koder so predniki Beloflcranjiqsv orali in sejali. Naravno je, da so bili tamojšni grajščaki v največji zadregi, ker jim ni imel!
kdo obdelovati polja in (braniti mejo pred turškimi krvoloki
Zato so vabili naseljence in jim dajali zemlje« In tu so se vstavljali največ Hrvatje, ki so bežali iz sosestva Turkov, ki so bili raztegnila meje sultanafa do Bihača in 'Petrinja tem. izza Kar lovca. Osobito v XVI. in XVII. stoletju je trajalo doseljeva nje naroda iz Hrvatskega v Belo Krajino. Staro prebivalstvo se je ohranila menda samo v semiški župniji, taikozvani "5ok-ci". Danes se seveda vsi ti ljudje smatrajo za Slovence, ker se v cerlkvi in šoli uči slovenski in 'ker tudi aoidnije in drugi uradi uradujejo v slovenskem jeziku. Ali še leta 1864 je (Peter Koz ler v svojem "Zemljevidu Slovenslke dežele" zaznamoval Be-lokranjce kot Hrvate. Istotako tudi Valvazor v XVII, stoletju.
Tako se je doselil tudi rod Zupaničev v XVII. stoletju ti Draganič, ki leže med Karlovcem in Jatfko. Draganiči niso bili nikdar podložni grajščakom, ampak so bili svobodni kmet-je-plemenitaJŠi in leta 1550 se imenuje v zgodovini Matan Zupanič kot glavar plemenitih draganičkih gospodarjev (nobi-liuim de Draganich.) Ker so jih vznemirjali in preganjali Turki, nemški vojaki iz Karlovca a posebno roparski grofi Erdedi iz Okiča, izselilo se je v drugi polovici XVII. stoletja veliko rodovin na zapadno Ogrslko in na Kranjsko. Podzemeljski zaupni arhiv, Iki se pričenja z letom 1611 omenja že nekega Miho Zupaniča v vasi Vranoviče blizu Černomlja,1 odkoder so se naselili njegovi potomci na Krasinc in v Griblje. Oče našega govornika, !ki se je imenoval po domače M i ko (umrl 1911) je bil zelo nadarjen gospodar ter je postal najbogatejši mož v Beli Krajini, tako da se je leta 1900 cenilo njegovo premoženje na 300.000 kron. Pozneje se mu je premoženje skrčilo, največ vsled vinske krize do ene tretine, kar je razdelil pri svoji smrti med svojih osem otrok
iPred tridesetimi in več leti, ko še ni bilo ljudskih posojilnic in je bilo malo denarja v deželi, ibil je stari Zupanič tako-rekoč bankir za Belo Krajino in ipo več ur daleč, celo iz sosednje Hrvatske so prihajali k njemu ljudje posojevat, in marsikateri Beldkranjec je odšel s Zupaničevim 'denarjem v Ameriko. To bodi povedano zato, 'ker je očetovo blagostanje mnogo tipljivalo na razvoj značaja njegovega najstarejšega sina, da je namreč postal bolj trden in ponosen in da se ni upogibal pred nikomur, če je šlo za čast in korist slovenskega naroda. V zavesti, da mu ne more nikdar zmanjkati vsaj domačeiga kruha, je on vselej gnal domovinsko stvar do cilja brezobzirno s polno paro ne oziraje se na prepreke. Gorje nemškemu
m
buršir, če bi bil akademika Zupaniča nahrulil zaradi narodno-ft, ker mu je takoj pretipal kosti in ga zagrabil za goltanec ■Stari .Miko Zupanič, ki je bil po svoji zunanjosti podoben kakemu kozaškemu hetmanu, je vedno s ponosom govoril o svojem sinu "dobtaru", za katerega je bil pripravljen vse žrtvovati.
Dasiravno je bila Zupaničeva hiša v Gribljali premožna in je bilo takrat na izbiro hlapcev in dekel, vendar je moral mali Miko opravljati iste posle kakor njegovi vrstniki iz naj-vadnih ali revnuh hiš: od Ivojega 5-9 leta je bil pastir, je gonil v "Zlebine", "Gadine", "Studeničico" domačo govejo živino, bos in oblečen v staro platneno belokranjsko obleko opasan s "čemeroni" (pasom) iz rudečega usnja1. Ves je bil živ za naravo, za gozdne ptice, za lepoto vshajanja in zahajanja solnca, posamezne markantne hraste in breze je imel za svoje prijatelje pri katerih se je rad mudil in se jih razveselil, če jih je zagledal. Bil je kakor zrastel s prirodo.
V šolo je hodil k staremu učitelju J. Barle-tu v Podzemelj, ali vseeno ni opustil slutžbe pastirja, ampak je vstajal po letu ob Štirih zjutraj ter do osmih napasel "blaigo", da potem ja-derno odhiti v šolo, kjer se je pričenjal pouk ob deveti uri. Cela prva tri leta ni Miko zamudil niti enega dneva I
Ker je oče hotel,da bo domače blagostanje sinu v prid, ga je odpeljal v jeseni, leta 1887 v šolo v Novo mesto, kjer je ostal od tretjega razreda ljudskih šol do prebite gimnazijsute mature leta 1897, torej celih deset let. V ljudski šoli je nadzoroval vzgojevanje malega Belokranjca očetov prijatelj, plemeniti novomeški frančiškan p. Florentin Hrovat, ki je bil tudi mladinski prijatelj. V gimnaziji so bili njegovi razredniki sledeči profesorj: Rajko IPerušek, MJatej Suhač, Gašper Pammer, Ignacij Fajdiga, Martin Petelin, Josip Marinko. Od 1-3 gimna-zejskega razreda mu je bil sošolec Oton Zupančič, ki je nenavadno dolgo nosil takozvane "petelinove (hlače" in rudeoe nogavice. (Poslednje leto svojegQ novomeškega bivanja je prijateljeval tudi s sedmošolcem Dragotin Kette-jem, h kateremu je zahajal v Žabjo vas čitat belokranjske narodne peismi zabeležene v dobi počitnic. Po maturi se je nahajal abiturijent Zupanič na težavnem potu. Oče je hotel, da postane sin duhovni gospod, a sin se je dgreval za druge ideale življenja. Nastala je velika kriza v družini, ki jo je poravnala sinova odločnost in materine solze. Naposled je oče popustil, in abiturijent je odšel najprej na Dunaj, zadostil vojaški dolžnosti kot enoletni prostovoljec na svoje stroške pri nekem jezdečem polku. Ker je bil najboljši jezdec pri eskadronu prostovoljcev in je tudi oficirski izpit naredil iz izvrstnim uspehom se je prikupil višjim oficirjem v diviziji, tako da so ga vabili naj ostane pri njih v aktivni službi, ali Zupaniča je gnala želja za znanstvom na visoke šole in on se je z vojaškega stališča zadovoljil s tem, da je postal tri mesece po izpitu rezervni poročnik ter 'je bil dodeljen 26. kavalerijski diviziji v Premyslu kot komadant mu-nicijske kolone v vojnem času. V Galiciji je delal tudi svoje orožne vaje baš na prostoru, kjer so se nedavno vršili boji med Rusi in Avstrijanci. Pi'kulice, Radymno, Birča, Korovniki, Krakowiec, Moščiška so mesta in vasi okoli strahovite trdnjave Przemysl, v katerih se je Zupanič mudil in kamor ga je telegrafski klicala pri izbruhu te vojne vojaška oblast. Mož seveda ni prišel ,in je bil obsojen na smrt, katero vest je sprejel smeje rekoč: naj mi Avstnijanci plunejo pod Okno! To vest je prinesel baje sam avstrijski konzul v hotel "Flora" v Rimu, kjer je Zupanič tedaj stanoval blizu "porta Aureliana."
Na dunajski univerzi, kamor se je Zupanič vpisal v jeseni leta 1898, je ostal Zupanič do leta 1903, ko je položil doktorat filozofije. Poslušal je največ ■zemljepisje in zgodovino ter je štel med svoje učitelje sledeče profesorje: V. Jagiča, K. Ji-rečka, V. Tomascheka, H. Hoernes-a, F. Jodtela, J. Hirna, E. Oberhumerja itd. Za doktorsko disertacijo je obdelal predmet: MPrihod Slovenov na jug". 'Za profesorski izpit je izdelal z dobrim uspehom domačo nalogo: "Prebivalci ilirsikih dežel od starega veka do danes" (1. 1904). Ali Zupaniča ni veselila te-ška profesorska služba, ker se mu je zdelo preteško podučeva-nje in vzgojevanje mladine in ga je bolj veselilo čisto znanstven 110 raziskovanje. Zato se je pripravljal na znanstveno pot, da bi pozneje delal v kakem muzeju, biblioteki ali vseučilišču in s tem izvrševal svoj poklic. Očetovo premoženje se je bilo takrat zmanjšalo, ali on ni odrekel sinu podpore, temveč ga je poslal v Muenchen na Bavarsko, kjer poslušal (1. 1904-1905) prazgodovinsko arheologijo in antropologijo (tznanstvo o člo* veŠkih felah) pri slavnem profesorju Johannes-u Ranke-ju in F. Birk-nerju. V Muenchenu se je seznanil z Antonom Ažbe-tem, (rojen 1862, umrl 11905), ki je imel tedaj imenitno šolo slikanja in so jo pohajali zlasti ruski in nemSki plenenitaši. Ažbe je vpeljal Zupaniča tudi v (kraljestvo unetnosti' s tem, da mu je i sam pojasnjeval nazore o slikanju m da ga je vpe-
ljal v Svoje
simus" na 'Turicenfl/trasse". Tu sem so med drugih: novelist grof Kay ser ling, dramatik karikaturist Futterer, slikarica grofica Somšič, slikarja Emil Lytke in Matej iStrnen, d/vorsOca operna pevka Hedviga Gel-ger in Kata iKobus, e. c. Ažbe sicer ni dovršil mnogo slik (menda tsamo eno) ali on je bil eden najslavnejših učiteljev si nja in je imel učence iz celega sveta. Zato je bila njegova dm-žba kaj zanimiva in od velike vrednosti za mlad'ega moža z občo izobrazbo kalkor je bil naš iZrupanič. Leta 1906 je naprosil baron jPino, tedajni šef "Terezijanske Akademije", Zupaniča naj bi vsitopil kot prefeflet v zavod, kjer se vzgajajo sinovi višjega avstro-ogrslkega plemstva. iZupanič je ostal tam samo pol leta, ker bi bil moral sicer izanemariti znanstvo vsled* preobile-ga posla, ki mu (ga je nalagala dolžinost vzgojitelja. Sicer bi ga bila odslovila Terezijamska Akademija, ker bi bila preje ali pozneje zvedela za njegova politična prepričanja, ki je najmanj odgovarjalo duhu vprav tega zavoda. Čas je bil, da se ogleda za stalno službo, ki bi ibila primerna njegovi izobrazbi in njegovemu znanju. Vložil je prošnjo pri dvornem muzeju in pri dvorni knjižnici na Dunaju, ali bil je odbit. Zakaj? Odgovarjati na to, bi značilo napisati dolgo povest, zato rečemo samo, zato ker je bil 'prevelik patrijo.t. A Slovanov, ki pošteno ljubijo svojo domovino, ne marajo na Dunaju.
1 V delih Zupaničevega življenja imamo namreč razlikovati dve smeri: smer znanstveno in smer politično. Kot dijak je bil vedno radikalno-naroden in se je radi tega marsikaterikrat spri s svojimi (kolegi v akademslkem društvu "Sloveniji", ki so takrat še živeli po načelih romantičnega patrijotizma, ko se je pelo, pilo in deklamovalo za spas domovine, in ko se je mislilo, da se s psovikami na klerikalno stranko vse opravi. On je deloval na to, da se notranji politični boji na Slovenskem v toliko ublažijo, da bi mogli nasproti Nemcem skupno kot enota nastopati in da se domača vprašanja na razglabajo na Dunaju. <Nna drugi strani je iskal stika z ostalimi Slovani, zlasti z Jugo-Islovani.
(Dalje prihodnjič.)
Nekaj slik iz Avstrije in od sosedov
Po angleškem časopisju se kaj malo čita iz Avstrije. Kar je vojnih poročevalcev, se mude vsi z vojsko na frontah. In te vzame v svojo kontrolo navadno Nemčija, kjer vidijo vsejedno še nekaj več solnca kot pa v Avstriji.
V	Avstrijo ne puste navadno nikogar. Edino na ta način si moramo misliti zakaj ni nobenih poročil.
Da, kmalu od začetka vojske je bila med Avstrijci Miss Bly, bila je še tedaj, ko so Rusi oblegali Premysl. Bila je v tej trdnjavi in popisovala prizore, kako so ležali bolni in ranjeni vojaki na kupih smrdljive slame, kako so umirali za kolero, kako so trpeli. Poročala je tudi, kako je neki gospod odbiral 11a bojni poljani ranjence od mrtvih 11a ta način, da je vsakega vojaka suval z čevljem. In če je pokazal znake življenja, je opravil svoje obrede, če ne je šel pa do druzega. Vse to in še več je poročala posebno iz južnega bojišča. Kako je to, da se ni zdelo vredno nobenemu listu poročati o tem, ne vemo, in ne razumemo, kakor ne razumemo se marsikaj druzega.
Da, v naši lepi Avstriji vladajo razmere, o katerih niti ne sanjamo. Nekaj primer:
V	prvih dvanajstih mesecih vojske so obesili samo v Avstriji 3784 oseb, čitaj: obesili so tri tisoč, sedemsto štiriinosemdeset oseb. Ampak to niso bili hudodelci. O ne. To so bili sami nedolžni izobraženi ljudje, kateri so se "zdeli" vladi nevarni. In zato so jih pospravili. Tri četrtine vseh teh je Slovanov: Slovencev, Čehov, Poljakov. Nekaj Italijanov. Da je bilo precej Hrvatov in Srbov, je umevno.
Pozaprli so pa vse. Pustili so zunaj tiste, ki vidijo travo rasti in pa tiste, ki so duševno bolni po blaz-nicah.
I11 med najnovejšimi vestmi je tudi, da so zaprli tudi župnika Me-škota in Trunka, tistega Meškota, katerega je leta nazaj avstrijska vlada nagradila za lepe spise. In listi, ki pišejo, da leže mrtvi Itali-lijani kot podgane, beležijo brez komentara ali pa izpuščajo.
Pobrali so v vojsko vse, kar "leze in gre". Doli ob strmih bregovih bistre Soče se vrše krvave bitke, zadej za vrstami pa cvete prostitucija, katera preti, da vniči na3 narod. Pošilja se ljudi iz vasi j ob mejni črti, kjer se vrše bojii, vabi pa se dekleta, da ostanejo baje kot perica" za vojsko.
In godi se še dosti druzega, kar se bojimo zapisati, ker ne maramo priti v dotiko z zakoni naše pošte.
Odkar je Nemčija prevzela Avstrijo in njeno vojsko, se je začelo prvi dejanje vsenemške naloge, 'onajprej se pospravi vse, kar deluje duševno. In zato sta morala tudi župnika Trunk in Meško iti v ječo. Načrt so napravili za nas: zatre se vse, kar je slovenskega, prepove se vse in omeji se vse. V Srbiji so postavim odprli ljudske šole, kjer se ne sme izpregovoriti besedice srbskega. Otroci se uče samo nemško in uče jih samo učitelji iz Raj ha. Vse to j e v rokah pruskih junkerjev, kateri so znali tako spretno in tako "kulturno'* ponemčiti in pregnati milijone Po-jakov.
Iz Srbov so torej zaceli naprav-
ljati Nemce. Za Čehe imajo kaj milostno sodbo: dobe baje svojo avtonomijo pod pogojem, da ne bode nikdar v državnem zboru sedel kak Čeh.
In jednako za Poljake. To je torej tista slavna "kultura", za katero se bore Nemci In za tako kul- *
vitelja pruskega junkerstva, ba stega Viljema do svetovnega njaka Haeckela. Ta piše javno svoji brošuri, da je naloga Nemčije, da podjarmi in ponemčš nenern-ške narode, ali pa če jih že popolno- , ma ne ponemčijo, vsaj "pridobe" za nemško kulturo. Kaj se to pravi, to ve seveda vsak.
So ljudje^katerim je to vsejedno, seveda, ^mamo tudi med nami take, ki imajo Nemce raje kot sebe. Pk takih ljudi j je povsod. Pa da bi jih med nami ne bilo, ko smo vendar stoletja dajali najboljše ja-ničarje?
Da, v Avstriji je danes tako, da si bodo klobuke na oči vlekli tisti, ki bodo po končani vojski zvedeli o razmerah. Kako se bodo zagovarjali tisti, kf so združili svoje stališče z Avstro-Nemsko-Turškim junkerstom — tega seveda ne vemo. Vemo le toliko, da imajo tudi Avstrijske kronice svoj upi ji v, četudi so po ceni, samo da jih je dovolj.
Spoštujemo človeka, ki simpati-zuje z narodi, ker ti so reveži, pa naj bodo že nemški, slovenski ali drugi. Kdor pa simpatizuje s kli-ko, ki vlada sedaj in ki je 'ustvarila krvavi ples, s kliko, katera kolje milijone ljudi, katera trži s človeškim življenjem, katera preliva morja krvi, samo da brani svoje stole, je ali plačan ali pa ignorant. Ljudij, ki opravičujejo pozneje svoje stališče z: nisem vedel, je dovolj. Ljudij, ki vrejujejo svoje simpatije po denarju,, pa še več. Prvi niso nevarni, ker so ljudje brez dokazov. Nevarni pa so drugi, ker zastrupljajo ljudsko dušo.
Pa — bo že bolje. Ubogo je ljudstvo v naši stari domovini, a pomagati ne moremo. In tudi če bi mogli pomagati, bi ne bilo prav,
Dalje na tretji strani.
t
II Neprebava,
zapeka, slaba prebava, otrpla jetra in njeni znaki kakor nečisti jezik, z?uba slasti, sploš-na slabost, slabokrvnost in želodčne nepriliks naredijo vas zelo bolne- Zakaj bi ne rabili
ao □d na on
S
EVERAS
Balsam of Life g
(Severov Življenski Balzam) ob pravem času ter bi stem pre-prečali Se bolj slabih posledic? Delovanje tega zdravila je hitro in uspešno. Je tudi tonika, ki uspešno krepča. Zagotovi vam redno delovanje črev ter odpravlja utrujenost, osvežuje ob in zmanjša napade. Mirujoči upliv tega zdravila ga stori veli-§3 ke vrednosti v slučajih ponavljajoče mrzlice. Okrepčuje slabotne ljudi ter se zato priporoča ženskam v času bolezni. Cena 75 centov steklenica.
■ B
Bol v želodcu.
Ur. M, SobkowUk, Coburg, WeitvtUa, Ind.. nam Je pital: "MoJa i«u ]6 imel* bol T lelodou toda bolečina io prenehal* potem ko j* rabila Severov Žl-vljemlcl Balaam."
Kadar kupujete zdravila, sahtevajte vedno Severov* In glejte, da Jih dobite. Lekarnarji viepovaodi prodajajo Severov« Pripravke. Ako ilutajno lekarnar nlm« zdravila katerega zahtevate, naročite ga od naa.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
Naznanilo«
VSEM ROJAKOM NAZNANJAVA, DA BODEVA ODPRLA
Grocerijsko trgovino
na 15701 Waterloo Ud.
V SOBOTO 24. JUNIJA
Poštena postrežba z najbolj svežim blagon in zmernimi cenami. Se najtop-leje priporočava
ROTTER & VOGELNIK
LASTNIKA
Čistenje in likanje oblek.
DOBRO DELO.
lfoike obleke...............$1.00
Moiketukige................J1.00
Jopta...............................*0e
NIZKE CENE.
Ženske kikljc.....................SOc
Žcnsltt dolge suknje........$1X0
Ženske obleke......*.........$1X0
Cent 739-W
Eaet 2024
The DAMM DRY CLEANING Go.
1574 E. 55th ST.
A. J. DAM M, poslorodja.
—-

...__
__

._,___._______.__
i
(SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASSTL)f

Uitaatvljeu 13. nov. 1910. ▼ državi Ohio
Inkorper. 13. mar 1914. rdriaTi Ohio
Sedež: CLEVELAND, OHIO
T

1

• VRHOVNI U RAON UKIS
PRE5DSEJDNIK: JOHN GORNIK, 6105 0T. CUkIR AVHNUB. PODPREDSEDNIK: P1RJIMOŽ KOQOJ, 3904 ST. CLAIR AVE. TAJNIK: FRANK H UD O V DR NI K, 1052 EAST 62nd ST. BLAGAJNIK: JERNEJ K N A U S, 1062 EAST 62n|l STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. S E LiflIKAR, 6127 ST. CLAIR AVE.
ODBORNIKI:
Frank M. JAKSIC, 1203 Norwood Rd. Jo«. RUSS, 6712 Bonpa ave. Praak ZORIC, 6909 fBroaaer ave. Prank OBRNE, 6033 St. Clair »ve. Anton GRDINA, 6127 St. Clalr ave. Ignac SMUK, 1051 Addlaon Rd. Anton OflflUR. 1158 E. 61st St Seje vrhovnega odbora ae vrtijo vsako Četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dopoldne v pisarni vrfeovnega urada
Pisarna vrhovnega urada »1062 E. 62nd St drugo nadstropje, zadaj. Cuyahoga Telefon Princeton 1276 R.
Val dopisi, druge uradne atvarl ln denarne nakaznice, naj se podiljajo na tvrhovnega tajnika.
Zvezlno glaeilo: "CLEVELANEflKA AMERIKA"
if
Nadaljevanje iz 2. strani.
da pomagamo, kajti vsaka pomoč ljudstvu pride prav vladi, katera pobere vse, če ne zlepa pa zgrda. In Čim delj in čim več bode imela vlada sredstev, tem daljše in večje bode trpljenje.
Zato pa vsem, ki bi radi pomagali in morajo pomagati svojcem v domovini: počakajte, da vojska mine. Z vsakim darom podaljšujete zdaj trpljenja. Po vojski pa bodete z vsakim darom manjšali rane, katere bodo velike in številne.
"trpimo v svoji duši s tistimi, ki trpe. Čim večje in hujše Je trpljenje, tem večje in lepše je plačilo. In upajmo, da bode enkrat tudi nas narod med tistimi, ki bo prejel plačilo za svoje žrtve, naš narod namreč — če ga bode še kaj
ostalo.
"Čas".
j. Vrhovni zapisnik seje celot-[ega vrh. odbora, katera se je viršila dne 28. maja, 1916, v pisarni vrh. urada.
Predsednik John Gornik ot-'vori sejo ob 9.30 dop. Čitanje imen odbornikov, navzoči so vsi izven dr. J. ML Seliškar in Anton Grdina. Čita se zapisnik zadnje seje dne 30. aprila in se dobesedno 9prejme.
968 A. K. od dr. Slovenec št. 1 je bil v smislu pravil točke 72 za $14.00 prikrajšan pri bolniški podpori.
C. 621 F. D. od dr. Svob. Slovenke, št. 2. je imela v časuj 35 dtiij samo dva zdravniška obiska razvidna na njeni predloženi bolniški listini. Se iskle ne, da naj ona predloži novo zdravniško spričevalo in ako ifje bila ona v resnici vsaciih se-
*lem dni pri zdravniku, se ji /podpora nakaže, a drugače ne. Br. tajnik poroča, da so bile ri vrh. zdravniku izgubljeni re bolniški listini od J. M. in S. oba člana dr. Slovan, št. (131. (Se sklene, da naj br. tajnik dobi nove in potem naj nakaže podporo.
C. 1301 A. U. od dr. sv. Ane : 'št. 4 je v smislu pravil točke 72 za $15.00 bila prikrajšana >ri bolniški podpori.
C. 658 od dr. Danica, št. TI predložena bolniška listina. Se dene, da se ji podpora nakaže.
Predloži se pismo od Ameri-m Surety Co. of New York, naj vrh. predsednik naznani tvrdki, kdaj »so bile zverine ljige zadnjikrat pregledane od katerega izvežbenca. Se sklene, da naj predsednik cd-»vori v smislu sklepa seje. Br. tajnik poroča, da razpi-10 nagrado za vpis 10 novih •lanov, sta za imesec april do-lofoila John Gornik od dr. št. 1 in Ivana Brodnik od dr. št.
C. 1035 F. R. od dr. Slove-snec št. i, mu je s dnem 23. lajem t. 1. potekla druga ce-la bolniška podpora. Omejeni /boleha na jetiki. C. 838 Rejc, od dr. France Pre-ren, št. 17 mu z dnem 29. »jem t. 1. poteče prva celotna »iška podpora. Omenjeni >le)toa na jetiki.
Predloži se račun sešteval-stroja, kateri se je bil po-1, za popravo $1.25. Ra-
ie odobri.
h'
Predloži se "Valuation report" za leto 1915 od Actuary W. A. Coy, v katerem je raz vidno, da ima Zveza $3.428.00 ali Va% več denarja v blagajni, kot predpisuje postava države Ohio. Za to delo je računa $65.00, katera svota se odobri •Predloži se račun od dr Glas Clev. Delavcev, št. 9 za oglas v knjižici, znesek $8.00. Račun se odobri.
Brat tajnik poroča, da sta dva društva plačala šele 11. maja t. 1. ase&iruent za mesec april vkljub temu, da je od teh dveh društev že seja za mes maj minula. Poroča nadalje, da je več takih slučajev vsaki mesec, da >so že dve seje minule in društvo še ni poslalo ases menta za prvi mesec. ,Sklene se da vrh. tajnik opomni priza dete tajnike, da naj bolj točno pošiljajo, drugače pridejo njih imena v zapisnik z imenom pri-občena.
Br. tajnik prosi za tiskovine, da bo za prihodnjo konvencijo sestavil račun za vsako društvo koliko je plačalo v Zvezo in koliko je vsako društvo vzelo ven in kakšen napredek je imelo to ali ono društvo. Se skle-r ne, da naj naroči in si preskrbi kar rabi. IZaključek seje ob II. dop.
Fr. Hudovernik, tajnik
Razne zanimivosti.
JAPONSKA KOT DOBIVA TELJICA TROJNEGA SPORAZUMA.
Iz Ženeve poročajo: Po poročilih lista "Manchuria Daily N'ews" je sprejela Japonska od tripleentente do sedaj naročila vojnega materijala za 460 milijonov jenov, to je za 2 in pol miljarda kron. Že v avgustu je neka ru3ka vojaška komisija nakupila na Japonskem za 80 milijonov jenov aprovizicijskih predmetov, tako riž, ribje in mesne konzerve, čevlje, blago itd. Tekom^ štirih mesecev je Japonska dobavila za 50 miliV jonov jenov tega blaga. Dobavljeni predmeti so bili ali japonskega izvora ali pa so jih komisijskim potom dobavili iz Rangoona, Calcuttte, Batavije, Saigona, Manile ali Severne A-merike. Med drugim je oddala Japonska Rusiji 562 topov, ki jih je leta ,1905, v Port Ar-tturju Rusom odvzela, in velike množine puišk, sistema Marata. ITALIJANSKI KRALJ VIKTOR EMANUEL HI. je sedag 46 let star. Rojen je 11. novembra 1869 v Neapolju kot edini sin takratnega prestolonaslednika (poznejšega kra lja Umberta in princezinje Margherite. Kralj Viktor Emanuel je sorodnik avstrijskega fn saksonskega dvora; njegova stara matii, kraljica Adelajda, soproga Viktorja Emanuela II. je bila sestra leta 1913. umrlega nadvojvoda Rainerja^ druga njegova stara mati prince-zinja Elizabeta je bila sestra saksonskih kraljev Alberta in Jurija. Sedlajnji italijanski kralj je bil silno slaboten kot deček in zdravniki so dvomili, da ga ohranijo pri življenju. S pridno telovadbo in z zdravljenjem z mrzlo vodo pa je slabič okreval. Italijanski kralj je naf-
e poročen s
orsko princezinjo Jele-no, katero je spoznal na neki umet-niMci razstavi v Benetkah, kjer se je vanjo strastno zaljubil. l*ripovedujejof da je zakon ja-ko srečen. Italijanski kralj ima 4 otroke, prestolonaslednik Umberto je sedaj v 11. letu. Viktotr Emanuel kraljuje <*i! leta 1900. "LA LIBRE BELGIQUE".
}Fred šestnajstimi meseci se je pojavil v Belgiji skrivnosten časopis, z imenom "La Libre Belgique" ("Belgijska Svoboda"). Ta časopis je prepojen s svobodnimi idejami in je za Belgijce edini vrelec, iz katerega lahko posnemajo novice, da zvedo, kako obstoji belgijska armada in kako obstoji sltvar zaveznikov, kajti Nemci, ki kontrolirajo ostalo časopisje, govore le o svojih lastnih činih. Ta časopis je trn v peti nemški vladi v Belgiji. Nemška vlada je ponudila že $10.000 onemu, ki bi izdal ime urednika ali tiskarno, v kateri se* ta list tiska. Toda kljub najstrožjim preiskavam, kljub vse.m grožnjam, in kljub temu, da je nemška vlada prijela že nad 600 oseb, katere dolži, da so v zvezi s časopisom, se nemški vladi dosedaj še ni posrečilo zvedeti, kdo je urednik tega svobodoljubnega lista, kje s* tiska, itd. Odlkar časopis shaja, ga d'pbivajo naročniki po celi Belgiji enkrat na teden. Včasih pride v pondeljek, torek ali pa v nedeljo.
Nemcem se je samo to posrečilo, da so zadržali list v Belgiji, da ni prišel ven. Toda pretekli teden je dospela ena številka vseeno v Ameriko. Prejel jo je predsednik belgijskega pomožnega odbora v A-meriki Rev. Stilleman. Časopis, katerega je sprejel Rev. iStille-man kaže nemškega guvernerja v Belgiji, generala Blissinga, kako bere "La Libre Belgique" Spod pod to sliko pa je napisano: Ker general Blissing ne more dobiti resnice iz nemških uradnih poročil, je prisiljen či-tati naš list.
Cena listu je: od ničle do neskončnosti, kakor je tiskano na prvi strani, in brzojavni naslov lista je, ikdt se sarkastično o-menja "v uradu nemškega poveljnika v Brusljiu", tiska se pa ta list "v avtomobilu na kaki skrivni belgijski poti." Oglasov ta časopis ne sprejema s pripombo, da naj (belgijski trgovci sedaj hranijo svoj denar za poznejše "čase, ko bo Belgija svobodna.
Angleška armada v slabem stanju.
Winston Churchill, polkovnik v armadi in bivši vrhovni poveljnik angleške mornarice, se je pritožil nad vodstvom angleške armade, da ni uspešna kot bi morala biti. Skoro pet milijonov Angležev je pod orožjem, pa se nikjer ničesar ne pozna. Niti pušk nimajo dovolj angleški vojaki. Na njegovo kritiko je odgovoril minister Asquith, ko se je izjavil, da mora Anglija imeti doma dovolj veliko število vojaštva, za slučaj da je napadena od zu naj.
i da lepa trgovina 40x60. Dober prostor za trgovino z manufakturnim blagom. 15520 Waterloo Rd. (7b)
Išče se izučen mesarski pločnik. iZa podrobnosti se oglasite v uredništvu lista.	(70)
Takoj dobita delo dva izurjena barvarja. ion E 64th St. (69)
Rada bi zvedela za svojo sestro Rezo Zabukovec, omoženo Stritar in za brata Frank Za-j bukovec. Doma sta iz Male Vasi pri Dobrem ipolju. Pred 5. leti sta se nahajala v Clevelandu, O. tProsim cenjene rojake, če kateri ve za njih naslov, da imi ga blagovoli naznaniti, če pa sama citata oglas, naj ce oglasita pri svoji sestri, ker imam več važnih stvari poročati. Josipina 'Zabukovec, omože-na Rebolj, R. F. D. No. 7., 1 a, iMurray, Utah.	(69)
Čedna hiša je naprodaj za 4 družine. Več se ,poizve pri lastniku Fr. Koplan, 1366 E. 41st St.	(70)
(Naprodaj je krasen dobro ohranjen glasovir, ki se proda jako poceni. 1383 E. 92nd St. Vzemite Superior ave karo. (71)
NAZNANILO.
Spodaj podpisani naznanja občinstvu, da sem sem se preselil is svojo trgovino iz Calcutta ave. na . 15230-32 Waterloo Rd. zraven Gregoriča, kjer je bila poprej šola. Obenem se priporočam rojakom po Col-linwoodu in Notinghamu za obilen obisk naše nove trgovine, za kar vam bom vedno hvaležen. Josip Kos, 15230-32 Waterloo Rr. Collinwood, O.
Slovenska trgovina z modnim /blagom in trpežnim obuvalom. Prodajamo vse, kar potrebujete pri družini, v trgovini imamo dve dobri šivilji, ki vam naredijo kar potrebujete. Cene nizke, nižje kakor pri Židu ali v mestu. Dajemo tudi rudeče znamke.	* (69)
—
Dr. L E SIEGELSTEIN
3. NADS. PERMANENT BLDG. 746 EUCLID AVE
blizu E. 9th St.
KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE
•	ZDRAVIJO
Na isti način in z istimi aparati kot zdravijo v
VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI
•	Uradne ur«:
9.	xj. do 4, pop.
7. sveč. do 8. z več.
10.	do 12 dop. ob n«de|jth.
Ixrežite ta oglas, da ne pozabite naslo-Va
Iščem deklo, bodisi tudi taka, ki v tovarni dela, da bi malo pomagala v kuhinji. iPlača po dogovoru. Ni nobenega trpljenja. Vprašajte pri Anton Po-nikvar, grocerija, 1563 E. 38th
St.
(69)
ALI ČAKATE?
"čakal bo,m, ciakler'me ne bo bolelo," pravijo nekateri, ki jih bolijo zobje. Ali vi čaikate toliko časa, da pogori vaša hiša, ne da bi poprej vzeli zavarovalnino proti ognju.
Kadar je vaš otrok bolan, ali čakate, da umre, predno pokličete zdravnika? Ali čakate, da pride najhujši mraz v janu-ariju, predno kupite gortco obleko ali suknjo? Nikdar ne čakajte, dokler vas ne boli.
DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik.
5402 Superior ave & E. 55th St.
Uradne ure: 9—12. dop. in 1— 5,30 pop. Ob pondeljkih, četrtkih in sobotah zvečer. Vse delo garart&rano. Zobe deremo brez bolečin. Govori se slovensko.	(41)
Delo za dekleta!
Takoj dobijo delo dekleta, skušnja nepotrebna. $7.00 na teden za začetek. Eagle Laundry Co. St. Clair ave. in E. 20. cesta.	(70)
. Dobra šivilja
dobi takoj službo. Dobra plača. Oglasi naj se pri Jos. Kos, 15230-32 Waterloo Rd. (69)
POZOR, LORAIN, O.
Vsem Slovencem v Lorainu naznanjamo, da je
MR. LOUIS BAL ANT, 1633 E. 31st St naš polnomočni zastopnik za Lorain, O. . pooblaščen sprejemati naročnino, tiskovine in oglase in sprejemati plačilo za to. 'Priporočamo ga rojakom kot poštenega in zvestega zastopnika.	c
Uprava "Clev. Amerike."
Išče se stanovanje s približno sobanni, od 38. do 55- ceste. Vprašajte na 1406 E. 53rd St.
(7o)
DELAVCI
dobijo takoj delo. Delo v livarni. Vprašajte na 805 E. 70th St. West Steel Casting Co. (71)
POZOR!
Rojakom priporočam svojo na novo otvcurjeno trgovino, cjer popravljam moške, ženske in otročje čevlje in po nizkih cenaih. Najbolje blajgo in garantirano popravilo. Priporočani se Slovencem za obila namočila. L. ŠTEFANČIČ, 6222 St Clair ave. (70)
Dr. Richter's Pain-Expeller
za revmatizem,
bolest lil otrp* lost udav in mišic.
Pravega dobite v zavoju kot vi. dlte na tUkl. Zavrnite vae zavoje, kt nimajo nafte Trade Marke. 26c in 60c po lekarnah ali naravnost od nas.
RICHTER CO.
74—80 Washington ttr. New York, N.Y.
SLAB ZRAK.
Kadar pada listje rastlin za zaprtimi oknii, v zimskem času, je to znamenje slabega zraka, kar pogubno upljiva na rastline. In nečist zjrak upljiva tudi na ljudi, Iki živijo v takih prostorih ter (postanejo bledi, u-trujeni, njih želodec in odvajalni organi iso izven reda. Tak poločaj zahteva takojšne zdravljenje. IN'ajprvo morate dobiti mnogo svežega zr^^i^takoj morate rabiti Trinerjevo ameriško grenko vino, da sčistite notranje organe. To zanesljivo zdravilo povrne apetit in pomaga. prebavi, kroženju krvi, nakar dobi telo zopet moč, zdravje dn energijo. Cena $1.00. (Po lekarnah. Jos. Triner, ke-mist, 131313-39 So. Ashland ave.
Chicago, 111.
v * ♦ *
če imate bolečine v sklepih, nogah' ali ramah, nadrgnite Trinerjev liniment dobro v kožo. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60 centov.
Pozor, si. trgovci!
Zboljšajte »voje trgovine! Pridobite si več odjemalcev ! Lep napis na trgovini je znamenje poltene trgovine.
Prvi in edini alovenski trgovski • SLIKAR - SIGN MAKER! UNIJSKO DELOl
Anton Plut,
liso E.66th ST.
MLEKO
Najboljše pasteurizirano mleko, dobite pri Frank Jerič
1166 E. 60th ST.
Prodaja se na drobno in debelo. Svoji k svojim!
Dekleta ali ženske
dobijo takoj delo v čisti tovarni, s tem da polnijo ali šivajo vreče. Začetnice dobijo $1.3« na dan, izučene po $1.40 na dan. Stalno delo. The Union •Salt Co. E. 65th St. in Lake Shore železnica St. Clair ave. kara.	(69)
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENAR NA
LAKE SHORE BANK
I« P*
pravilih ko

4%
St Clair aad Ntfc fSt
Cena 6 steklenic Cena 12 steklenic . .
čista slivovka kuhana iz pravih češpelj. Cena 6
steklenic Cena 12 steklenic . .
Imamo najfinejši tropinjevec in
. drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75
Pristna rudeča ohioska vina
Galona . . 50, 55, 60 ta 65c
Katavba in Delavaie vino 60 in 85c gaL
Vinska posoda ob i do 10 gal. velja $1.00. za 25 gel. posoda $2.00. Pri vetjih naročilih je sod brezplačen. Te cene so samo za na debelo. Naročilu naj se priloži denar in natančni naslov.
The Ohio Brandy Distilling Co.
Prva slovenska družba za prodajo finih pijač.
6102-04 St. Clair Ave. ■ - Cleveland, 0.
fare $3.22 fe-daily between
cleveland & buffalo
Tha Unr«Mt and moat eoatly itNM an any inland water of tha world.
i for ltOO i
turn«
"CITY OF ERIE"
Sleeping i
"CITY OF BUFFALO"
* 3 Maialflcant Suanwra
BETWilLN
CLEVELAND-Daily, May litto Nov. 15th-BUFFALO
Leave Cleveland Arrive Buffalo
• 8:00 P.M. Leave Bnffalo . 6:30A. M.	Arrive Cleveland
(Central Standard Time)
I'M P. M. •dOA. U.
aad all Eaatrrn and Canadian potato. Railroad tick, ara good for transportation on oar steamers. Ask
as. ■
Jfuljy color ml sectional puzzle chart, • ho wing belli exterior and interior of Yho Great 'iJEEANDIJEE" sent on receipt of nva cents to oowr postage and mailing. Ako aak tOr onr ll-pagn pictorial and deaerlptlve bonfclet free.
THE CLEVELAW^^BU^FFALO TRANSIT CQJ. CUTa^aaa^OMo^
ivjffilr
j|>iiiiniiinnnnnniiwnm>ninnmnmmL
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO.
6112 ST. CLAIR AVE. biHiMiimmmMmiimiMMUMnnimnnii
6108 Ste Clair Avenue.
Slovenski ^
grebni zavod, zaloga pohištva, pečij in barv. Kočije in avtomobili za poroke9 krste in druge prilike.
Se priporoča narodnim Slovencem za naklonjenost in podporo I Postrežba vedno točna in poltena.
TU ■	I IM V Trt
^INflACKINAc^
«CLEVELAND, BUFFALO, NIAGARA FALLS » TOLEDO, PT. HURON, ALPENA, ST. IGNACE.
A REAL VACATION The Water Way Is the Only Way
The Oreat Lakes I* the rn'wrn tor particular and experienced traveler« on I trips. The D. A O. Lint '
The freedom of the d*____________ ,_________ _____ -^---r . —■ ___
m odious suite room* and unexcelled cuisine, make life aboard theae floating palace* a
and plramiru trim. The O. A O, Line Steamer* embody all the qualities of Bpeed. safety and comfort. Tho freedom of the decks, the cool, refrenhlng lake breeww. the oore-
source of enjoyment.
'D. A C. A SERVICE aUARANTEB"
During Rummer Scanon the T*o Olaiu.i of Die Crest Lakes, mrs. City of Detroit III and CHyul Cleveland In. oneraie dally service between Detroit srd liullulo; daily service between Dotrolt nnd Cleveland, also delightful day trips during July and August, as well us two boat* out or Detroit and Cleveland eve-y Saturday i»nd Sunday ntslits during ttMTturo months. FOUIt TKIl'B WFKKLY KItOM Twl.KDO ANJ) DFTROIT
SPECIAL HTFA\ir:n CLEVKLAND^^TO MACKINAC __________
NO HTOra ENROtiTK FXCFPT AT PKTnoiT KVKItY TIUP.
wj-:j;kt.y.
TO MACKINAC IHF.AND AND WAY POUT«—From June 2SHt t® »eniembr' IWh.
" " : : ~ ----
__________ :	at dethoit eveki
Daily aerrlce between Toledo and Put-in-Hay, June lOtb to September 10th. YOUR RAILROAD TICKETS ARB ACCEPTED On D, A C, Line steamers for transportation between Detroit and Cleveland, Detroit and Buffalo, either direction. Send two cent stamp Mr Illustrated pamphlet aad Great Lakes Map. Address L. a. Lewis, O. P. A.. Detroit, Mich.
DETROIT & CLEVELAND NAVIGATION COMPANY
PHILIP H. McMillan. Pres.	A. A. 8CHANTZ. Vice-Pres. A Genl. Mgr.
All D. A C. Steamers srrlvs aad depart Third Avsnu. Wharf. Central Standsrd Tims.
4
v
'kJ^nseff^m ihi Jl
Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam
POSEBNOST! Varnoatal bomčl n draitrene po 25c. od $100. M u leto. - Jarmi aotar. - PojaaaUa la nasTetl
AUGUST HAFFNER,
1203 Norwood Road

• ' :
mmummmmmmwmmuKKKKtMttgS^f1^^
JZJ^J
POT ZA RAZPOTJEM.
•iiiiaiiHiiiiiiaiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiBiaiiuaiiiiaiiiuiiiiiiaiiiiiiiiiiiii«
Roman.
Spisal dr. Ivo ŠorlL
"To je že mogoče. A potem bi bil moral pokazati več zaupanja do imcne. Ce si prišel stokrat prej k meni, bi bil prišel lahko tudi' takrat in se raz-jvoril z -menoj, nikakor pa, si mi pisal polo praznili, nebnih fraz. Ali misliš, da ni-čutil, kako si skoval -tisto izjavo ?"
"Bilo je tako, da nisem mogel povedati popolne resnice", je odgovoril Ribnik počasi.
"Pisati nisi mogel resnice, to umejem, a povedal bi jo bil lahko. Toda pustiva tol Morda je bolje tako; to že veš ti. In če si zadovoljen ti, je celo bolje tako."
"Hm, zadovoljen sem že — je rekel on in pogledal vstran.
"Tedaj ponavljam: blagor ti. Zato pa bi želel tem bolj, da ostaneš srečen tudi odslej. Toda bojim ise zate, ko vem, kaj namerjajo s teboj..."
Ribnik je privzdignil glavo in se ozrl presenečeno, skoraj plašno vanj.
"Čakaj.. . Povem ti vse----
jPred vsem, (kar se tiče moje osebe. Morda ti bodo povili drugače, a izjavljam ti, da nisem politik, ker nisem za ta po-Ne domišljujem si pa tudi prav ničesar na to in priznavam tem več to kot odločno ne-itivo svojih zmožnosti. In za-j resnično cenim politično de-> pri drugih, samo da izvira poštenega, četudi omejenega i. Toda poštenosti je treba, t vim, in izključujem pred zavedno zlobno voljo-)rugače pa dajem vsakemu ivico, da brani in da tudi na-l, ko je bil napaden. V to-stojim torej med stranka-u; da so pa moje simpatije lt kjer se brani obenem mo-istost v mišljenju, delu in lelu je pač le naravno. Toco se mi je zdelo potrebno omeniti o sebi, da ne boš mislil, kakor da me vodijo stranski nameni, ako te bom vprašal sedaj nekaj, kar diši nekoliko po politiki. Ti si poslan sem, ali pravzaprav na Poljane proti svojemu župniku. Ali veš to?"
On se je zganil. "Kako veste to?" je vzkliknil.
"Sklepam. Nedavno sem se razgovarjal in debatiral s tukajšnjim (kaplanom (Pasarjem. In pri tem sem izrazil svoje globoko spoštovanje do župnika Orla. In tedaj je mrož vzkipel: "Zakaj ga spoštujete vi, si lahlko mislim. Toda mi bomo skrbeli za to, da tudi ta gospod malo oživi." Mesec dni pozneje sem zvedel, da prideš ti na Poljane. Drugo pa sem ,si lalhl-ko mislil, posebno ko vem, kakšno moč ima ta mladi človek iq kako trepeta pred njim vse, z dekanom na čelu. Ne vem- pa, kako da so izbrali baš tebe za ta posel. A to bi rad vedel!" je pristavil s povzdignjenim glasom. "Ne bi se vtikal v tvoje stvari, toda preden vzdigneš roko proti takemu možu, kakršen je Orel, bi te hotel vendar opozoriti na to, kdo je on, da veš, kam si udaril, in da sem gotov tudi jaz, bodi odkrit. Kar se bo zdaj govorilo, ostane med nama in pokopano za ves> ostali svet brez izjeme, razen zame in zate. Predvsem torej: Ali veš, zakaj so te poslali na Poljane r
•Ribnik je pogledal predse na mizo in molčal. Čutil je, da mora odgovoriti takoj, a tega ni vedel, ali bi se izognil temu vprašanju in hlinil nevednost, ali pa bi odprl stricu na stežaj svoje srce in dobil v njem modrega in izkušenega svetovalca v teh težkih dueh, ki pridejo sedaj. Zakaj to je občutil jasno, do pridejo sedaj ure viharjev in bojev in da se odloČi morda v pol leta vsa njegova bodočnost.
"Hvala za odgovori" se je oglasil sodnik naenkrat, "Torej veš, čemu si prišel? Zdi se mi pa, da si zvedel to šele zdaj |K>poldne pri dekanu ?" "Dal" je odgovoril Ribnik
titio in zopet povesil oči.
"To sem si mislil," je prikimal sodnik zadovoljno. "In kaj misliš storiti?"
iRibnik je vzdignil glavo In pogledal stricu naravnost v oči.
"Tega v tem 'hipu še res ne vem t" je rekel mirno. "Toliko novih vtiskov se je navalilo v tem enem samem popoldnevi name, na mladega in res še neizkušenega človeka, da mi kar možgani vro,"
Podprl si je glavo z obema rokama in strmel molče predse.
"Umejem popolnoma", je prikimal sodnik prijazno. "Preveč je naenkrat, in begamo te le vsi. Bolje je, da ti ogledaš sedaj sam v$e podrobno in potem slušaj svoje pošteno srce; in ne dvomim, da ukreneš pravo."
"Pa kaj je Orel drugače res tako mračen in strog?" je vprašal Ribnik oprezno.
"Kdo pravi to?..."
"Vsi. Namreč vsi mu priznavajo, da je nekaj posebnega, nenavadnega, a vsi so tudi edini v tem, da je zelo osoren in visok."
"Eh, saj ni res! Z ljudmi, ki so mu zoprni in se mu ne zde vredni, vsekakor ne izgublja veliko besed. Ne, poklonov res ne dela, zato se ga pa tudi vsi" tako boje," se je zasmejal sodnik.
"Torej je pravi prijatelj res samo z vami?" je rekel Ribnik po ikratkem molku počasi.
"Menda že. Pa ne miisli, da se včasih tudi pošteno ne spre-va. Moja žena se potem vselej že veseli, da se ne posedava več, če se sprimeva pri nas." Sodnik se je zopet zasmejal.
"A? Z gospo se ne ujemata?"
"No, da; ženske pač ne u-mejejo takih mož. In potem Orel res veliko zahteva od človeka !"
"In prav tega se 'bojim po vsem tem, .kaj slišim. Taki možje so že pozabili, da so bili sami nekdaj mladi, in potem pričakujejo od človeka, da je s šestindvajsetimi leti prav tak, kakršni so s svojimi petdesetimi1. .
"Kb, vraga, kaj bi neki pričakoval!" je vzkipel sodnik. "Ali bo zahteval, da se zapri v svojo sobo in se posti in moli, Kaj misliš, da ne ljubi živ Ijenja? Morda ibolj nego mi vsi, ker ne nudi nikomur toliko ne-sikaljene sreče. Kaj hoče zahtevati od tebe? Več gotovo ne, nego tvoj Bog! In tvoj Bog zahteva od tebe, svojega slu žabnika, edino, kar zahteva go spodar od svojega vrtnarja: pred vsem namreč, da sam ne trga in ne tepta njegovih "cve tlic. In kaj je lepšega, nego imeti vrt in se ga veseliti in ga gledati? Ali nebi bil norec, kdor bi sproti potrgal vse, kar vzcvete, ustrelil vsakega slav ca, ki zažvrgoli iz gaja, in hotel sklatiti vsako zvezdo, ki zažari z neba? Toda dovolj za nocoj!" je odrezal in vstal, "če boš grešil z>daj, boš grešil proti svetemu Duhu. Stori pa, kakor veš in znaš."
Stopala sta .molče proti do mu in se poslovila samo s kratkim: "Lahko noč!"
♦ * *
Drugi dan se je Ribnik po slov i 1 takoj po zajutrku. Oospa mu je zabičila še enkrat, na se kmalu zopet oglasi, ter ga pogledala pri tem tako, da se je dvignila nekje v njem čudna plaha misel in strepetala na^ njegovo dušo in zopet izginila kakor ptica daleč tam na ob zorjti, da človek ne ve, ali je kaj videl, ali se mu je samo zdelo tako.. .
Stric pa mu je obljubil, da ga poseti čim prej. "Nikamor ne hodim tako rad, kakor na Poljane," je rekel pri zajutrku "Vrag vedi, zakaj to, a če začnete mešati tudi tam gori, se mi zdi, da bi prišel, zavil vse skupaj v veliko rjuho in odnesel še tisoč metrov dalje brib."	.
Krepko je stopal Ribnik nav
zgor in v eni uri je bil na vrhtr. In pred njitn se je odprla poljanska dolina.
Močno je velo že s planin sem, in po prelivajočem se žitu, so se spajali in zopet razdirali zobčasti grebeni. Čudovita tišina je kraljevala vseokrog. Pač so se zibala drevesa počasi in svečano tja in sem, a noben list ni strepetal posebej, in noben vršiček ni1 zašumd zase, kakor da so žte vse veje svinčene od težke misli na zimo in smrt.
"še dva, tri mesece, ko nas zaigrebe sneg", je vzdihnil Ribnik. "In potem do srede aprila, do miaja tako..."
Užalostil se je in se trpko nasmehnil, ko se je spomnil stričevih besed.
"Kaj morem jaz za to, da sem še mlad in bi bil rad še včasih vesel? Ko bom imel toliko let, bom tudi jaz pripravljen, vzeti slovo."
Storilo se mu je tako hudo, da so mu1 solze zalile oči.
"In zdaj me bodo preganjali in suvali in postavljali tja in sem, vsak po svoje; in nihče ne pomisli na mojo mladost, in vsi so pozabili, kaj je srce, še vse polno pomladanskega kipenja in »hrepenenja."
(Povesil je glavo in gledal mračno proti vasi.
"Toda kaj me brigajo vsi skupaj!" je zamrmral naenkrat in se spustil mirno navzdol. Jaz storim svojo dolžnost, in K>tem naj modrujejo kakor hočejo, »pred menoj ali za menoj". IV.
Tisto jutro je bilo, ko je hodil župnik Orel gor in dol po svoji sobi; pri tem pa so mu uhajale oči neprestano vun na cesto in po njej gor do bližnjega, položnega brda, kjer je dospela cesta iz doline na vrh.
Zdelo se mu je vendar pelo vrjetno, da pride kaplan že zdaj in sicer pred vročino, in to ga je razburjalo, da ni mogel delati.
Troje ljudi je šlo ta čas čez prelaz, a vsi ti od te strani v dolino. Za vsakega je vedel, kam gre in po kaj gre. IPtrvi je šel v Šentjanž k sodni ji, drugi po usnje, tretji pa oole v mesto h glavarstvu. Od one strani ni bilo nikogar. Malokdo je prihajal gor, zakaj pot je bila str m a in dolga in tukaj ničesar, kar veseli ljudi.
Župnik je naenkrat obstal in potem urno stopil k oknu.
LVa brdu se je prikazal mlad duhovnik, visoke, vitke rasti in nenavadno elegantno naprav ljen. Obraza še ni bilo mogoče spoznati. Samo to je videl župnik, d'a se je oni ustavil, se počasi odkril, vrgel potem svoje dolge lase nazaj ter §i brisal pot s čela.
"Gizdalin! Kakor so mi rekli!".....je prikimal župnik,
vzel daljnogled v roko ter ga nameril gor. Oni je stal nepremično na svojem prostoru in motril svet pred seboj.
Tudi obraz je moral biti lep. Pbteze so bile videti odločne, krepke, in polt močno zatem-nela.
Župnik bi bil rad videl celo, kaik vtisk je napravil nanj ta svet, in popravljal je dolgo na svojem daljnogledu.
Tedaj se je oni zganil in se spustil naglo navizdol.
daljnogled
in
Kmalu se je prikazal kaplai zopet iza zelenja- Zdaj l-t videl natanko.
"Takle zadovoljen lahkoži-voo!" si je pritrdil iznova, in njegova mržtaja proti temu neznanemu, vsiljenemu človeku se je se povečala.
Temnega obraza je zrl za njim, dokler ni izginil za oga-lom, ter sedel potem počasi in zravnan na svoj stol in čakal.
Pozvonilo je in talkoj nato potrkalo na njegova vrata.
"Naprej!" je zaklical s svojim globokim, krepkim glasom.
Klanjam se vam, gospod župnik", je vzkliknil Ribnik, ko je odprl, in se globoko priklonil.
'Wa veke bodi hvaljen!" je odgovoril župnik s trdim, težkim poudarkom in ne da bi trenil z očesom.
Oni je strepetal in se zardel. A takoj se je otresel zadrege in nadaljeval:
"Dovolite, da se vam predr stavim kot novi kaplan, gospod župnik!"
"Izvolite, gospod kaplan!" mu je rekel prijazne je in mu ponudil stol. "Zajtrkovali ste seveda že, preden ste odšli gor? Ali ste prenočili nocoj v Šentjanžu ?"
">Da, gospod župnik, pri svojem stricu, gospodu sodniku."
"Kaj?" je vprašal župnik presenečen, "sodnik je vaš stric? To me pa veseli! Tome pa res veseli!"
Kaplan se je priklonil z zadovoljni mi nasmehom.
"No, če imate takega strica, upam, da bova tudi midva izhajala kot dobra prijatelja", je pristavil župnik s povsem iz premenjenim toplim, presrč-nim glasom
"Nekoliko potrpljenja z mojo mladostjo in neizkušenostjo bo pač treba, gospod župnik, a dobre volje mi ne bo manjkalo!" seje priklonil Ribnik vnovič, in tudi njegov glas je bil ves iskren, in gorka simpatija do tega resnega moža je naenkrat zapalala v njegovem srcu.
"Kar se tiče tega1" — župnik je rekel te besede počasi in s posebnim poudarkom — "'bodite brez skrbi. Samo dobre volje je treba, a dobre volje je mnogo v našem stanu. Težak je boj, in težka je zmaga. Sicer pa zdaj še ne smeva začeti modrovati.. .Vas bo predvsem gotov zanimal vaš novi dom, ker sem videl, da ste prišli naravnost k meni. In spodobi se seveda, da vas -uvedem vanj. Če dovolite vas torej spremim in vam razkažem kaplanijo."
"Ta hiša," je rekel župnik, ko sta že zunaj, in pokazal peto hišo v vrsti na levi strani, majhno, a čedno, belo stavbo.
Ribnik je zadovoljno poki-mal ter odfhitel potem k sestri, ki je stopila v tem hipu na prag.
V kaplaniji je bilo že vse urejeno. Sli so skozi vse sobe, in kaplanu je prihajalo laže in laže pri srcu.
Dotlej še ni imel svojega doma in zato je občutil sladko za-dovoljnost, da je bilo vse tako svetlo, vedro in novo okrog njega in opremljeno vse tako, kakor si je bil izbral sam.
(Dalje prihodnjič.)
Dekleta stara 18 let in več
dobijo dobro stalno delo.'$1.40 na dan za lahko klelo, in $1.50 na dan za strojno delo. ,Lafce Erie Iron Co. 915 E. 63rd St. severno od iSt. Clair ave. (^4)
Dve sobe »e oddajo v najem za dva fanta s (hrano ali blrez. 1101 E- 66th St.
NASI ZASTOPNIKI.
Sledeči, rojaki so pooMaičenl pobirati B&roftnlno, naročati tiskovin« In pobirati oglasa t aro Jih naselbinah.
CALIFORNIA, AAN FRANCISCO
Jac. LauBhln, 2110 — 19th St COLORADO,
SALIDA
L. Coatello, Box 617
PUEBLO,
John Grm, 412 Spring St. LEADVILLE,
Anton Prijatelj, 514 W. Chestnut St. ILLINOI8,
CHICAGO
Joe Blisch, 1942 W. 22nd Place JOLIET In ROCKDALE,
M. Rakar, 520 Marble St. Joliet JOLIET In ROCKDALE,
J. Vtrant, 700 Broadway Joliet. LA SALLE In OGLESBY
A. štrukelj 1240 — 3rd St. La Salle. SO. CHICAGO
John Golob 3545 — 35th St. AURORA
J. M. MarBlch R. 5. Box 112 WAUKEGAN In NO. CHICAGO
M. Var5ek, Box 296 Waukegan. INDIANA, CLINTON In UNIVERSAL
Fr. Bregar> L. Box 757 Clinton INDIANAPOLIS,
Anton žnldaric, 731 No. Warmon Aye. KANSA8,
KANSAS CITY
P. C. Schneller, 613 No. 4th St. ARMA In okolico
P. CrepinBek, Box 62. PITTSBURG, FRONTENAC, RADLEY In GIRARD
I. Schluge R.F.D. 4. Box 244 Glrard. MINERAL, CARONA,„STONE CITY
J. Kranjec, Box 295 W. Mineral. FRANKLIN
Anton Selak, Box 56 MINNESOTA, --
ELY,
Ig. Praxnlk, Box 542. GILBERT In okolico
JU Veael Box 292 Gilbert, Minn. EVELETH
" Andrej Kranc, 52 Norman ave. KITZVILLE in okolico Job. Adamich Box 65 Kitzvllle, Minn
MONTANA, Za državo Montano
F. KlopCIC, B. 181 Bear Creek, Mont. ROUNDUP
Fr. Kren, Box 573
KLEIN
M. Burgar, Box 573
EAST HELENA
John N. Rogel Box 93
OHIO,
BARBERTON
Al. Bal ant, 112 Sterling ave.
LORAIN
Fr. Vevar, Box 31 GARRETSVILLE In okolico J. železnikar, R.F.D. 25 Garretsville, GIRARD In NILES
Engel. Coha. Box 333, Glrard. O.
OREGON, OREGON CITY
Mih. Yldic Box 241 Oregon City. Ore PENNSYLVANIA,
FARREL In SHARON
Fr. Kramar, Box 194 Farrel. CLARIDGI
A. Pratahek. Bos 361
WILLOOK
^ Fr. Dotinar, L. Box 112 JOHNSTOWN in CONEMAUQH
F. Priatavec, R.F.D. t. Johnstown FORE8T CITY In VANDLING
John Osolin, Bsx 492 Forest City LUZERNE
Anton Vozelj 839 Bennett SL STEELTON
Anton Hren, 252 Main St. CRAB TREE
John Tome, Box 94.
MANOR
Fr. Demahar. Box 253 UTAH,
CA8TLE GATE
Fr. Malovlch P. O.
WISCONSIN, MILWAKUEE In okolico, Fr. žrjaiv 283 — 1st Ave. Milwaukee SHEBOYGAN
John Graodlie, 119 No. 8 St. WASHINGTON, ENUMCLAW
Jos. Malnarlch, P. O BLACK DIAMOND
Gregor Porenta, Box 701
TAYLOR
Louis Fink, Box 34 Taylor Wash WYOMING,
ROCK SPRINGS
Anton Justin, Box 736 WEST VIRGINIA,
spomladanska |
ga blaga,
SEDAJ IMATE IFRILIKO, DA KU1PITE VSAKOVRSTNO SPOMLADANSKO OBLEKO PO SLEDEČIH, JAKO ZNIŽANIH CENAH: ŽENSKE SPOMLADANSKE SUKNJE, KRATKE ALI DOLGE IZDELANE IZ NAJFINEJŠEGA BLAGA:
Poprej $ 7.50, sedaj SjS 3.95 Poprej $ 8.75, sedaj $ 5.45
Poprej	$ 9.50,
fPoprej	$12.00,
Poprej	$13.50,
Poprej	$15.50,
Poprej	$16.50,
sedaj $ 5.95 sedaj $ 6.95 sedaj $ 7.95 sedaj «j$ 8.95 sedaj $ 9.95
Dobra uliti I
JOSIP KALAN,
0101 ST. CLAIR AVE. illlllllllHIllllflllllllllllllllllllllllllllllllš


-
Ker 00 se poslednji čas poštne razmere izboljšale poSiljam zopet redno
denaije v staro domovino.
Pošiljatve ne pridejo v sedanjem času tako brzo naslovnika v roke, pač pa v teku 20 do 24 dni.
100K velja sedaj $14.00 s poštnino vred.
Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava.
Frank Sakser
82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, 0.


Poprej $18.50, sedaj $10.50 Poprej $22.00, sedaj $12.00 (Poprej $26.00, sedaj $13.50
OBLEKE Z ŽEKETOM IZ NAJFINEJŠEGA BLAGA, FINO IZDELANE:
(Poprej $13.00, sedaj $ 8.25 Poprej $15.00, sedaj $ 8.95 Poprej $16.50, sedaj $ 9.75 Poprej $18.00, sedaj $10.50 Vse obleke z žeketom, vredne $20 do $26.00, sedaj po____\ .'......$13.75
FINE PRINCES OBLEKE, FINO IZDELANE, SVILENE ALI VOLNENE IN MODERNE:
Poprej	$ 7.50, sedaj $ 4.75
Poprej	$ 8.50, sedaj $ 5.50
Poprej	$10.00, sedaj $ 6.50
Poprej	$11.50, sedaj $ 7.95
Poprej	$15.00, sedaj $ 9.95
VSE POROČNE OBLEKE ZA NEVESTE, FINO IZDELANE, PO SKRAJNO ZNIŽANI CENI. FINE ŽENSKE BLUZE, SVILENE IN DRUGE
Poprej 75c, sedaj 45^ Poprej $ 1.25, sedaj 95^ Poprej $ 1.75, sedaj $ 1.45 JPbprej $ 2.00, sedaj $ 1.65 Poprej $ 2.25, sedaj $ 1.95 Poprej $ 3.00, sedaj $ 2.25
ŽENSKE SPODNJE KIKLE, SVILENE ALI SLINGANE:
Poprej	65c, sedaj	45^
Poprej	75c, sedaj	55^
Poprej	$ 1.25, sedaj	95^
Poprej	$ 1.50, sedaj	$ 1.15
jPjoprej	$ 2.00, sedaj	$ 1.50
(Poprej	$ 3.00, »sedaj	$ 2.00
Poprej	$ 4.00, .sedaj	$ 3.00
Poprej	$ 5.00, sedaj	$ 3.50
ŽENSKE KITE, IZ 'NAJFINEJŠIH LAS IZDELANE:
Poprej $ 6.50, sedaj	$ 3.50
Poprej $ 5.50, sedaj	$ 2.95
Poprej $ 3.95, sedaj	$ 2.00
Poprej $ 3.00, sedaj	$ 1 50
jPloprej $ 2.50, sedaj	$ 1.00
VSE OTROČJE OBLEKE IZ NAJBOLJŠEGA BLAGA, STALNE BARVE:.
IPoprej 50c, sedaj	43^
Poprej 75c, sedaj	50^
Poprej $ 1.00, sedaj	85^
Poprej $ 1.25, sedaj	95^
iPoprčj $ 1.50, sedaj	$ 1.19
Vsem cenjenim materam se naj topleje priporočim v nakup vsakovrstnih oblek za sv. obhajilo, katere bodete dobili sedaj pri meni po posebno znižani ceni.
Toraj sedaj je čas, da fci pre-skrbite kar potrebujete, in ne odlašajte dolgo, ker te cene bodo veljale za kratek čas.
Za obilen obisk in podpiranje moje trgovine se vam naj-topleje [priporočam.
B. B. LEUSTIG,
6424 St. Clair ave. blizu Addison ceste.
Za časa te razprodaje ne bo-dem 'dajal (kakor tudi ne zamenjal tiketov ali štampsov na gori naveno blago.
ta TUB p.T«, cU £• nI njegov r*«*ipt n«U» ltm Hnjn ia »d n.jčut.jiih idrtvil, da ra a. mora pidrnitL
Vtfi sdravaiiki racapti morajo priti t nai. lakarno. kj.r bo d a jo cdalani natančna po Ulji zdravnika. Imamo tudi popolno aalo-ga gumijevih predmetov, toaletnih potreb-Jtin, diiav, cigar ia tladkorja.
Guenthers Sloven. Lekarna,
Addison Rd. vogal St. CUir Ar«.
I
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK,
Dr. A. A.
Kalbfleisch,
6426 St. Clair Ave.
Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravnii-ki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko.
Uradne nrei
Od 0t30 do lliSO dop. Od 1:30 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00 fvečer
Telefon urada:
East 408 J.
Telefon stanovanja:
Eddy 1856 M. lt—§——mninimni*
Takoj moram prodati moj krasni piano, katerega dobite po slkoro polovični ceni na 12509 Durand ave. Vzemite Superior ave karo do 125 ceste. (71)
FINO VINO
vedno dobite pri Josip Koželu. Belo niagara in concord vino. Posebno * ženskam je moje vino zna- J no. Po stari navadi Josip $ Kozely, 4734 Hamilton ave ■


National Drug Store! Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceitt. 9 posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. *V zalogi imamo vse, kar je y najbolj*! lekarni.
- '< A
Bljjjl
. . !'llW&i&rLii