Leto VI., štet?. 179 Ljubljana, torek 4. avgusta 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din lihaja ob 4. ijiitrtj. sa Sune mesečno Din 15—i ** too-temstvo Din 40 — neobvesno. Oglasi po tarifu. ^J^ednišivo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev. 16/1. — Telefon štev. ja. Nočna redakcija: od 19. ure naprej r Knaflovi ul. St. 5/I. — Telefon št. 34. Dnevnik zr prosveto in politiko Uprava1 Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica St. 54. — Telefon St. 36. Inseratnl oddelek 1 Ljubljana, PreSer« nova ulica St. 4. — Tele (on St. r Podružnici: Maribor, Barvarska ulic« St. 1. — CcHe, Aleksandrova cesta« Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana St. 11.84» - Praha čislo 78.iJk\ Wien'Nr. 105.141. Ljubljana, 3. avgusta. Radičevci objavljajo sedaj svoj slovenski program. Poslužili so se v to svrho zaupnika, preko katerega so že več mesecev sem potom «Jutarn.iega lista* iznašali v javnost svoje intimne i-osječaje® in svoje legitimne in ilegi-timne želje. Radičevci gosp. Puclju sicer ne morejo dati zaželjenega ministrskega portfelja in glede državnega pod-tainištva je treba predvsem nakrmiti druge, bliž'2 apetite. Tudi s projektivnimi veselimi premeščanji in preganjanji držav; zvestega, korektnega naprednega čiiiovništva izgleda, da ie žaltava. Gosp. Pucelj bi mogel biti torej upravičeno užaljen. Zakaj je potem podrl svojo SKS in prestopil v Radiče-vo vero. če ni za drugo, nego da krepko glasuje za blagodati RR režima? E. ni tako gosp. Pucelj! HSS izjavlja, da se dobro zaveda, da so »hrvatski narodni zastupnici dijebm birani i u Sloveniji® On Vi. gosp. Pucelj med njimi). Zato prevzema HSS protektorat nad Slovenijo in bo poskrbela, da «če u Hrvatskoj biti dobro, a u Slovenačkoj Još božje!® Svoje najboljše moči, svoje naiplemenitejše uspore so ^hrvatski narodni zastupnici® rezervirali za nas Slovence! Za izvršitelja svoje politike pa slovesno postavljajo gosp. Puclja in njegove somišljenike kot «slobodoumne elemente«, ki ne prisegajo na «terori-:-i;čno organizacijo SDS®. Naloga ne bo lahka .pravijo gospodje od HSS. Kajti ne gre za nič manj nego za pacifikacijo Slovenačke. Ne radi se o izmeni samo ovog ili onog velikog župana, nego se radi o izradnii jednog novog sistema u Sloveniji! HSS se čuti sedai na vladi obvezana k naivečji iskrenosti. Zato prostodušno oertava osnove svojega slovenskega programa in naznačuie njegove cilje. Slovenci sploh ne predstavljajo enotnega tipa. Razločevati je marveč treba dva narodna tipa, kranjskega in štajerskega. ki sta ekonomsko in kulturno razdvojena. Radičevci strogo zabičuje-io gosp. Puclju. da mora brezpogojno računati s tem dejstvom, iz katerega neposredno izvajajo svojo glavno politično konsekvenco: štajerska gravitira 1 :ia Zagorje in preko njega k Zagrebu, s katerim jo je treba čim preje kar najožje in najkrajše zvezati preko Rogatca-Krapine, Kranjska pa gravitira k Gorskemu kotaru in so torej po mišljenju radičevcev Delnice njen naravni center! Radičevske konštatacije izgledajo na prvi mah le kot perverzni cinizmi. A treba je vedeti, da se za njimi skriva stara velehrvafska separatistična in plemensko šovinistična ideologija, katera si je od nekdaj lastila naše kraje kot 'Planinsko Hrvatsko®. Obnovitev te ideologije pa ne izvira več iz starega teoretičnega starčevičanstva, ona je marveč le politična formula za gospodarsko ofenzivo čifutskega in polučifut->kega velekapitala. ki danes na žalost gospoduje na Hrvatskem in truje zdra-vo hrvatsko ljudstvo ter njegovo politiko .Dokazov je dovolj, s kako zavidljivimi očmi gleda velekapital gospodarski razvoj slovenskih krajev. V »gravitacijskem® programu HSS se razodeva v vsej svoji goloti gospodarski osvojil-ni program poslovnih afaristov. ki oči-vidno smatrajo, da je treba Slovenijo Dretvoriti v eksploatacijsko pokrajino Zagreba in onega politično - kupčijske-?a hrvatstva, ki je odvratno v svoji nemorali in v svojem cinizmu. Kot glavna naloga pacifikatorskega programa za Slovenijo pa se predoču-ie gosp. Puclju in njemu sorodnim slo-hodounmim elementom vzpostava •sklada izmediu slovenskog i nemačkog elementa®. Hrvat, seljaška stranka smatra Slovenijo za narodno mešano pokrajino. Njej se zdi predpogoj ,za «nor-maliziranje prilik u Slovenačkoj® reparacija »pogrešk® proti Nemcem, ki po njenem mišljenju predstavljajo «jednu jaku ekonomsku snagu®. Treba je Nemce privezati z ljubeznijo in konciiijantno-stjo in zato jim moramo vrniti, kar smo Po najvišjem narodnem pravu nacionalizirali: treba bo dati naza.i ljubljansko Filharmonijo, celjski in ptujski Heutsches Haus. Narodno gledališče v Mariboru, nekdanje celjski «Deutsches Studentenheim, schulvereinske šole, siidmarkovske zgradbe, kajti HSS '.nema interesa, da se za pravo vlastništva jedne kuče, jednog doma burkajo strasti i uznemirava javno mnenje®. Tako imamo sedaj začrtan tudi naš nacionalni program. Oni Zagreb, kj se danes "otaplja v nemških običajih in nemški govorici, ne priznava dejstva, da sta Drevrat in osvoboienje zatrla lažir.em-ške nasilniške pozicije v Sloveniii. on smatra, da živi peščica Nemcev, ki tvori pri nas neznatno manjšino.^pod stalnim terorjem, akoravno je baš nasprotno res. In radičevski ciniki se norca bri-iejo iz onih ukrepov, ki jih ie narod v historičnih dneh. ko so padali okovi tujega gospodstva, izvršil z naravnost sveto odločnostjo in v zavesti svojega naiviš.iega moraličnega prava! Tako. Sedaj ima gosp. Pucelj svojo Zakonodajni odbor sprejel tiskovni zakonn Opozicija sc seje ni udeležila. — Definitivno Beograd. 3. avgusta, r. Seja zakonodajnega odbora se je pričela šele ob pol 12. Na njej so bili definitivno sprejeti vsi členi, ki so bili rezervirani ter je bil tiskovni zakon končno sprejet z 19 glasovi večine, medtem ko se je opozicija demonstrativno odstranila od glasovanja. Tiskovni zakon pride na dnevni red jutrišnje skupščinske seje in bo sprejet po skrajšanem postopanju. Novi čl. 74 se sedaj glasi: cPonolno ali v izvlečku, pa resnično nepristransko objavljanje javne razprave Narodne skupščine ne spada pod kazensko odgovornost, v kolikor ne vsebuje kaznivega dejanja proti vladarju, kakemu članu kraljevskega doma. ali pozivanja državljanov, naj s silo izpre-mene ustavo. List, ki objavi tako poročilo, je dolžan tiskati popravek obreko-vane in žaljene osebe po predpisih tega zakona.® Nadalje so bile danes sprejete še sledeče spremembe: čl. 9. Urednik je ena onih oseb. ki stvarno (zares) vodijo uredniško delo novin ali periodičnih spisov in mora biti na spisu označen. Ni dopuščeno označiti kot urednika nobene osebe, ki ni udeležena pri določanju pravca lista in Id ne odločuje, da Ii če se kateri članek objaviti ali ne. Odgovorni urednik mora biti naš državljan. kateremu ne sme biti sodno odvzeto vršenie državljanskih in političnih aravic: stanovati mora v mestu, kjer list izhaja. Na novo dostavljena je določba, da se more pri večjih listih odgovornost razdeliti na več resorov. odnosno njihovih urednikov, za vsakega veljajo potem iste določbe, kakor kier ie le en urednik. Sprememba nekaterih členov. besedilo § 74. Čl. 19. (gl. IV. o zabrani) se tolmač! v smislu, da veljajo te določbe le za za-brano poediniii brojev (nakiade), ne pa kakor da bi se s tem zabranilo nadaljno izhajanje. Cl. 36. (gl. VIII.. odgovorne osebe) daje tožiteiju možnost, da vse do glavne razprave proširi obtožbo na pravega urednika, ako ie izvedel in more dokazati. da je prvotno obtoženi nominelni črednik zgolj slamnati mož. Sodišče sodi po svobodnem prepričanju. V najvažnejši VIII. gl. o tiskovnih ali s tiskom počinienih deliktih se čl. 47. (v projektu 49.) tolmači izraz "država kao celina®, t. j. integralni po'em države. kakor je v svojih sedanjih mejah mednarodno priznana, in integriteta te države. Pojetn cverski i plemenski razdor® se ne razume ekstenzivno, kakor da bi ne bilo dopuščeno izražati misli v legalnem okviru tudi o predmetih verskih ali plemenskih sponov. Člen 49. (prej 51.) znižuje kazni od 3 let na 1. od 50 na 10.000 Din. in se do-daiajo določbe, ki zabraniujejo maza-ške in nenravne inserate o spolnem zdravljenju, splavu itd. Novi člen 51. zabranjuje prejemanje nagrad /a obljubo tiskovnega zamolčanja ali grožnjo z objavo V členu 53. (prej 54.) si pojem »narodna skupština» obrazloži kot »zakonodajno telo v smislu ustava®. K členu 70. (72.) določa kazen za osebo. ki dopusti, da se njegovo ime zlorabi (po krivem navede) kot ime (odgovornega) urednika. Čl. 86. (89.) znači. da sodišča niso dolžna iskati dokaze na lastno inicija-tivo. — od obtoženca ponndene in ime-i novane pa morajo izvesti. Tiskovni zakon pred Narodno skupščino Bo danes i?o skrajšanem oostopku sprejet. — Umik vlade glede čl. 74. — Taktika ooozictte. — Parlament odide danes na počitnice do okt^%-' Beograd, 3. avgusta, r. Vladna večina se je morala umakniti pred skupnim naskokom opozicije in ie morala predelati utihotapljeno besedilo čl. 74 tiskovnega zakona. To je najvažnejši dogodek današnjega dneva. Res je, da tudi ta tretja stilizacija ni taka, da bi mogla zadovoljiti, vendar pa ne vsebuje reakcijouarne določbe, da je naloga novinarjeva, da mora nastopiti dokaz resnice za morebitno obrekovanje, ki ga izreče kak narodni poslanec. Sploh na novinar tudi ne more v naglici, s katero se objavljajo poročila iz parlamenta. presoditi, ali je kaka trditev v govoru narodnega poslanca obrekovanje ali ne. Po novem besedilu novinar ni kazensko odgovoren za obrekovanje, ki ga objavi, ko reproducira govore narodnih poslancev, vendar pa je dolžan, da objavi popravek osebe, ki jo je kak narodni poslanec napadel. Za jutrišnjo sejo Narodne skupščine vlada med poslanci izredno zanimanje. vra. Pričakuje se, da bo tiskovni zakon že jutri sprejet, nakar odide skupščina na počitnice, ki bodo trajale do polovice meseca oktobra. Velik del poslancev je že odšel na agitacijo med narod. Danes zvečer je ime! sejo poslanski klub HSS ki je razpravljal o premestitvi uradnikov, pristašev samostojne demokratske stranke na Hrvatskem. Jutri popoldne se bo vršila skupna seja vseh opozici-ior.ahiih poslanskih klubov. Verjetno je. da opozicija razpravi o tiskovnem zakonu sploh ne bo prisostvoval?. Poročevalec manjšine dr. Žanič bo prečita! v imenu opozicije odvojeno mišljenje, nakar bo najbrže opozicija po svojem zastopniku podala še posebno izjavo proti novemu tiskovnemu zakonu ter nato zapustila zbornico, prepuščajoč vladni večini, da sama izglasuje zakon in prevzame zanj celo odgovornost. Pričakuje «e, da se bodo pri glasovanju odstranili tudi poslanci poklicni novinarji vladne veČine. Borba za državne podltaj-nike in velike župane Beograd, 3. avgusta, p. Vprašanje ime novanja novih velikih županov in državnih podtainikov dela vladni večini še vedno velike skrbi. Vsa znamenia kažejo, da bodo državni podtajniki imenovani šele po odhodu skupščine na počitnice. Največ se imenujejo sledeči kandidati: v ministrstvu za agrarno reformo dr. Andrič. dr. Ivkovič in Bora Mi-Iovanovič: v ministrstvu za socijalno politiko dr. Basariček; v ministrstvu za prosveto Pasarič. Izgleda, da bo dr. Kociian sprejel mesto državnega r>od-tajnika v finančnem ministrstvu. Ministrstvo za šume in rudnike dobi dva državna podtainika. Suvakoviča in Božo Kujundžiča. Zvečer se je v političnih krogih zatrjeva'o .da .ie notranii minister Maksimovič predložil danes kraliu na Bledu v podpis ukaz o imenovanju novih velikih županov. Po tej verziji bo postal veliki župan v Zagrebu dr. Vladimir Treščec. v Karlovcu dr. Zdrav-kovič. bivši pomočnik velikega župana zn časa Davidovičeve vlade: v Osijeku J dr. Gaj. v Vukovaru dr. Barec. ki bo '; vršil dolžnosti velikega župana v Sre-itju. Dosedanji veliki župani v imenovanih mestih bodo istočasno upokojeni. Po drugi verziii pa minister Maksimovič sploh ni odnesel na Bled nobenih ukazov. ker to vprašanje še ni zrelo. Zdravniški huktin o bolezni g. Pašica v" Beograd. 3. avgusta. P. Iz Kar!ovih Varov se poroča: Zdravniki dr. Besa-rovič. Toepfer. dr. Mixa i.i dr. Adler so izdali danes sledeči komunike o zdravstvenem ■ stanju ministrskega predsednika Nikole Pašiča: Pri študiranju rezultata raznih analiz, izvršenih v preteklem tednu, smo konštatirali. da ie prenehalo vnetje žolčnega sistema radi kamna. Temperatura ministrskega predsednika Pašiča je normalna, puls krepak in ritmičen. Zlatenica je izginila tako n:> obrazu, kakor t idi na sluznicah. Telesni počutek je dober, subjektivno razpoloženje bolnika izvrstno. Ai>etit dober. pot lepo začrtano. Izdelan je program, po katerem bo. kakor oznanja HSS, slovenski seljak dosegel »gospodarski raz-vitak® in mogučnost eksistence, »da i na ovom kraiu naše države procvate blagostanje® Gosp. Puclju je poverjena naloga, da Slovenijo spravi v roke zagrebškim čifutom in nemški gospodi, ki pri zadnjih volitvah ni zaman izkazala svojega zaupanja radičevcem. Mi predobro vemo. iz katerega vira potekajo programski članki, ki iih objavlja «Jutarnji list® in zato ne bo nič pomagalo slepomišenje. Peš, da ne gre za službeno objavo vodstva HSS. Saj gre za mnogo več! Gre za manifestacijo političnega naziranja te stranke, o katere avtentičnosti ni dvomiti. Radičev-stvo očividno pričakuje -od svojih slo-venačkih eksponentov, da bodo zvesti fevrševatelii tega i s splošno narodnega in državnega stališča kakor tudi s stališča slovenskega ljudstva naravnost izda miškega programa. Kot natodvrat-nejšo provokacijo in cinično žalitev pa moramo smatrati še po«ebe'. da prištevajo radičevci ljudi, ki bi bili voljni Dti-stati na niihovo »slovensko politiko« slobodoumnim elementom. Dejstva jih bodo podučila, kako bridko se varajo. Minister Ninčic o nettunskih konvencijah Odgovor na interpelacijo posl. Angjelinoviča. konvencijami zadovoljen. Minister je s Beograd, 3. avgusta, p. Zunanji minister dr. Nlnčič je podal danes na int-pelacijo poslanca Angjeiinoviča : nettunskih oogodb z Italijo pismen odgovor. v katerem naglaša. da so pogodbe zadovoljive. Vlada je zadostno varovala naciionalne in javne interese naše države. Vesti o gotovih koncesijah Italijanom glede agrarne reforme so izmišljene. Vsakdo, kdor bo objektivno pre-motril vse nettunske konvencije, bo moral priznati, da je naša vlada pri poga-jamlh popolnoma uspela. Za sedaj je treba konstatirati. da niti ena od nettunskih pogodb ne govori o italijanskih šolah v Dalmaciji, kajti to vprašanje je bilo rešeno že z rapallsko pogodbo in santamargheritskimi konvencijami. Nasprotno pa regulirajo net-tunske pogodbe našo pravico do naših šol na Reki. Kar se tiče izvajanja atrrar-ne reforme v Dalmaciji, je stvar slede- { ca: Santamargheritska pogodba določa, i da bosta obe države glede ekspropria-cije postopali z državljani druge stranke kakor s svojimi in da se bo v vsakem slučaju določila primerna cena. Minister dr. Ninčič pravi dalje: Italijanski listi so poročali, da so po nettunskih pogodbah železniški tarifi za Reko izenačeni z onimi za Sušak. Stvar pa je ravno narobe. Za prevoz preko proge na Reko smo pristali na uvedbo direktnih tarifov. S tem smo izpolnili obveznost, izvirajočo iz čl. 15. santa-margheritske pogodbe o zaščiti manjšin. Za formiranje direktnih tarifov smo stavili na razpolago svoje lokalne redne tarife za mesto Sušak in dodali še prevozno ceno do reške meje. Glede tarifov za pristanišče Sušak se nismo čisto nič domenili, kar pomeni, da imamo popolnoma proste roke glede tarifov za naš uvoz preko sušaškega pristanišča. Grško-bolgarski konfiikt Rad: umora nekega Grka zahteva Grčija zadoščenje, sicer vkoraka na bolgarsko ozemlje. Atene, 3. avgusta, s. »Agence Athe-nes® javlja: Glede ojačenja posadk na grško - bolgarski meji se v merodainih krogih izjavlja, da je bila grška vlada prisiljena storiti te ukrene radi umora nekega odličnega člana grške občine v Tatimaki. Upajo, da bo aretacija m eksemplarično kazen krivcev zadostovala. da se zopet vzpostavi mir. London, 3. avgusta, s. Iz Aten poročajo. da je grška vlada poslala na bolgarsko mejo komisijo. Dalie se ponoča, da pripravlja Grčija ultiniatum. v katerem bo zahtevala zadoščenje za umor nekega Grka na bolgarskem ozemlju. Ako Bolgarija ne bo sprejela pogojev, bodo dobile grške obmejne čete nalog, da na 5 kilometrov dolgi črti vkorakajo na bolgarsko ozemlje. Redko soglasje v Narodni skupščini Na včerajšnji seji Narodne skupščine je bil zakon o Panteonu sprejet soglasno. — Ukaz o imenovanju predsednika in članov Glavne kontrole. !efc'h, bodočnost pa bo odločila, kateri od naših zaslužnih mož pridejo v Panteon. Predlog o prfen&riu zaslužnim za domovino ■e bil v načelu sprejet soglasno. Glasovalo Beograd, 3. avgusta, p. Današnja seja skupščine je bila otvorjena ob pol 18. uri Po odobritvi zapisnika je bil prečrtan kraljev ukaz o imenovanju predsednika 'n članov glavne kontrole. Pri čitanju ukaza so se vsi poslanci dvignili, radičevci ostenta-tfvno prvi. Zakonodajni odbor je predložil skupščina dogotovljen načrt novega tiskovnega zakona. Pravosodno ministrstvo zahteva izročitev poslancev Marka Dcšana in Juraja Znidariča sodišču. Sledilo ie Stanje raznih predlogov. Dr. Trumbič je vložil na ministra za agrarno reiormo interpelacijo o agrarnih razmerah v Dalmaciji, poslanec Andrej Bsdjartč je predloži! zakonski predlog o nujni pomoči oškodovancem v ptujsko-ormoškem okraju. Posl. Mrhailo SreCkcvič je predložil zakonski predlo« o dopolnitvi § 10 poslovnika, r>or.!a/«10. Umetniški orkester svira rri vseh predstavah. Na splošno zahtevo se podaljša veliki Gaumont-film še za danes in se priporoča vsakomur da si ga ogleda, ker je to eden izmed najlepših filmov, kar se jih je predvajalo v Ljubljani. skih izletnikov, ki so pohiteli v ljubko gorenjsko vas. Domačini z g. Cirmanom na čelu so sprejeli goste z vso prisrčnostjo, domžalska godba pu jim je zasvirala v pozdrav krepko koračnico. Imenom gradbenega odbora je pozdravil g. Cirman s pri srčnim nagovorom zastopnika odsotnega velikega župana, dvornega svetnika dr. Ferjančiča, direktorja državnih železnic, dr. Borka, centralnega nadzornika dr. Vidi-ca, načelnika posameznih odsekov direkcije itd. Toplo se je zahvalil za neumorni trud načelniku trgovskega gremija za ljubljansko okolico g. Zebalu in gerentu Mat-janu, ki ie prisostvoval otvoritvi s celotnim gerentskim sosvetom. Dr. Ferjančič je imenom velikega župana dr. Baltiča izrazil radost in veselje, da more v imenu vlade otvorit: slavnost. Naglašal je v svojem govoru, da so se domačini že leta in leta borili za postajališče. Toda česar niso mogli doseči v mačehovski Avstriji, to jim je dala sedaj naša Jugoslavija. Pomen postajališča in njegove dobrote bodo tudi občutili ne samo domačini, temveč tudi Ljubljančani. Železniški direktor dr. Borko Je poudarjal, da je trtba popraviti zamude, škcdljive slovenskemu napredku, s sodelovanjem ljudstva samega in uvidevnostjo meTcdajnih faktorjev. Z veseljem se je energično zavzel za postajališče, ker si jc bil svest, da koristi s tem napredku. Nato je otvoril postajališče, ki naj prinese kraju In okolici cbi!o blagostanja. Godba je zasvirala državno himno, ki jo je številno občinstvo poslušalo odkritih glav. K besedi se Je oglasi! nato predsednik trgovskega gremiia za ljubljansko okolico g. Zebal, k: je naglašal, da je železna kača mimo prijazne vasice Medno tekla že desetletja, ne da bi se kdaj ustavila. Sedaj bo prinesla prebivalstvu vse možne korist?. Poudarjal je zasluge g. Cirmana, ki je veliko pripomogel, da so prvotne sanje postale resnica. Korist cd postajališča bo imela cela okolica, posebno vasi Stanišice, Pernice, Vikerče itd. Postaja bo zelo služila tudi mestnim izletnikom na Katarino, Šmarno goro, ob času sezije pa vsem onim ki si žele okrepiti svoje zdravje na obrežju bistre Save. Velikega pomena Je novo postajališče dalje za delavce, ki jih je tamkaj zelo veliko in si morajo služiti kruh v tovarnah v Ljubljani, kakor tudi za šolsko mladino, ki pohaja v šolo v St. Vidu in Ljubljano. Zeleč, da bi postaja prinesla tudi kmetom veliko blagoslova pri razpeča-vanju poljskih pridelkov, je g. Zebal med velikim navdušenjem končal svoj govor. Po slavnosti se je razvila na gostilniškem vrtu g. Cirmana velika veselica, s katere je bila odposlana ttdanostna brzojavka kralju Aleksandru in pa zahvala ministru n. r. dr. Žerjavu ter ministrstvu saobračaja. V znamenj« dežja in neviht Smrtna nesreča v Tivoliju. Ljubljana. 3. avgusta. Včerajšnja nedelja je prinesla splošno razočaranje. Izletniki in turisti so imeli slab dan, s kopanjem na Savi in drugih vodah v okolici mesta ni bilo nič. Na svoj račun so prišli le oni, ki raje po-sedavajo pri cvičku. Ko so prinesli ljudje še nekoliko zaspane obraze na ulice, jih je osvežil lahen dež. ki se ie čez dan vedno znova pojavljal, dokler se ni končno izpremeni! v pravi orkan. Promenada je bila zbegana, vsakdo si je raje poiskal varno zatočišče v kotu pod streho. Kljub vremenskim neprilikam pa v nedeljo ni bilo ravno dolgočasno v Ljubljani. Iz gostiln so odmevale poskočne muzike in petje. Proti večeru pa tudi ni manjkalo pretepov in je na stražnicah prenočilo precej junakov, ki radi puščajo kri. V soboto zvečer bi se morda pripetilo v Gledališki stolbi celo kaj hujšega. Po odločbi stanovanjskega sodišča bi se morala trgovka Barbara Pogačnik. ki je samica in stanuje v hiši št. 3, umakniti iz stanovanja nekemu profesorju z družino. Ker pa tega ni hotela storiti prostovoljno, so prišli zvečer ma. gistratne sluge, da jo šiloma deložirajo. Čim pa jih je ženska opazila, se je zaklenila in zabarikadirala vrata s pohištvom. Na pomoč sta morala priti dva stražnika, ki sta nekoliko močneje po-tresla vrata. V tem trenutku je vzeia Pogačnikova v roke samokres in pričela streljati. Streli so padali v Liublja- Kulturni pregled Lanska gledališka sezona v Beogradu. Beograjska -Poljaka* objavlja pregied lanske gledališke sezone v Beogradu, iz katerega je razvidno delovanje zavoda. Od 29. avgusta 1924. do 2. julija 1925. je Narodno gledališče v prestolici Imelo: v drami 299 predstav, v operi 146 predstav, v baletu pa 21 produkcij. 109 večerov je bilo posvečenih jubilejem in gostovanjem ter dobrotvornim svrham. Drama izkazuje 12 Premijer, opera 4, balet pa eno samo. V Prvih treh mesecih gledališkega delovanja je prišlo na eder pet opernih in dramskih novitet, v naslednjih sedmih mesecih pa 17 Sram, tri opere in 1 balet. Opera je poleg tega gostovala v Nišu in Sarajevu. Nov Molitre v hrvatskem jeziku. Ga Tinka S. Tekličeva, ki je preveta na hrvatski jezik Molierovo »šolo za žene« je pravkar dala na svetlo istega pisatelja komedijo »Mizantrop«. Iz programa dunajske VoIKsopere In Carliheatra. Dunaiski gledališči Volksopera Carltheater, r,a čelu katerih stoji generalni ravnatelj Gruder-Guntrams, bosta imeli v mesecu avgustu predsezono. V Volksoperi nastopi 11. avgusta novi italijanski dirigent Egisto Tango, poleg Toscanšrija najboljši italijanski kapelnik. Vodi! bo tkzv. mPansko operno sezijo. ki prinese Puccinijeva m Verdijeva dola. V tej seziji nastopi več odličnih pevcev, med dragimi: ameriška gledališka dlva Anne Roselle *n londonska primadona Eva Tumer. V Car! ovem gledališču se otvori predsezona 15. avgusta. Projektirano je večje število predstav »Netopirja« in »Cigana barona« v proslavo operetnega skladatelja Oskarja Straussa. Redna sezona 1925-26 se začne v oboli imenovanih gledališčih dne 1. septembra. V načrtu so: Rec-zniezekov »Hotofernes«, Poklinijeva »Svatba v postu«. Massanetov »Don Ouisote«, \Volii-FerTariieva »Mirkiziua ljubezen«. Mozartova »čarobna piščal« itd. Predstave Volksopere bedo letos dirigirali: L. Blech, E. Korngold in E. Tango. Slednji je speci-jaiist za italijanska in francoska dela. Nedeljski »Književni Obzor« prinaša niz leposlovnih odlomkov z naslovom »Atentat«, katere je napisa! sodobni hrv. Pisatelj Dragan Bublič. Fragmenti so vze'd ■z romana »Rdeče zastave«, v katerem je naslikana doba Čuvajevanja na Hrvatskem. Razstavni načrti praškega »Minesa«. Umetniško društvo »Manes« v Pragi ima v načrtu naslednje razstave: kolektivno raz- stavo risb m slik slikarja Kremličke, razstavo plastik Edtrarda Degasa. retrospektivno razstavo arh. Kotere M kiparja Kupite ter preg!cdrr> razstavo skulptorja Starše. Petdesetletnico Andersenove smrti bomo obhajali letos dne 4. avgusta. Marija .Jerltza ostavi dunajsko državno opero. Znana dunajska pevka Marija Je-ritza je sklenila zatiaprej opustiti vsak nastop na odru dunajske državne opere, ker smatra, da j! ni bilo dano zadostno zadoščenje v razburljivi aferi med njo in aitisti-njo 0!szewsko. Violinski virtuoz Bronislav Huberraan Je pozvan na več koncertnih produkcij v Moskvo, kamor sc odpelje letos na jesen. Milanska «Scala» otvori novo lirično sezono 1925/26 dne 14. novembra ter namerava uprizoriti najprej ostanek lanskega VVagncrjevega cikla, »Sicgfrieda« In .-Somrak bogov*. V programu Je dalje We-berjev «Carostre!ec». Kot posebna senzacija se pripravlja nedovršena Puccinijeva «Turanaot». Izjemoma se uprizori D'An-nunziiev »Sveti Sebastijan* z glasbeno spremljavo francoskega skladatelja Debus-syja. Gledališče In glasba v Rusiji. Režiser Mayerhold kani uprizoriti v gledališki sezoni 1925'26 popolnoma predelano «Car-men» s temeljito izpremenjenim tekstom. Prva njegova predstava pa bo nanovo na- nico in torej niso bili ravno nevarni Končno pa je profesor vendarle priše do stanovanja. Proti večeru je v nedeljo po celodnevnem deževju' planila nenadoma čez Ljubljano strašna vihra. V hipu je po-medla ulice in ceste in vsakdo je hitel da pride v zatišje. Vihar je pripogiba drevje po vrtovih in lomi! veje kar na debelo. Ve!'ka opustošenja jc napravil posebno v TivoIi.it'. Ptice so preplašene iskale zavetja, vendar pa je silovita burja marsikatero ugonobila. Naslednji dan so našli sprehajalci v Tivoliju in Rožniku precej mrtvih pevk. ^ Vihar je zahtev?.! tudi človeško žrtev Koncem Laterma;iovea-li svirtovski družbi na nevestinem domu v Žirovnici med pristnimi kmečkimi koreninami 430 Din. ♦ Zagrebški zlet hrvatskega separatističnega sokolstva hi Ori ima. G! a vrti odbor Or-june v SpMtn je screjc! oster protest proti temu, da je vlada dovolila zlet separatističnega sokolstva v Zagrebt< ter je sklenil, da kot proti akcijo priredi v dneh 13. do 16. avgusta v Zagrebu »velike vežbe vseh Or-juii in cele kraljevine.« ♦ Kongres za etično kulturo. Odbor kongresa za etično kulturo sporoča, da si morajo udeleženci kongresa kupiti vozno torto do Sarajeva, ki jo potem pro+1 potrdilu odbora o posetu kongresa veljavna tudi za povratek. Brezplačna prenočišča bodo na razpolago od 8. do 12. avgusta. Tudi hrana v določenih restavracijah bo znatno znižana. Kongres bo otvorjen dne 9. avgusta ob 10. dopoldne v Narodnem gledališču. ♦ Albanski emigranti v Sa<-a!evu. Ustrezajoč želj predsednika albanske republike, Ahmed bega Zogu, ie naše ministrstvo za notra.nie zadeve odredHo, da se albanski emigranti, ki jih Ahmed beg Zogu dolžL da podpirajo prevratno akcijo v Albaniji, pre-meste iz Podgorice v Sarajevo. ♦ Zop-if mole najboljše sredstvo »Tarmol« izdeluje Chemotechna, LJubljana, Mestni trg št. 10. ♦ Potres v ljubljanski okolici V noči od nedelje na pondeljek. ob 0-31'43" je bil v ljubljanski potresni opazovalnici v zavodu za ge>od mamico zaznamovan potres v razdalji 10 km od Ljubljane. Prosimo one. ki so potres čutil5, da Javijo to omenjenemu zavodu Dop5s; so poštnine prosti. ♦ V Brodu pogorela tovarna. V Brodu rta Savi je prošlo soboto pogorela t?n-ka>-šfrja tovarna Kovinarske zadruge, škod-a * ogromna, ker je tovarna s stroji vred pogorela do tal. ♦ Trije morilci ustreljeni. N* dvorišču kaznilnice v Kosovski M:trovkS so bili prošli petek ustreljeni seljaki Imerov:č Ferad Sulja »n Braima Asama, ki so pred dvema letoma na bestijalen načm umorili ž and a r me ri jsk ega poročnika Radosava Grobiča M enega njegovSi orožnikov Poročnik ln orožnik sta bila umorjena pri izvrševanju svoje službe. ♦ Težka nesreča na železnici. Na postajališču v Birčn«; vasi na Dolenjskem se je v soboto dopoldne pripetila težka nesreča. Na postaiališču, kjer sta se križala dva viška. Je 45 let stari železničar Josip Pe-ček skočil tako nesrečno iz vlaka, da je Drišd pod drugi vlak. Kolesa so rn-i odrezala obe nogi. Pripeljali so ga v ljubljansko bolnico. Iz Ljubljane u— Pojasnilo. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Na Šentjakobskem sejmu preteklo nedeljo le bil tudi srečolov. Pri kupovanju srečk so neki kupovale! dognali, da st srečke s številkami razlikujejo od onft, ki nimajo številk In Jih izbirali. Ko je prireditveni odbor o tem rvedel. le takoi Javil to navzočemu finančnemu organu. Vsem prodajalkam srečk se ie nati naročSo, da kupovale! ne smejo izbirati. Kljub temu so gotovi ljudje znano Jim zunanjo razliko srečk izrabili Ta razlika Je obstojala v tem da so bile sreSke s številkam! žigosane koncem kuverte, one brez številk pa v sredi, čcsaT preje nihče ni ugotovil. Društvo Je namreč dalo kuverte srečk, k! so bile prazne, žigosst! zaprte, 10 odst niih pa odprtih. Postopalo je tako zaradi tega. ker do zadnjega dne ni vedelo, koliko dobitkov bo nabralo in ker je na rešitev ministrstva kmetijstva čakalo do zadnjega časa. vs3 priprava srečk pa traja vedno par dni. Dru štva ne zadene prav nobena krivda, če sc je pri žigosanju srečk storila zloraba. Pripominjamo, da je dotičnlk, ki je srečke ži-S^fl. suspendiran in da se vrši preiskava, ker je finančni upravi ležeče na tem. da se zaupanje v njeno pravičnost ne omajf med prebivalstvom. Z vso odločnostjo pa zavračamo sumnjo, da ]e prireditveni odbor veselice vedel preje za malvcrzacilo -ri žigosanju srečk. Kdor si upa kaj takega trd i, naj se 'zvoli oglasiti v šentjakobski knjižnici in tam navede dokaze. u— Na polu v Afriko. Včcra) sta se zgla-sila v našem uredništvu ak2dernični slikar L. V. Kučera in Igralec A. M a r e k, ki potujeta te Češkoslovaški po Evropi, potem pa v Afriko, kjer nameravata poseliti vse večje kroje, da si og'edaU tamošnje zanhnh-osd. Oblečena, opremljena bi oborožena sta zelo dobro, tako, da jima tudi potovanje po Afriki ne bo delalo težav. V LJubljani se ustavita nekaj dni, nckar na- da eden par nogivlc z žigom !n znamko (rdečo, modro ali zlato) 93-« m P,klju&" traja ksko: štirje pati drugih, ako kupite eden par. Dobivajo sc v veh rrod8ja!nah. ftijiii atelie F. Qgr!ča ? hm satu jo znpet otvopion! 2572 v najmodemeišin barvah se dobijo najceneje v modnem salonu E. Pahnsč-Oorja^e Kopltarlevn ulica šttv. t. daljujeta svojo dolgo in naporno pot Želimo lima obilo uspeha n— Bligainlškl prostori na IJoNJansk! glavni pošti so prenovljeni in se prične v njih celodnevno uradovanje v par dneh, kar jemlje ljubljansko občinstvo z veseljem na znanic. u— Orjuna Št Jakob - Krakovo - Trnovo vab! svoje članice na važen sestanek, ki se vrši v sredo dne 5. avgusta ob 20. (8.) uri zvečer v gostilni br. Kavčiča, Privoz 4. Dolžnost vsake člarice Je, da se sestanka gotovo ud el eS trr s tem pokaže smisel Jugoslovanske žene napram svo!1 organizaciji, narodu in Jugosiovenski državi. Zdravo! Za žensko sckcijo: t. č komisar. u— O. Z. Javnih nameščencev ln upokojencev hna v četrtek dne 6. avgusta ob 20. uri pri Mraku širšo odborovo sclo. Dnev nI red: Zadnji ukrepi 01. Saveza in sestava neoblfeatne kandidatske Hs1e za o^Jni zbor 0. Z. V soboto dne 8. avgusta sestanek vseh delegatov ob 20. uri istotam. V nedeljo dne 9. avgusta ob 9. url v Mcshiem domu občni zbor O.Z. — Predsedstvo. 159? u- Ne pozabite! »V01KA* čevlji so Krekov trg. L nadstr. 158S u-- Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljen1 policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 prestopek poneverbe. 1 prestopek pijanosti, 1 prestopek nadlegovanja pasantov, 1 prestopek hoje po železniškem tiru, 4 prestopki cestnega policijskega rrda, 3 prestopki obrtnega reda in 1 prestopek prekoračenja policijske ure. u— šentjakobska knjižnica v Ljubljani. Stari trg 11. julija meseca si Je izposodilo 2952 strank 12.053 knjig Kniižnica posluje vsak delavnik od po' 5. do 8. zvečer In iz-oosoja slovenska srb<.hrvatske, češke, ruske, nemške. Italijanske, francoske, angleške in esperantske kniido v nekem samostanu klerikalni voditelji skušali sfanatizirati za svojo rimsko mrežo. Opozarjamo naprednjake da klerikalci namenoma pošiljajo nabiralce tudi v napredne hiše in s tem polnijo svoie itak že ogromne fonde, s katerim! nas potem pritiskajo. Klerikalci sami pa dosledno odklanjajo tudi najmanjše prispevke za obče narodne, kulturni in človekoljubne namene če niso izrazito strankarsko klerikalni, zlasti nikdar ničesar n; darujejo za take ustanove klerikalni denarni zavod! Čas Je torej, da Jih posnemamo vsaj glode Izrazito klerikalnih namenov. Iz Celja e— Luč in prosveta v okoliški cbčiai. Pri zadnjem zborovanju Kmečke zveze za celjsko okolico so zopet razpravljali o napeljavi elektrike v okoliško občino. Radi bi elektrificirali cel Breg, Gaberje in velik del Zavodne, pa se s celjsko mestno občino, ki bi naj dala tok, doslej niso mogli sporazu-metL Važen del posvetovanj Je tvorila tudi zadeva okoliške osnovne šole. Občinski odbornik MIhelčič je ugotovil, da so prej baje vedno socijalr.i demokrati nasprotovali grad nji šole, a sedaj, ko nimajo v občinskem odboru več take besede, pa venomer silijo, da bi šolo postavili. Za zgradbo bi bila po načrtu potrebna v ta 10 milijonov Din. To je seveda nemogoče, vsled česar je nastai nov, za polovico cenejši načrt Pa tudi k tem 5 milijonom bi morala država znatr.o prispevati. Sploh pa sc pristaži Kmečke zveze mnenja, da naj okoliška deška šola, ki se nahaja v mestu, ostane, le da jo Je potrebno temeljito popraviti. Taka bi potem služila šolarjem z Brega in desnega obrežja Savinje. Na cbčinskem svetu pod pokopališčem pri cesti pa bi naj postavili novo šolo za Gaberje in druge vasi, ne pa na Dolgem polju tik mesta, kjer po mnenju refe-renta ni primerne ceste ln vrhu tega svet rada preplavlja voda. Iz Trbovelj t— Izredni občni zbor gasilske iupe se je vršil 2. t m. ob pol 2. popoldne v Trbovi .ah Zt načelnika je bil izvoljen namesto g. Dež, mana, ki odhaja v Maribor, g. Franc Guoek, poleg tega p« je bil izvoljen v odboT, ki je ostal drugače neizpremenjeo, g. Orosiav K06 Iz Radeč. Pred občnim zborom se ie šo zadnjikrat vršila seja starega odbora, ka. tere se je udeleži g. Ven pust, zvezr.i odbor, nik. Bivši načelnik g. Dežtnan je bil ime. novan za častnega člana in je prejel društ« veno diplomo. t— Gasilsko druitvo v Hrastniku sc je odločilo prirediti v soboto 15. t m. veseli; co v Narodnem domu, ob priliki katere fe bo Izročila zlata kolajna g. Podmeniku, ki ni bi! zarad! tega odlikovan že preteklo nc. deljo v Laškem skupno z g. Kajtno, kakor smo prvotno poročali. t— PoKcIJska statistika v Hrastniku Lzk«; rjje v preteklem mesccu 16 prestopkov, i?., med katerih je 5 političnih, ostali pa sodnij. ski, in eno hudodelstvo, pri katerem sta hi« la Aretirana dva delavca, po poklicu zidarji uslužbena pri p. R očaku iz Trbovelj. Posku« šala sta namreč vlomiti v trgovino klerika'. nega konsumnega društva na Dolu. Če vpo» števamo, da šteje hrastniški de! trboveljske občine okoli 4000 prebivalcev, opazimo, da je število prestopkov prilično bolj malo. Pes sebno pa še, ker je zbrano v Hrastniku do iavstvo, med katerimi je veliko Nemcev, ki delajo v steklarni in v kemični tovarni, iz vseh mogočih krajev. t— Občni zbor Kmetijske podružnice se bo vršil v nedclio 9. t. m. ob 3. ponoldne v trboveljski šoli z običajnim dnevnim redom Iz Primorja • Cepljenje proti rdečici je strogo zabr:\. nila videmska prefektura, češ, da je ceplje« nje prešičev prepovedano, če ni v deželi kužne bolezni. Posledice te st-rokovnjaške prepovedi se ie kažejo. Rdečica se je poja< vila v kobariškem okraju in t goriški okoli« ci ter na Vipavskem in je ugonobila že vc< liko število prešičev. Vprašanje je sedaj, oe bo videmska prefektura, ki je zakrivila nespametno naredbo, poravnala tudi nastalo škodo. * Ksi šoferji v Julijski Krajini morajo predložiti prefekturi, pod katero spadajo, svoje dokumente, da oblast uvidi kakšna 90 njihova spričevala o usposobljenosti. Proti tistim, ki se ne bi pokorili tej odred> bi, bo nastopila upravna obla*t z represa« lijami. • Tržaško podporno in bralno društvo rai pteuje mesto drugega uradnika ali uradiii* ce. Ponudbe s pogoji sprejema društveni predsednik Andrej Cok, Trat, ulica Torre bianca 39/1. • Smrtna koaa. V Nabrežini pri Trstu je umrl Jernej Novak, doma iz Kostanjevice na Krasu. Pokojnik je bil star 65 let in po poklieru kotlarski mojster ter je bil v Na« brežini splošno priljubljena oseba. * Aknd. ferijslno društi-o «Adrijax v Go> r/ci naznanja interesentom, da sprejema prošnje za podporo, ki pa moraio biti ijpremljene z vsemi potrebnimi prilogami, «.amo do 31. avgusta. Podpore se bodo po« deljevale v prvi vrsti tistim, ki m pridobili društvu kaj norih članov. * Blagajno so oplenill neznani tatovi t T-stu ul. S. Lazzaro 2. Odnesli so 25 tisoč !!r gotovine. Škodo trpi premogovna druž» ha »Montr Promina*. Han« sokolski Tabor! Iziava v Ker razširjajo nekatere osebe o meni vest, da sem tajni davčni zaupnik (konfi-dent), izjavljam, da je to gola laž in bom proti vsakomur, k! bi mi s tem ir. sličnim iema! ugled, nastopil zakonitim potom. Res Je, da se udejstvujem na obrtno or-canizatoričncm polju, ki pe je tudi predvsem naš glavni boj za omiljenje davkov. Ivan Gogola 1542 Jeseake-Fužine. Poslano Načelstvc m nadzorstvo podpisane zadruge izreka tem potom g. Kolencu zahvalo za nesebično in b-^-plačno delovanje v prid zadrugi ter : * - ' e dotičnika, ki ve r a primerne rcostore v zadruž- ne svrhe, naj v i načeletvu, da oe bo dosedanja najemnina po 250 Din mesečno «požrla» vse*a zadružnega dobička. Električna zadruga v Zagorju ob Savi r. z. z o. z. 25. julija 1925. 15* Poraz mrtvega Bryana Po daytonskem opičjem procesu so pričakovali fundamentalisti i.i drugi na-zadnjaki, da bodo pridobili za svoje srednjeveške nazore vse ameriške države. Pri tem so računali z ameriškim trgovskim duhom, kajti pni opičji proces je zelo povzdigni! tujski promet v mestecu, ki je oddaljeno od velikih prometnih prog. Toda Bryanovl pristaši so se temeljito zmotili. Država Georgia se je že izrekla proti podobnim nazadnja-štvom, druge pa ji sledijo. Prva spominska svečanost ra pokojnim Bryanom se ie vršila v državi Tei-nessee. Pri tej priliki je izšel v tisku govor, ki ga je Bryan nameraval imeti na opičjem procesu, toda vsled prehitrega konca procesa ni mogel izvesti svoje namere. «New York Iiera.ld» meni. da bi storili njegovi prijatelji večio uslugo, ako bi bili pustili govor v njegovi miznici. Bryanovo truplo so prepeljali s posebnim vlakom v Washington, kier so ga v presbiterila.iski cerkvi položili na oder. Iz te cerkve se je vi šil tudi pogreb Abrahama Simolna. Po ameriški tradiciji se vršijo pogrebi vseh predsednikov republike iz te cerkve. Zato je za Bryana posebna čast. da so ga nesli na pokopališče iz te cerkve in ga sežgali s častmi resničnega predsednika, katerega dostojanstvo ni mogel doseči v življenju. Zgodilo pa se je, da so sežgali truplo tega srednjeveškega verskega borca baš na petek, kar je značilno za čud.ia nasprotstva v ameriškem verskem življenju. Sežiganje mrličev, ki ga prepovedujejo v Evropi vse cerkve, je namreč v Zedinjenih državah splošen običaj vseh verskih organizacij. Gluhi glisijo... Nova ameriška Iznajdba. Ameriški zdravnik dr. Eldred je odkril nov način zdravljenja gluhosti. — Opazoval je namreč na svojem gluhem znancu, da je ta slišal skoraj normalno, ako se je vozil v zaprtem avtomobilu. Dokler je ropotal motor, je slišal celo šepetanje, dočim je slišal izven avtomobila le z veliko težavo zelo glasno govorjenje. Dr. Eldred je skušal s ponovnim ustavljanjem avtomobila dognati nihalno frekvemo zračnega valovja ter je prišel do sklepa, da gre za neslišne, t. j. za take valove, katerih nihalno število je pod ali nad normalnim sluhom. Kakor znano, ne čuje človeško uho nobenih glasov, katerih nihalno število je pod 40 ali nad 20.000 nihanj v sekundi. Dr. Eldred je na podlagi te ugotovitve izumil aparat, ki proizvaja ta normalno neslišna zračna nihanja. Aparat je podoben radijskemu ojačevalcu in proizvaja ojačane zračne valove, ki so predolgi ali pa prekratki, da bi se mogli slišati. Ta nihanja napravljajo na do sedaj še nepojasnjen način gluha ušesa sprejemljiva za navadne glasove, ki jih gluhi ljudje sicer ne morejo slišati. Zdravnik opozarja, da aparat ne deluje v vseh slučajih in svari pred pretiranim upanjem, dasiravno je dosegel že mnogo brezdvomnih uspehov. Tako n pr. pri nekem šestletnem dečku, ki so ga smatrali za gluhonemega, ki pa je s pomočjo njegovega aparata mogel slišati in celo govoriti. . Dr. Eldred razlaga ta pojav tako-le: Ako se proizvaja v zaprtem prostoru, v sobi, cerkvi ali gledališču omenjeno zračno nihanje, čutijo gluhi ljudie. da so njih ušesa dovzetna za glasove, namenjene ljudem z normalnim sluhom. Val provzroči. da ču.ie gluho uho zvoke, ki iih sicer ne sliši, ali pa jih sliši zelo nerazločno. Ako gre za posameznika, je treba njegov slučaj individualno preiskati. Zdravnik določi, kateri val je najprimernejši in kateri ima najboljše uspehe. ravno tako kakor določuje očesni zdravnik očala svojemu pacijentu. Aparat se potem inštalira v sobi ali pisarni pacijenta. ki sliši tako kakor vsak človek z normalnim sluhom. Zgodilo se je celo, da je slišal pacijent tudi še potem, ' o je zapustil prostor, v katerem je bi! iparat. V nekem slučaju celo 48 ur! Neka ženska, ki je bila popolnoma gluha in ie bila samo eno uro v prostoru z aparatom, je potovala takoj nato vso "oč po železnici in drugi dan je sporočila, da je slišala glas svojega otroka. Skupno s profesorjem Woodom je napravil dr. Eldred sledeči poskus: Dva iušca je postavil nred fonograf, ki je ?ra! obema znano ploščo, in sicer vod-nl.ienosti, da sta komaj mogla razločno azumeti besede. Eden je bil oddaljen od fonografa 1'65 m. drrgi oa l'80m. Nato je odrinil oba stola za 15 cm in oba ta izjavila, da ne s'išita več. Nato je odprl val in oba sta slišala jasno in razločno. Oba glušca sta se vedno bolj od-laljevala »d aparata in sta na koncu 6 metrov dolge sobe izjavila, da slišita še vedno. Temu še nepojasnjenemu pojavu so dali naziv «Parakusis». t. j. možnost, da morejo mnogi glušci slišati normalno radi šuma in ropotanja, n. pr. na železnici ali v avtomobilu. ffi pravljica prababice temveč nepobitno dejstvo, ki je že številne gospode in dame prepričalo, da ie izključeno ' Ljubljani kupiti oblačila, perilo in razne modne potrebščine boljše in ceneiše, kakor pri tvrdki Drago Schwab - Ljubljana Dvomi trg 3, pod Narodno kavama Mučna odiseja devetnajst-letnega dekleta Pred dunajskim kazenskim sodiščem se je te dni odigraval zanimiv epilog zasliševanja šoferja Viktorja Bauerja, ki je bi! obtožen da je pregovoril 19-letno dekle Ano R., hčerko železniškega uradnika za beg preko avstrijske meje v inozemstvo. Dekle je na ta način prišlo v roke dveh trgovcev z belimi sužnjami, k! so hoteli Izkoristiti priložnost in Ano prodati kakor je v takih slučajih navada. Ana se je spoznala z obtožencem letos v februa^u. Služila ie tedai nri nekem tovarniškem ravnatelju. Z Rauer-iem. ki je poročen, se je seznanila v družbi nieeove žene, s katero so vsi triie skupaj zabaiali v gostilne in na zabavne prireditve. Ob neki taki Priliki sta se šoferju in niegovi ženi nridru-žila dva mošVa, ki sta novabila Ano na potovanje v Francijo, kjer so baie zelo potrebne dobre šivilje. Povedala st2 dekletu, da se je že več drugih mladenk odločilo za to pot in da se jim lahko pridruži *udi ona. Kmalu nato ie pripovedoval Rauer Ani, da se namerava naseliti v Inozemstvu ln da no-de ?. ni'm tudi njegova softrog?.. Prigovarjal ji fe, nai se relje z tilim. kar je ne bo nič stalo, pač pa il lahko prineslo srečo. Ker i; nI s1n*ba ori tovarniškem ravna tel ni bila nič kaj posebno se ie dekle u^alo in Privolilo v odhod čez m"jo. Rauer jo je vzel v avtomobil. Peljala sta se do kolodvora, kjer sta vstopila v vlak. T?m sta že sedela omenjena trgovca s šestimi dekleti. Družba se ie pc-liala do meje pri SaHnbtirTi. poterr je izstopila ter peš prekoračila bavarsko mejo, nakar je sedla zopet v vlak. V Mamzu ie začela druščina nostalatl Ani sumljiva ln dekle se je z Bauerjem odstranijo iz varana. ■^edai se je začelo mučno, doigome-sečno roman ie po Nemčiji. Ana in Bnu-er sfa potovala knVor dva berača in sta le redko kje mogla dobiti zaslužek. S mislil žen'm denarlem sta se vozila nro H Avstriji in končno se i;ma je posrečilo priti čez meio. n^kod^r i" dekle šlo naravnost k svojim roditeljem ki so Izgubljeno hčer sprejeli z velikim veseljem. Ko se le za to izvedbo, je policija izvohali Baiieria fn dr?ainij pravdnik ie nrroeri! proti niemu to*^o fad< na-grtvarfanja k begu ?n radi ropa. Pred sodiščem se je dolgo razT>ravlf-,'o o tem, kak?"e namene je imel z dekletom šofer: a ker ni b"o modokazati, da W b'1 Raper s no nadlegoval z umazanim' ponudbami in se ni vedelo, kdo sta bila onadva Rauerjeva znanca, ie sodišče vseeno obhodilo šof^ria rad' vzdrževanja zvez s trtrovci r belimj stiž njami na šest mesecev težke ječe. Po enajstih letih odkrit zločin V Scheibbsu so prišle oblasti na sled zločinu, ki se je izvršil pred 11 leti in ie bil do zadnjega časa tako zapleten, da ni mogel nihče priti zločincu na sled. Dne 15. avgusta 1914. je izginila iz občine Steinackirchen lS-letna deklica Josipina Faltinekova. Sledi so pričale, da se je odpeljala s čolnom, toda kam. to se ni dalo dognati. Deklica je bila kočarjeva hčerka. Splošno je bilo znano, da le občevala z 22-letnim Leopoldom Oberleitnerjem. sinom nekega cestarja. ki ni bil nič kaj prida. Zato so liudje začeli sumiti, da je on v zvezi z dekletovo usodo. Ampak avgusta 1914. je bila tudi vojna in Oberleitnerja so pobrali k vojakom. Tako se ie zadeva počasi pozabila v imenu cesarja in domovine. Falti-nekovo so proglasili za izgimdo. Sele tri mesece pozneie je stika! neki žan-dar po gostem grmovju in je našel dekle obešeno na neki veji, kjer so obirali meso s telesa kraka joči gavrani. Svetovna vojna je minila. Oberleitnerja ni pobrala. Falot se je vrnil domov živ in zdrav in je začel zopet presedati ljudem. Zalezoval je dekleta po svoji stari navadi. Končno se je zgodilo, da je imelo njegovo ljubezensko raz merje posledice. Sedanje dekle je moralo v porodno posteljo, toda je pred porodom umrlo. Ker je nastopila smrt v nezavesti, ki se ni dala pojasniti, je padel sum na Oberleitnerja, da je nezakonsko mater omami! s strupom. In res. Rpztelesba je dognala, da smrt ni bila naravna, ampak povzročena. Tako je prišel falot v rol pravice. Policija je sedaj začela razm; ati, kako bi iz zločinca izvabila priznanje, da ie kriv tudi konca Faltinekove. Pomagala si je na zelo originalen način. Vdr la je neko noč k njemu ter ga presenetila v spanju. Resolutnost, s katero so nastopjli detektivi, je pomagala. Oberleitner je priznal svoj zločin ter izpovedal, da je svojo žrtev zadavil. Zgodilo se je to tako-le: Faltinekova ie trdila, da se čuti mater po njegovi krivdi. On je to ; in ko je dekle vztrajalo pri svoji trditvi, jo je vrgel na 'tla ter jo zadavil z njenim lastnim šalom. Po umoru jo je obesil na neko vejo, kjer so se našli pozneje ostanki obranega telesa. Zločinca so ukovali v verige ter ga oddali v zapor, kjer čaka sedaj na obravnavo bi kazen. X Odprava vizuma med Italijo in Avt ttrijo. V kratkem se končajo pogajanja med Rimom in Dunajem za odpravo vi* cuma. X Češkoslovaški narodni dar dr. Benešu. Kakor poročajo listi, je uvedena akcija, da se podari zunanjemu ministru dr. Benešu posestvo kneza NVindischgraetza kot na« rodni dar. X Zmede v ameriški grški pravosla\-ni cerkvi. Iz Newvorka poročajo, da je ruski škof Adam Lilipovski odstavil dosedanje« ga škofa Platona in da se je proglasil za vrhovnega poglavarja pravoslavne cerkve v Ameriki. Skof Platon je tožil Filipovske« ga, nakar so Platonovi pristaši udrli v za« kristijo, kjer se je utaboril Filipovski s svo« jo duhovščino. Sodišče je določilo, da ima škof Platon pravico do cerkvenih dragoce« nosti in je ukazalo aretacijo škofa Filipov« skega. Platon smatra Filipovskega za bolj« ševiškega agitatorja, ki sploh ni škof, am« pak navaden rimskokatoliški duhovnik. X Grof Knroly — men rski tajnik. Grof Mihael Kcrolv, prvi predsednik madžarske republike, je sedaj sprejel tajniško mesto pri nekem mesarskem velepodjetju v Pari« zu. Ponudbo za to mesto je dr/bi! v Ame» riki, kjer ga je angažiral neki veletodustri« jalec v mesarski stroki za 3000 dolarjev n» mesec, k*r znaša po naie okrog 170.000 Din, torej vsekakor ne bal mala plač«. Ve« lepodjetju je očividno več z« grofa kakor za tajnika, ki bi ga gotovo lahko dobila nemškega in bržčas tudi boljšega. X Torpedo v kopališču. V morskem ko« pališču Nettuno pri Rimu se je pripetila dne 28. julija težka nesreča. V Speziji so delali poskuse z novim tipom torpedovke, ki pa jo poskuševalcem ušla v smeri proti kop« nem. Bliskovito je švignila proti kopališču Nettuno ter je na svoji poti potopila neki čoln in usmrtil« nekega 15«!etnegs dijaka, drugega kopalca pa lahko ranila. Kopajočega občinstva se je polastila strašna panika in policija je morala kopališče takoj zapreti, da je preprečila demonstracije. X Štirje delavci v ognjeni peči. Iz Dort« munda poročajo: V Reinsbergu so padli 4 opekarji v razbeljeno peč. Dva sta vsled zadobljenih opeklin takoj umrla, ostala dvo» jlca se obupno bori s smrtjo. X Prepoved samomora na Grškem. Gr« 5kc vlada namerava izdati prepoved samo« mora. K temu ukrepu jo je prisililo stalno narašča loče število samomorilcev Ukrep, ki bo izdan v kratkem, ho imel značaj zakon« ske odredbe ter predvideva strogo kazen za vsa';ogar, ki bi si skuša' na kakršenkoli na« čin pretrgati nit lastnega življenia. idkdls&a nedelja Zlet Sokolske župe Ljubljana Ljubljanska sokolska župa ,ki se je letos v februarju združila iz dveh prejšnjih žup in je danes najmočnejša župa v Jugoslo« venskem Sokolskem Savezu — včlanjenih imu 42 sokolskih društev — je imela v ne« deljo dne 2. avgusta svoj prvi župni zlet v Ljubljani. Vršil sc je na Taboru, kjer se mogočno Hviga novi sokolski dom, od zu« naj že skoraj dovršena stavba, ki bo ponos našegv Sokoistva pa tudi kras mestu Ljub« ljani. Župni zlet je bila impozantna sokolska prireditev in, v kolikor ga ni ovi-ilo de« ževno vreme, jako posrečeno in dostojno sokolsko slavje, odgovarjajoče veličini žu« pe in njenih dobrih društev. Zal, niso bila zastopana r>a zletu vsa župna društva in tu« di ne v takem številu kakor bi morala biti z ozirom na sokolsko disciplino, zakaj žup« ni zlet je ona prireditev, ki jo mora pose« titi vsak zaveden Sokol, čemer vzrok je bilo neugodno vreme, ki se je pojavilo v jutranjih urah, v časi ko je 'lanstvo mora« 10 oditi od doma. Je sicer to deloma opra« vičljivo za oddaljenejša društva, za bližja pa ne. Vzlie temu je bilo število udeležbe častno, izvzemši ljubljanska društva sama, ki bi morala postaviti pač večje število krojev. Odbor — na čelu mu župni starosta br. dr. Krejči — ki jc imel nalogo pripraviti in voditi župni zlet, je izvršil svojo nalogo prav dobro, pa tudi tehnično vodstvo in tehnično delo sta bila izborna, tako dn smemo imenovati prvi zlet enotne Ijubljan« ske župe kot vrlo uspeli. Na predvečer je bi! na Grajsl.I planoti večerni koncert na čast Sokolstvu, v nede« ljo zjutraj pa budnica po mestu, kar je značilo svečano otvoritev zleta. Ko je r. ju« tranjim vlakom došlo članstvo v Ljubljano, deloma tudi z avtomobili, so sc ob devetih pričele skušnje na Taboru. Po končanih skušnjah se je formiralo članstvo v zbore za povorko po mestu. Pred odhodom ie po« zdravil župni starosta br. dr. Krejči iz tri« bune zbrano So kol stvo s pomembnim pro« gramatičnim govorom. Ob pol 12. je krenila povorka iz Tabora Na čelu ie jezdilo 9 Sokolov jezdecev, za njimi godba dravske divizije, s kapelnikom ; dr. Čerinom, nato 9 praporov ter 256 ela. ' nov v kroju. Za člani ie bila uvrščena god--ha Sokola I. pod vodstvom br. Švajgerja za njo pa je korakalo 130 članic v kroju. Povorka je bila od občinstva, ki se ga je na gotovih točkah nabralo jako veliko, rim patično in navdušeno pozdravljena. Traja* la je celo uro in se je ob pol 13. povrnila na Tabor, kjer je bil razhod. Glavni del župnega zleta je bila popol* danska javna telovadba. Že ob 15. je priče, la svirati godba dravske divizije pod vod« stvom kapelnika dr. Čerina koncertne toč* ke v pozdrav gostom. Telovadbo so otvo« rile članice s prostimi vajami za leto 1925 Nastopilo jih je 136 pnd vodstvom župne načelnice sestre Varogove. Nastop in izved ba teh okusnih prostih vaj sta ba iiekol;ko odpovedalo kritje in deloma tudi skladnost, kar pa pri tej težki Vombi« naciji ni čuda. Sledila je orodna telovadba članic, in sicer na krogih, na bradlji in r.a visoki gredi ter skok čez konja in skok v daljino. Vaje so bile dobre in deloma pre« cej težke, vendar pa smo pričakovali več« je štrvilo vrst nego pet. Kje t^či vzrok ma« loštevilnim telovadkam na orodju? Najlcp« ša točka javne telcv_ Ibe so bile vstkako sim"H">ne vaje na petih konjih, ki so jih izvajali člani ljubljanskih društev pod vod« stvom br. Svetliča. Lepe kombinacije vaj — od najpreprostejše do najtežje — pre« cizma izvedba, točna skladnost in lep ter strumen korak pri prihodu in odhodu k orodju ter končne lepe skupine so občin« stvo naravnost očarale. Bil je užitek gleda« ti vaje pa tudi krasna teL izurjenih telo« vadcev, ki so izrabili vse svoje sile. da je bil njihov nastop tako dovršen. §o!a br. Svptliea. ki zahteva brezpogojno točnost in izrabo vse energije, je žela pri tem nastopu sijajne uspehe. Čast vodniku in telovad« cem. CJanstvo I. in IV. okrožja je nastopilo s skupnimi prostimi vajami To je sestava br. Dequala iz Št. Vida, je okusna in od« govarja tako članom kakor člinicam. Izva« jali so jo na godbo br. Vidmarja prav do« bro in zaslužijo pohvalo. Orodna telovadba članstva je bila bolje zastopana nego pri članicah, nastopilo je namreč 11 vrst, kar pa Je tudi t ozirom na število članstva pre« malo. Telovadilo se jc hkratu na krogih, na mizi, na drogu, na 4 bradljah, ra 2 ko« njih ter skok v daljino in dviganje bremen. Na vseh orodjih smo videli krasne in jako težke vaje, seveda saj so rastopili medna« rodni telovadci in zrrtgovalci pri letošnjih mcdzletnih tekmah, torej najboljši materi« jal jugoslovanskega Sokoletva, ki je bogme zares dober ter smemo od teh mladih bor« cev pričakovati še lepše uspehe. Članice II. in III. okrožja so nastopile z vajami s kiji, blo jih je 32 in so izvršile svojo nalogo prav dobro. Zaključek obširnega in lepega vzporeda so tvorile članske proste vaje za leto 1925, oziroma za mcdzletno tekmo. Proste vaje smatramo za merilo telesno« vzgojnega dela v društvih oziroma v župi. Z ozirom nato smemo reči, da je stanje v Ljubljanski župi povoljno. Nastopilo je 134 članov, kar pa ni najvišje število telo« vadrčih v župi, ker nekaj društev radi sla« bega vremena ni prišlo. Nastop k prostim vajam je hil enostaven, toda efekten, ker so telovadci vkorakali od štirih strani preč« no v zastopu na t-lova d i-i če. Toda zaradi nepazljivosti članstva je nastala mala po« greška, kar je pa neodpustno in je kvarilo efekt nastopa. Proste vaje so bile dobre, deloma prav dobre in so tvorile lep zaklju« ček celotni javni telovadbi. Način nastopanja in uvrSčevanja telo« vadcev po okrožjih kaže, da bo dober in da se bo obnesel, ker je vendar lepše, ako nastopi v».eje število telovadcev, kakor pa jih morajo postaviti posamezna društva, ki hočejo pokazati zase nekaj posebnega. Vsa« !:o okrožje dobi priliko, da se izkaže v svo« ji moči in tehniki ter imajo tudi okrožni načelniki priliko, da izvesti io svojo ener« gijo in znanje. Naraščaj pri zletu ni hil zastopan. Tudi to je pri večjih župah d«bro, ker imajo vodniki naraščaja preveč posla z narašča« jem in se -e morejo posvetiti lastnemu udej stvovanju na zletu. Naraš^aiski zlet naj bo sam zas". Vendar so ljubljanska društva prav dobro upotrehila svoje naraščajnike kot reditelje in pomočnike rediteljev, ki so vršili službo v redu in do^ro. Poset javne telovadbe 'e bil dober, ven« dar je nekatere ostrašil t>or>oldanski naliv. Med odl'i"nejšimi gosti so bili g. veliki žu« pan dr. Baltič, generala Živkovič in Trif« ^ovič ter več zastopnikov vojaških in civil« nih oblasti, mestno občino sta zastopala pe« renta gg Turk in Likozar, od saveznegn starešinstva j« bilo navzočih večje števili članov. Javno telovadbo sta posetila tudi g. ravnatelj Stovrko ljudsko veselico združeno z zelo pestrim in obsežnim spo« redom, pri katerem je bilo udeleženo po^ sebno hrastniško Sokolsko društvo. Spre« jem gostov, ki so prišli v večjem številu le iz Zagorja, Save in Trbovelj, sc je vršil ob pol 2. popoldne na kolodvoru, medtem ko so oni iz Zidanega mosta prišli že po« prej. Sprevod je otvorila trboveljska rudni« ška godba, za katoro so se vrstile sokolske vrste, pred katerimi sta stopala zastavono« ši zagorske zastave in zastave dolskega ca« raščaja, potem pa ostalo občinstvo. Ker se niso vsi gostje iz Trbovelj pripeljali z vla« kom. temveč so jo udarili peš čez hrib, je krenil sprevod mimo Narodnega doma do Birtiča, kjer so se mu pridružili Trbovelj« č«ni, nakar je krenil pred Narodni dom. Popoldne ob 3. se je pričela javna telo« vadba na prostem. Videli smo vaje na orod« ju in proste vaje, pri katerih je ugajal zla« sti naraščaj. Tako lepega nastopa, kakor ga nam je ta pokazal, že dolgo niamo videli. Ker se je nenadoma vsul silen dež, je mo* rala biti telovadba predčasno prekinjena, prav tako pa je bilo jasno, da se ne bo mogel vršiti pretežni del sporeda, ki bi se odigral na »Pintarjevih bajerjih». kjer je bilo opaziti razne stojnice, vrtiljak in še drjge zanimive lepe. In res je bilo tako, ker je padal dež neprestano v velikih nali« vih. Tako sc je mogla vršiti edinole še ve« selica, in to v vseh prostorih velikega Na« rodnega doma, ki pa se jc izkazal premajhnega, ker je bil nabito poln. Med sviranjem trboveljsko godbe je čas hitro potekel in gostje so pričeli odhajati z večernim ljubljanskim vlakom. Ker pa je imel vlak er.ourno zamudo, se je napravilo na kolodvoru več skupin, ki so prepevale narodne pesmi in državno himno. Veselic« v Narodnem domu pa se je nemoteno na« daljevala do pozne ure Žal da ni bil ma« terij&lcn dobiček takšen, kakor se je priča« kovalo. Narodna društva, ki so pokazala veliko energijo pri zidanju svojega ognji« šča, kakor Sokol, Glasbeno društvo, Gtal« niča, obe Ciril Metodovi podružnici. Strel« ski klub in Gasilsko društvo, bodo morala ie precej prispevati za svoj dom. Naj jih tolaži zavest, da ne bo zastonj njihovo delo ter da bo rodilo ob:len sad, ki je tako po« treben v hrastniški kotlini. Otvoritev Sokolskega doma v Rafhenburgu Rajhenburg, 3. avgust«. Trg Rajhenburg ob Savi, nedavno pre« krščen v Savski Brestovcc, je včeraj, v ne« deljo praznm-al pomembno slavje 15letni» ce obstoja tamošnjega Sokola ter z njo zve zane otvoritve novozgrajenega Sokolskega doma. Novi dom, čegar sliko je »Jutro* že priobčHo, je lična, arhitektonično vrlo okusna stavba, ki v sosedstvu z lepo Ko« sarjevo hišo učinkovito lepša fronto trških hiš. Glavno pa je seveda, da ima rajhen« burški Sokol med prvimi v zagrebški župi svoje lastno poslopje, celokupno narodno tržanstvo pa toliko potrebni večji lokal za družabno in prireditveno udejstvovanje. Telovadnica namreč premore dostojen oder ki bo dobro in, upati jc, tudi često poslu« žil za gledališke predstave in drugo. Za otvoritev doma je zagrebška sokol« ska župa priredila prvi župni zlet v Raj« henburgu. Interes je zatorej bil po vsem Po« savju velik, udeležba in splošni uspeh pa vrlo zadovoljujoča z edino nezgodo, da tu« di rajhenburška prireditev ni bila očuvana pred dežjem, ki je po javnem nastopu od« gnal doberšen del gostov, ter s tem zmanj« šal gmotni uspeh. Rajhenburški Sokol jc slavju posvetil ves dan. Ob 9. dopoldne je na kolodvoru spre« jel goste, ki so dospeli z vlakom v smeri od Zidanega mosta, čemur je nato ob pol 11. sledil prisrčen sprejem gostov v smeri od Zagreba. Udeležba Zagrebčanov je bila ze« lo častna, enako pa so rade volje prihitela v Rajhenburg tudi sosednja bratska dru« štva in so posebno Brežice bile dobro za* stopane. S kolodvora se je razvila povorka skozi trg, na čelu s prapori tn dvema god« bama, zagrebško sokolsko ter železničarsko iz Zidanega mosta. Na povratku se je po« vorka ustavila pred Sokolskim domom, kjer je domači starosta br. Jeriček z jedrnatim pozdravnim nagovorom očrtal dosedanje delovanje rajhenburškega Sokola in se s hvaležnostjo spominjal zaslužnih mož, ki so pripomogli društvu udejstviti svoj ideal t. zgraditvijo lastnega doma. Nato je župni starosta br. Ante Brozovič izročil ključe dom«, čemur je sledilo blagoslovljenje in tgled poslopja. Opoldne je v dvorani bil slavnostni banket, pri katerem so se kot govorniki zvrstili starosta Jeriček, župni starosta Brozovič, zastopnik CMD Škulj, zastopnik Zveze kulturnih društev ter Dru« štva za zgradbo Sokolskih domov ravnatelj Jug in končno bivši dolgoletni rajhenburški s»arosta br. Jamšck — navzdravljjjoč kra« Iju in domovini ter proclavjaje pomen in namen novega doma. Posebno prisrčno se je br. Jamšek spominjal vseh požrtvovalnih sobojevnikov za osamosvojitev rajhenbur« Skepa Soko;a ter jc nazdravil ministru dr. Žerjavu, ki je naklonil vso možno pomoč ter si tudi pri rajhcnburškem Sokolu zago« tovil neminovr.o hvaležnost. Rajhcnburške« mu Sokol uso nato še čestitali zastopniki drugih bratskih društev, predvsem dr. Zdol šek za Brežice in br. Sušnik za Trbovlje. Ministru dr. Žerjavu pa je bila na Mrzli studenec pri Bledu odposlana nastopna br« zojavka: «Ob svečani otvoritvi Sokolskega doma v Savskem Brestovcu se iskreno spo« min jamo odl:čnega soustanovitelja in pred« sednika Društv? za zgradbo domov z iskre« no željo, da ustvarjaj Tvoj veliki duh še nadaljnje čudeže.® Popoldne sc je vršil javni nastop na novo planiranem letnem telovadišču za domom. Izvajanja vseh vrst so vbujala splošno odo« bravanje, saj so bila prevedena dovolj glad ko in strumno, posebno bravurorno pa se je odrezalo devetero zagrebških naraščaj« nikov v kompliciranih skupinskih vežbah s palico. Po telovadbi se je takoj razvila ljudska veselica, ki bi bila donesla nedvom« no sijajen gmotni uspeh, da sc ni proti ve« čiru prikrad-1 r.aliv. Zabava se je navzlic temu nadaljevala v dvorani in v vseh Ko« sarievih prostorih, ki so bili hipoma natr« oani do zadnjega kotička. Upati jc torej vsekakor, da je gmotni uspeh vseeno še za« dovoljiv, dočim je moralni izven dvoma po« poln, zato — oost festum — čestitamo raj« henburSkemu Sokolu tudi mi. želeč mu ves napredek v novem lastnem domu. • O sokolski prireditvi v Rozaški Slatini poročamo na drugSm mestu (gl. str. 3.) L.kiMjanskl S okel naznanja, da se telo- vadba ženske«a naraščaja do meseca sept ukine. PrednjačM zbor. Sokol Vače prrred; v nedeljo dne 9. avgusta običajni letrj javnj nastop, združen z vrtno veselico pri kateri bo svirala Mo-ravška trodba. Prosimo vsa bratska sosedna društva, ter naklonjeno občinstvo, da poseti to prireditev v čim večjem številu. Preskrbljeno bo tudi za ples h ribolov s krasnimi doir:tki, ki bo zadovoljil vsakogar v oohri meri. Zdravo! — Odbor. Okrog porasta dinarja Porast dinarja je naše gospodarske kroge tem bolj presenetil zaradi tega, ker so računali z izjavo finančnega ministra, ki je dejal, da bo dinar stabiliziral za dalje časa. Da bi bila nujno potrebna trajnejša stabilizacija, to ne občutijo samo izvozniki, nego tudi uvozniki. kajti kolikor toliko zanesljiva kalkulacija je z valovanjem dinarja obema strankama onemogočena. Verjetno je. da je prizadevanje finančnega ministra šlo za tem. da se stabilizira tečaj dinarja v Curihu okrog 9. saj je dinar v Curihu tudi bil dalje časa stabiliziran na 9.05, toda ped pritiskom razmer je vodstvo dinarjevega tečaja ušlo iz rok finančnega ministra, odnosno Narodne banke. Nedvomno pa pri tej hausse dinarja ni imela špekulacija prstov vmes, kar je razvidno tudi iz inozemskih borznih poročil, ki izjavljajo, da je porast dinarja popolnoma priroden pojav zbog večjega povpraševanja po dinarju s strani "inozemskih uvoznikov, ki uvažajo jugoslovenske kmetijske pridelke. Da^ so se te priložnosti poslužili tudi^ špekulanti. je prav mogoče, kajti s špekulacijo na bausse dinarja se da danes zaslužiti. Ze več let trajajoče postopno naraščanje dmarieve vrednosti je vzbudilo v inozemstvu polno zaupanje v nadaljnje dviganje. Gospodarski pogoji za porast dinarja so pri nas nad vse povoljni in to inozemstvo tudi odkrito priznava. Uravnovešen državni proračui, prenehanje inflacije ter znatno aktivna trgovinska bilanca so momenti, ki govore za dinar, in ako se nam letos spričo ugodne letine odpre še obilen izvoz, ne bo mogoča stabilizacija dinarja, čegar tečaj se proti prirodi ne bo dal potlačiti. S tem bo vsekakor treba računati gospodarskim krogom. Vendar Pa ie v interesu vsega gospodarstva, da se dinar, ako se že ne da stabilizirati, vsaj zavira v svojem dviganju, v kolikor so za to dana sredstva in možnosti. Stanje hmeljskih nasadov v inozemstvu Hmeljarsko 'društvo za Slovenijo v Žal eu nam ie poslalo naslednje poročilo: Žatec (ČSR), 30. julija. Tudi v minulem tednu je trajalo isto povpraševanje na trgu kakor v poprejšnjem, toda pri padajočih cenah'. Plačevalo se je 2250 — 2300 Kč za 50 kg. Zaradi ugodnega vremena se stanje o tukajšnjih nasadih lahko označi kot dobro in upamo, da bomo dosegli dve tretjini lanske množine. Cvetje prehaja v kobule. Pričakuje se blago prvovrstne kakovosti. Mrčes je izginil. Slabo stanje kažejo drugo-Jetni nasadi, potem eni, v katerih' se ni škropilo zoper uši in slednjič tudi oni, ki so spomladi trpeli po bolhaču. V predpro-daji se plačuje 2,300 -- 2500 Kč za 50 kg. Z obiranjem bomo pričeli med 10. in 15. avgustom. Malenburg na Bavarskem (Hallertau), 37. julija. Strašna nevihta dne 23. julija je povzročila v hmeijskih nasadih prav obilo škode. Nevihta ni samo prevrgla in polo--mila obilo drogov, nego je tudi prevrgla posamezne stebre in cela ogrodja v žičnih nasadih. Drogi in stebri so se zopet postavili. Okrepčevalen dež te dni more še mno sto pomagati. Cvetje prehaja polagoma v kobule. Obiranje se bo pričelo koncem meseca avgusta, oziroma v začetku meseca septembra. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (3. avgusta.) Pšenica: baška, nova, za avgust, 7 vagonov 270: za avgust - september 275: Z3 september - oktober 2-SO; promptna 277.50. Ječmen: baštti, 1 vagon 200. Turščica: baška, 49 vagonov 177.50 — 1S0; srem ska, ladja TLsa, pariteta Pančevo 195. Tendenca mlačna. = Zaključiiev trgovinskih pogajanj z Avstrijo. Iz Beograda poročajo: Naša delegacija. ki je šest tednov vodila na Dunaju pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe in veterinarske konvencije z Avstrijo, je končala svoje delo. Naši delegati zatrjujejo, da sta obe pogodbi zaključeni za nas zelo povoljno. Sedaj je še potrebna odobritev obeh vlad in predložitev parlamentu. = Madžarski glas o dviganja dinarja. Budimpeštan-sVi >Viiag« prinaša iz bančnih krogov naslednje izjave v naraščanju dmarjeve vrednosti: »Hitro skakanje denarja ni v nikaki zvezi s špekulacijo. Beograjska Narodna banka se vzdržuje vsake intervencije v Curihu, ker smatra to za nepotrebno. Položaj žetve obeta velike izvozne možnosti in se smatra za sigurno, da bo jugosloveoska vlada, ki se je angažirala za popolno svobodo trgovine, s pomočjo svoje sedanje gospodarske politike močno izboljšata trgovinsko bilanco države. Sedanje skakanje dinarja se nanaša edino na to. da uvozniki jugoslovenskega blaga seda; krijejo svojo potrebo v dinarjfli. kar seveda prihaja do izraza v oblikovanju tečaja.« = Totalni indeks cen v juliju padel. Beograjski c-Piivredni Pregled* je objavil gibanje cen r.a debelo v juliju. Po tem računu je padel totaini indeks cen na debelo napram juniju za 57 točk (3 odst.), to jc od 1842 na 1785. Najbolj je padla skupina polj skih pridelkov, in sicer za 14 odst. V tej skupini se je r.a-jbolj pocenili pšenica. V skupini: živina in žrvmskt proizvodi so cene nekoliko poskočile. Skupina: gradbeni materijal ie padla za 5 odst. Kolcnijalno biago se >e zaradi porasta dinaria in zni- žanja carinskega nadavka pocenilo za 4 odst. Kova carinska tarifa je vplivala samo iia industrijske izdelke, ki so se podražili za 5 odst. = Iz generalne direkcije carin. Po odredbi Generalne direkcije carin se morejo na postaji Bistrica Bohinjsko jezero cariniti za izvoz preko Podbrda samo pošftke s postaj proge Dobrava-Vrntgar-Bistrtca- Bohinjsko jezero. — Na postaji Rakek se morejo cariniti samo one izvozne pošiljke, ki so podvržene veterinarskemu pregledu, ter pošiljke za izvoz v Italijo, izročene na postajah proge Brezovica-Rakek. — Na postaji Celje se morejo cariniti samo one izvozne pošiljke, ki so izročene postajam proge Celie-Dravograd-Meža. odnosno one uvozne pošiljke, ki so odrejene za te postaje. — Direktnega prometa z Grčijo še ni. Prometno ministrstvo objavlja: Direkten promet z Grčijo še ni vzpostavljen. Zaradi tega sc morejo pošiljke z direktnimi tovornimi listi izročiti samo do Gjevgjeliie. Ravno tako ni upostavljen tovorni promet iz drugih držav za Grčijo preko naše kraljevine. = Beograjska Trgovska zbornica in davki. V soboto 1. t. m. se je vršila plenarna seja beograjske Trgovske zbornice za mesec avgust. Med drugim je na seji reieriral g. Vukadinovič o načrtu zakona o neposrednih davkih ter posebno o 2 odstotnem davku roonSi delavcev. Referent je zlasti opozarjal na pretirano visoko davčno lestvico ter mnegobrojne davke m doklade. Nikjer ni predpisana maksimalna meja, do katere smejo iti vsi ti davki in doklade. Referent končno omenja, da je tako stanje nevzdržno, ker pri sedanjih davčnih predpisih lahko često rasni davki in doklade prekoračijo dohodke. — Produkcija opija v naši državi se ceni letos si a 140.000 ok (oka je okrog pol kilograma). Cena je okrog 600 — 670 Din za oko. Morfija vsebuje letošnji pridelek 9 — 14 odst. = II. obrtno-iiidusirijsha razstava v Srem. Mitrovici. Za II. obrtno-mdustrijsko in 1. gospodarsko razstavo se dobijo legitimacije za znižano vožnjo v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v LJubljani. = Število razstavljalcev na velikem sejmu in razstavi v Subotici. Kakor nam piše uprava velikega sejma v Subotici. se je doslej priglasilo za veliki sejem toliko število razstavljalcev, da se računa, da jih ho skupno nad 500. Razstavljaici bodo tudi Iz inozemstva. Posebno zanimiva bo kmetijska razstava, kjer se bo videla prvovrstna živina. — I. veliki sejem v Subotici se vrši od 22. do 31. t m. = Jadranska razstava v Splitu bo pre-rešena. Vodstvo Jadranske razstave namerava izposlovati podaljšanje razstave, nakar se bo po zaključrtv' v Splitu prenesel večji del razstavljenih predmetov v Zagreb in Beograd. — Povratek naših delegatov za trgovinska pogajanja z Avstrijo. Po vesti iz Beograda so se včeraj vrnili z Dunaja v Beograd naši delegati, ki so vodili pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Avstrijo. = Novi vagoni za bosanske železnice. Prometno ministrstvo je odredilo, da se večji del dospelih vagonov transportna na ladjah iz Bara v Zelendko kjer se stavijo na razpolago bosanskih železnicam. — Razširjenje ositeške tvornice sladkorja. Osiješka tvornica sladkorja je razširila svojo zgradbo za kotle z novo dozidavo. = Naslov zbornice v Solunu. Naša trgovska zbornica v Solunu je premestila svoje uradne orostore začasno v ulico Sa-laminos št. l/II. = Italijanski carinski nadavek v tednu od 27. julija do 2. avgusta je znašal 425'-®. = Ugodna žetev Poljske. Po vesteh iz Varšave je letošnja poljska žetev tako ugodna, da se ceni •višek izvoza na 750.000 ton v vrednosti 150 milijonov zlatnikov (zloty). — Mednarodna prometna razstava. Te dni ;e biia otvorjena v Grenoblu mednarodna elektriciteta in prometna razstava. -- Pošiljke ?a Rumunljo preko Velike Kikinde in Žombolja ustavljene. Po obvestilu subotiške železniške direkcije ie ustavljeno prevzemanje in odpremljanje vsakovrstnih pošiljk, komadnih ali vagon-skih. določenih za Rumunijo tranzitno Velika Kikinda - Zombolj, ker rumunske železnice v Zombolju ne prevzemajo nikake pošiljke, izročene v naši državi = Razpadanje Stinnesovega koncema. Iz Berlina poročajo: Nad d. d. za žično industrijo St. Toenis pri Kreieldu, katere del niče se nahajajo v posesti Stiirnesove skupine, je predlagano poslovno nadzorstvo. Podjetje se namerava prodati. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druse ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: Vojna škoda 285—0, Celjska posojilnica 200—2"5, Ljubljanska kreditna 225—238. Merkantilna 100—104, Praštediona 808—815. Slavenska 65—0, Kreditni zavod 175—1S5. Strojne 105—128, Vevče 100—108, Stavbna družba 165—180. 4H% zastavni listi Kranjske dež. banke (25), 4'4kom. zadolžrice Kranjske deželne banke (2o). — Blago: les: hrastove vozovne deščice. 43 min, 2.65, 53 mm 2.S5, I. in II. vrsta fco meja 2 vagona (1250); smrekove deske, pariško blago, I. in II. vrsta, do 1 m 12 cm šir.. 27 mm deb., fco meja 0—1500; bolus. 27. 70. 80, SO, 110, 130 od 30 cm hlodov naprej, 5%, 2.50—3 m ostalo nad 3 m, ico meja 0—1350: poljski pridelki: pšenica: baška, par., Ljubljana 0—320, hrvatska, patr. Ljubljana 0— 272 50, oves slavonski, par. Ljubljana 220 —235, ječmen baški, par. Ljubljana 0-235, turščica, slavonska, paT. Ljubljana 0—225; laneni? seme. ico Ljubljana 450—500. krompir. aovl fco štajerska posiaia 0—60. ZAGREB. V bančnih vrednotah promet nekoliko živahnejši. Eskomptna je oslabela na 107. V industrijskih ni bilo prometa. V Vojni škodi je bil zelo živahen pr. :net. Promptno blago se je začelo trgovali po 286 ter se je sredi sestanka dvignilo na 290. dočim je p/o ti koncu zopet popustiio na 28S.50. Za september se je trgovala po 294, dočim je br! za december večji zaključek napravljen po 305. — Dinar je zjut-rai zabeležil v Curihu povprečni tečaj 9.35. V Zagrebu ni b«lo nlkakfli večjih sprememb in so tečaji deviz v glavnem obdržali petkovo višino. Narodna banka je tudi danes nastopila kot kupec In nakupila večje količine deviz predvsem na Newyork, London In Švico. Poslovalo se ie v glavnem na bazi 9.35 na Zagreb v Curihu. Skupni promet je znašal okrog 10.5 m".ijona Din. Notirale so devize: Dunaj 771.5—781.5. Berlin 1307—1317, Budimpešta 0.0775—0.07S5. Italija izplačilo 199.88—202.28, Londrm izplačilo 267.79—269.79, ček 267.75—269.75 Nevvvork ček 55.01—55.61, Pariz 261—266. Praga 163.12—165.12. Švica 1071.5—1079.5. ček 1071.5—1079.5: valute: dolar 54.2 —54.8, avstrijski šilingi 773—783, lire 200.8—203.2; efekti bančni: Lrtorale 40—50, Trgo 10— 10.75, Eskomptna 107—108. Kreditna Zagreb 108—110, Hioo 60—60.5. Jugo 98—99, Ljubljanska kreditna 225—0. Obrtna 73—74. Praštediona 810—S15, Slavenska 66—67, Srpska 130—131: industrijski: Eksptoatacita 40—47, Isis 58—62. Nihag 0—42, Slavonija 43—46, Trbovlje 330—340. Union 350—400, Vevče 100—0; državni: 7% posojilo 80, agrame 42, Vojna škoda per kasa 287—288. BEOGRAD. Tendenca neodločna. Notirale so devize: Dunaj 777—779. Berim 1320.5-1323. Bukarešta 2S.15—28.25, Italija 201.5—202.25, London 268.8-269, Nevvvork 55.4—55.5, Praga 163—163.75, Švica 1077—1079. CURIH. Beograd 9.30, Berlin 1.2260. Newycrk 515, London 25.01, Pariz 21.40, Milan 18.80, Praga 15.25, Budimpešta 0.007245, Bukarešta 2.65, Varšava 94.50, Dunaj 72.475. DUNAJ, Beograd 12.87 — 12.91, Berlin 168.80 — 169.40, London 34.46 — 34.56, Milan 25.90 — 26.02, Newyork 709.35 — 711.85 Pariz 33.62 — 33.78, Praga 21.015 — 21.095 Varšava 131.50 — 132, Curih 137.73—138.23; dinarji 12.85 — 12.91. PRAGA. Beograd 61.25, Curih 656.625, London 163.95, Nevyork 33.75, Pariz 160.125. BERLIN. Beograd 7.60, London 20.374, Newyork 4.195, Pariz 19.90, Curih 81.47. Plavalne tekme z« prvenstvo Slovenije V soboto in nedeljo so se vršile, kakor srno na kratko že poročali, tekme za prven* stvo Slovenije v plavanju, skokih in v vod* nem polu. Nezdrave razmere, ki že tako dolgo vladajo v ljubljanskem športu, so za« krvile. da so se udeležili tekme le člani in članice A. S. K. Primorja, skrajno neugodno vreme pa ima na vesti, da je bila tudi ude* ležba občinstva slaba in da so morale ne* katere točke (polo, skoki) odpasti s pnos grama. Voda jc bila mrzla in deroča, zato dcsc* ženi časi ne morejo služiti za primero, ker so deloma preugodni. deloma preslabi. V pregledu prinašamo zato samo razporeditev posameznih tekmovalcev in tekmovalk. Junlcrji 50 m prosto: 1. Šramel, 2. Počkar. Juntorkc 50 m prosto: 1. Prekuh A., 2. Zore Z. Scniorke 400 m preste: 1. Prekuh F., 2. Erbcžnik, 3. Prekuh A. Scniorke 100 m prsno: 1. Erbežnik, 2. Zore, 3. Premelč. Sentcrji 200 m prsno: 1. Kcrn, 2. Trost, 3. Sancin G. Senicrjl 100 m strrnsko: 1. ing. Obercig* ner, 2. Erbcžnik, 3. Strickbergcr. Seniorji 400 m prsno: 1. Kcrn, 2. Medved, 3. Koželj. Sentorke štafeta 4 X' 100 m presto: 1. in 2. Primorje. Juniorji IGO m prsno: 1. Sever, 2. Koželj, 3. Kodran. Scniorke 100 m hrbtno: 1. Premelč, 2. Er* be?nik, 3. Jenko. Sentcrji 100 m prosto: 1. ing. Obereigner, 2. Strickbergcr, 3. Erbežnik. Scniorke 100 m presto: 1. Prekuh F., 2. Erbcžnik, 3. Prekuh A. Seniorji 100 m hrbtno: 1. Sramel, 2. San* cin S.. 3. Medved. Moška štafeta 4 X 100 m prosto, za po* kd « Jadranske straže»: 1. in 2. Primorje. Lahkoatletski miting S. K. Viktorije v Zagrebu Internacionalni lahkoatletski miting S. K. Viktorije v Zagrebu, ki se ga je udeležila tudi naša Ilirija s svojimi članicami, je zelo lepo uspel. Novi rekordi so bili doseženi samo v damskih disciplinah, ilirija jc častno zastopala slovenski šport kakor še nikoli v Zagrebu. Večino prvih mest so odnesle lli* rijankc. Posebno dobro se jc odrezala mala Olga Špornova, ki je prvič tekmovala. Gdč. Bernikova je postavila v metu krogle jugo* slovenski rekoru. J Zagrebčank je posta, vila goč. Koka Tomljenovičeva jugoslovcn* ski rekord v metu diska (1 kg). Ako bi po« slala Ljubljana vse svoje moške najboljše moči v Zagreb, bi bila sigurno prav dobro odrezala tudi v moških disciplinah. Miting je trajal skoro ves dan do mraka. Publike mnogo manj kakor v Ljubljani pri takih prireditvah. Popoldne se jo vršila tu* di bazenska tekma med Viktorijo in Ilirijo, o kateri poročamo na drugem mestu. V nastopnem prinašamo najboljše dosc* žene rvzultate: a) moška tekmovanja: Skok v višino: Kalav (Hašk) 161.50. Disk: Gašpar (Ašk) 34.61. Tek 400 m: Krajačič (Ašk) 53.1. Tek 3000 m: Zemljak (Gradjanski) 10:13-2 Met kopja: Gašpar (Ašk) 47.S9. Skok s palico: Kovačič (Ašk) 2.90. Tinde 100 m: Modcc (Hašk) 11.8. Met kladiva: Gašpar (Ašk) 29.75. Met krogle: Krajačič (Ašk) 11.75. Troskok: Fcrkovič (Hašk). Tek S00 m: Rosenkranz (Hašk) 2:10.6. Skok v dalj: Fcrkovič (Hašk) 6.03. Tek 200 m: Modec (Hašk) 24.6. Tek 10.000 m: Zemljak (Gradj.) 36:47.4. Štafeta 4 X 400: 1. Ašk 3.50. Hašk di* skvalificiran. ker jc Rosenkranz zadržaval tekača Aška. b.) propagandni damski lahkoatletski miting V okvirju mitinga Viktorije je priredil agilni AŠK. tudi ženski propagandni miting, katerega so sc udeležile atletinje A5K»a, zastopana z 8 atletinjami. Tekmovalo se jo v 6 disciplinah. Doseženi rezultati so z ozi* rom na to, da konkurenca ni bila posebno ostra, jako povoljni. Skok v dali. z zd.: 1. Sporn Olga 4.68. 2. Tratnik Jelka 4.49, 3. Petan Vida 4.38 (vse tri Ilirija). Met krogle 3.6 > kg: 1. Bernik Fanči (Iliri* ja) 9.345 (jugoslov. "rekord), 2. Tomljenovič Koka (Ašk) 8.28. 3. Oman Anic« (Ilirija) 8.11 m. Skok v vi s z zde tem: 1. Tomljenovič Ko» ka (Ašk) 1.356. Jugoslovenski rekord maša 1.35. Skok Tomljenovičeve se ne more pri* znati za rekord, ker se je dotaknila prečki?. Tek 100 m: 1. Oman Anica 14 sek.; 2. Bernk Fanči tik za Omanovo (obe Ilirija). Met diska 1 kg: I. Tomljenovič (Ašk) v krasnem stilu 25.17 m (jugoslov. rekord). 2. Erber Lidija. 3. Oman Anica (obe IlirijaI. 4 X 60 m: 1. Ilirija (Tratnik, Petan. Ber* nik, Oman) 34 sek.. 2. Ašk (Baranya. Rado. vič, Mihačinovič. Tomljenovič) 37 sek. Hazena Ilirija : Viktorija 14 : 6 (7 : 1) V nedeljo popoldne ob pol 19. se je vršila v Zagrebu ob navzočnosti maloštevilne publike prijateljska bazenska tekma med družinama Viktoriie in ljubljanske Ilirije. Tekma je končala z zmago Ilirije v razmerju 14 : 6. Tekma Je nudila precej zanimivosti ter je bila odigrana ves čas v živahnem tempu. Družina Ilirije je bila dati utrujena od dopoldanskega lahkoatletske ga mitinga, ki je trajal do 14. skoro vso igro v premoči. Imela jc z obrambo Viktorije orccej lahek posel. Napadalna vrsta Ilirije Je predvcdla doka! lepo kombinaclj-sko igro, za kar gre glavna zasluga Omanovi in Bernikovi. ki sta bili sijajno razpoloženi. Zlasti Je treba omeniti, da se razvija Omanova v prvovrstno napadalko, ki ie zlasti pred golom iako nevarna s svojimi hitrimi streli na gol. Bernifccva v sredini nenadomestljiva. Ie žal. da ne s+TelJa več tako ostro na grl. Vida zopet slaba, bila je več ali manj le ovira svojima soigralkama. Krilska vrsta dobra v obrambi, kakor tudi v podpiranju napadalne vrste. Iako zadovoljivo Je rešila svojo nalogo kot branilka mala Kochova, ki je igrala prvo večjo tekmo. Manjka ji sicer še rutine in hitrosti, kar pa bo, ako bo večkrat nastopila, sigurno Se dobila. Jermolova v goln v Drvi polovici dobra, v drngi polovici slabša. Od petih golov, ki jih je spust;la v dru gem polčasu, Je bil neubranljiv samo eden, vse druge, bi morala pri večji pazljivosti držati. Viktorija, ki jc lansko leto porazila Ilirijo s 3 : 2 v Ljubljani je od takrat mnogo Izgubila. Vzrok temu je, da večina njenih bivših igralk odide v Hašk. Pri nedeljski tekmi je nastopila z novimi močmi, ki so ookazale veliko volie in elana. Borile so se vse z največjo požrtvovalnostjo, dasi so ddele, da niso kos tehnično in taktično mnogo boljšim Ilirijankam. Najboljši del druž-ne jc vsekakor napadalna vrsta, v kateri se odlikuje predvsem Rošnjskova, bivša odlična igralka Ha5ka. Obramba, krilska vrsta in vratarica povprečno dobre. Scor-tale so za Viktorijo Bošnjak 4, Kaialklič 2, za Ilirijo Oman 8, Bernik 6. Pred igro je poklonila Viktorija Iliriji krasno zastavico. Sodil je v prvi polovici g. Modec, v drugi g. Munder. oba dobra. Mladinske nogometne tekme v Ljubljani V nedeljo so se ves dan nadaljevala mla« dinske pokalne tekme za tolažilno darilo, obenem pa se je vršila tudi semifinalna po< kalna tekma mod mladinskima moštvoma Ilirije in Maribora. Pokalna tekma: Ilirija : Maribor 3 : 2 (2 : 2). Igra je nudila mestoma prav dober šport. Igralo se je požrtvovalno in živahno. Oboie moštev razpolaga s prav dobrimi po* samezniki. iz katerih bodo zrasli zelo upo* rabni igralci. — Posebno je ugajala leva zveza in levi branilec gostov ter drsni br«* nilec Ilirije. Tudi v napadu Ilirije smo videli — razen levega krila — par dobrih moči. Zmagonosni gol jc pade! iz enajstmetrovke. Sodil je kandidat g. Perko, ki pa še ne ob« vlada tvarinc v praksi. Morda bi bil rezul« t»t ob preciznejši funkciji sodnika ostal ne« odločen. Tolažiina tekma Hermes : Panonija 4 : 0 (2:0). 2 X 15 minutni podaljšek v soboto brez golov zaključene tekme med Herme* som in Panonijo qe absolviral prvi z diferen co 4 : 0 v svojo korist. Bil je vso igro v ve. liki premoči in sc je posebno v napadu po. polnoma spremenil. Pri Panoniji sta oago« varjala do neke mere vratar in srednji kri« lec. Sodil je g. Driaj prav dobro. Tolažiina tekma Mars : Jadran 6 : 0 (3 : 0) Mars je pokazal razmeroma dovolj smisla in je brez težave pobasal tekmcca, ki je igral še zelo primitivno. Igra sicer ni nudila, mnogo užitka. Sodil je g. Ahčan iz« med kandidatov, ki pa je bil še pod vplivom publike. Tolažiina tekma Krakovo : Olimp 3 : 0. Ker slednji ni nastopil, je izgubil tekmo * običajni difcrenci. Druge nedeljske nogometne tekme MARIBOR: Železničarji (Zagreb) : ISSK. Maribor 2 : 0. Prijateljska tekma imenova* nih dveh klubov se je morala vsled nalivov že po 40 minutnem poteku zaključiti. Igra, dasiravno jo je naravnost onemogočevak voda, jc nudila ostro borbo, v kateri se je pokazala tehnična prednost gostov, zlasti v igri z glavo. Spočetka jc bila premoč 2c!ez« ničarjev, potem do konca odprta in povsem enakovredna igra. Pri večji odločnosti na. pada bi Maribor lahko dosegel neodločen rezultat. Obe moštvi sta nastopili s tremi rezervami. Pri gostih zlasti dober napadal« ni trio, pri domačih obrambni trio. Drugi gol rezultira iz offsida. — Sodnik g. Planin, šek dober. Obisk razmeroma lep. Drugih tekem radi dežia ni bilo. CAKOVEC: Rapid (Maribor) : Cakovea 6 : 2 (3 : O). ZAGREB: S. K. Bratislava : Hašk 5 : 2 (3 : 2). Prvo češko moštvo, ki jc letos go* stovalo v Zagrebu, je pokazalo dober no; gomet. Moštvo je dobro vigrano; izmed enajstorice so posebno ugajali vratar Hollv, desni branilec, srednji krilec in leva zveza. Krila so hitra in dobro oddajajo. Hašk je nastopil ojačen r Gotzom (Gradj.) in je za. dovoljil samo v drugi polovici. Bili so pred* vsem neodločeni pred golom. Sodi! je g. Pick. — S. K. Bratislava : Hašk,Gradjanski komb. 3 : 2 (2 : 0). Drugo domače moštvo je bilo nekoliko močnejše, vendar pa so go* sti vsled slabe postave domačih zopet zma* gali. Pri gostih dobri srednji krilec in levo krilo. Med domačimi sta bila najslabša oba branilci. Vodstvo igre je bilo v rokah kom* biniranih, toda napad ni izkoriščal situacij. Sodil jc g. Srtitzer. BEOGRAD: Jugoslavija : Slavi ja (Praga) 4 : 2 (2 : 1). Po lepi igri jc naš prvak zaslu« ženo odpravil goste z difcrenco dveh golov. Jovanovičev strel na gol je raztrgal mrežo. Sodnik je bil preobziren z gosti. — Slavi j a : BSK 3 : 1 (2 : 1) Domači gostom enako« vredni. — Igra je bila odigrana v soboto. SARAJEVO: Gradjanski (Zagreb) •. Fašk 3 : 2 (2 : 0). Gradjanski (Zagreb) : Slavija 3 : 3 (2 : 2). V igri proti Slaviji (v soboto) je Gradjanski slabo reprezentiral. SPLIT: Split : Zacreb 3 : 1 (1 : 1). V dru« gem polčasu popolna premoč Splitčanov. Od Zagrebčanov so se odlikovali posebno Mihclčič. dalje oba branilca in srednji kri« te c Premrl. Tudi Perškt je dobro vodil na* pad. Sodil je g. Fabris. DUNAJ: Radi skrajno neugodnega vre« mena so bile odrovedane vse za nedeljo do* ločene tekme. Včeraj, v pondeljek. na je policijsko moštvo iz Prage porazilo dunaj* sko policijsko moštvo z 2 : 1. KRAKOV: Reprezentanci Praga : Krakof 3 : 0 (v soboto). VARŠAVA: Pra pa : Varšava 3 : 2. LVOV: Sparrl (Praga) : Pogon 2 : 1 (v soboto) in 4 : 2 (v nedeljo). KOVNO: Hakoah (Dunaj) : S. K. Kovno 1 : 0. Službeno iz L S'P. V svrho treninga za medmestno tekmo z Zagrebom igra kom* binirani tim LNP. v sredo, 5. t. m. ob 18. uri tekmo s S. K. Jadranom, v petek 7. t. m. s S. K. Hermcsom. Kombinirani tim tvori v sredo I. moštvo Ilirije z Baumgartncrjem (Ptuj) kot levim branilcem. Plesom I. (Her» ines) kot srednjim napadalcem ter Uršičem (Hermes) kot levim krilom. .Sestava tima za petek sc objavi kasneje. Klubi Ilirija, Ja* dran in Hermes se nujno naprošajo, da po* stavijo igrače točno ob določenem času na igrišče. Sodniška sekcija se naproša, da de« legira sodnika. — Za nedeljo 9. t. m. je predvidena medmestna tekma Ljubljana : Maribor, od katere zavisi definitivna se« stava podsaveznega moštva. Kapetan LNP, S. K. Ilirije nogometni trening za mla« dinsko skupino in juniorje v sredo in petek ob 9. dopoldne. V četrtek trening tekma s Panonijo. — Načelnik sekcijc^ Juniorske tekme za pokal S. K. Ilirije. Se« ja medklubskcga odbora v sredo, 5. t. m. ob 20. uri v lokalu Športne zveze. — Pred* sednik. Ljubljanski plivački podsavez. V sre« do, 5. t. m. ob 21. v damskem salonu ka* varne Emona seja žirije in upravnega odbo« ra podsaveza. — Tajnik I. A. S. K. Primorje. Danes (t6rek) ob 21. v restavraciji «Zvezda» seja upravnega od* ! bora. — Tajnik I. V^^TS-^i-^rA^ko poročilo Ljubljana, 3. avgusta 192-5. Ljubljana, 306 m nad morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter ODlaino 0—10 Padavine ! mm i Liubl ana . . . 7. 7591 11-2 sev. vzh. jas. 16-2 i Ljubljana . . . 14. 7601 23 8 . del. obl. i Ljubljana . . . 21. 7630 182 vzhod jas. 290 ; Z?gieb .... 7. 757'3 180 9 Beograd . . . 7. 7572 180 sever več. jas. 280 i Dunaj .... 7. 21-0 | Praga .... 7. 7552 120 sev. zap. dež ! Inomost ... 7. Solnce vzhaja ob 4 43, zahaja ob 13-29, luna vzhaja ob 1534, zahaja ob 0 32. 3-iromcter višji, temperatura nizka. Dunalska vremenska naooved za torek: Jasno, toda hladno vreme. PLANINA PRI SEVNICI. Iz našega trga 5e redko kdaj čita v listih, čeprav se tudi mi gibljemo v smeri napredka. Vsled požrtvovalnost! In agilnosti našega občinskega odbora, posebno pa še vsled veUkega prizadevanja g. župana ^Rauterja so se popravila občinska pota, Szvršila potrebna popravila pri vodovodu in se sploh skrbi pod sedanjo občinsko upravo za izboljšanje občinskih ustanov ter dela v blagor in pro-cvit trga. Kakor slišimo, se bavi sedaj občinski odbor tudi s ustanovitvijo telefonske postaje. Pozdravliamo omenjeni ukrep našega občinskega odbora. To je res uva-ževanja vreden predlog, kateremu je treba posvetiti vso pozornost. Našli se bodo seveda nezadovoljneži, katerim niso všeč večji stroški, tega pa ne pomislijo, kako velikanskega pomena bi bilo to za planinski okoliš, zlasti še sedaj, ko vozi pošta samo ob sodnih dnevih. Apeliramo na naš občinski cdbar, da se resne posveti tej nameri in ukrene vse potrebno, da se omenjeni sklep uresniči. SLOVENSKA BISTRICA. Predstava Go-goljeve komedije «Ženitev>, s katero so v soboto pri nas gostovali ceijski napredni akademiki, ie bila dobro obiskana vkljub počitnicam in pasjim dnevom. Občinstvo je blo prav zadovoljno in je, posebno nekaterim igralcem živahno aplavdiralo. Upamo, da jih bomo mogli kmalu zopet pozdraviti v Slovenski Bistrici. KOZJE. Dne £>. t. m. ob 16. (4. uri) viprl-zori pristaniško drjaštvo pri nas priljubljeno Finžgarjevo dramo v 3. dejanjih »Razvalina življenja«. Prijatelji dijakov, pokažite, da umejete njih delo in Jih podpiramo, da ne bo njihov trud zastonj. Pridite vsi od blizu in daleč! Filatelija Publikacije o slovenskih znamkah Album za slovenske znamke kronske izdaje je izšel v trgovini z znamkami Pha- latelia — E. Szčcsi v Suboticf. Obsega 20 dobrih kartonskih listov s polji za znamke in n-jih opisi. Znamke so pravilno določen« glede kraia. kjer so bile tiskane, a razdelitev z ozirom na razne papirje in perforacijo je nepregledna, ker lepota naših znamk ne pride do prave veljave. Boljše bi bilo, če bi bile vse različne znamke iste vrednosti skupaj, da bi se jasno videle njih raz-ike, ki ravno tvorijo čar nažth znamk. Mnogo bo albumu škodovalo tudi to, da v njem ni prostora za znamke d''nar ske veljave Ali naj za te vsak zbiralec sam da tiskati album? Če bi bil založnik dodal vsaj še deset listov, oj bil album popolen ln bi v n.icm prišle do veljave tudi izpuščene znamke, ki so kot n. pr. ponovni provizo-riji ravno tako zanimive kot druge. Pa tudi frankevna znamka je vsaj estetsko zelo efektna in kras vsake zbirke, za Specialiste pa radi raznih retuš in redkih perforacij vsega študija vredna. Ne razumemo pa, da je album izšel le v nemškem jeziku, kot bi pri nas ne hnel'i drugih zbiralccv kot Nemce. Ce ga bodo kupoval, samo Nemci, gospod Szecsi pač ne bo napravil velikega dobička z njim Ce bi naši zavedni zbiralci obrali ost proti njemu, bi moral kaj kmalu spoznati, da je znanje našega jezika tudi v Subotici potrebno. Pomisli naj vendar, da naš naraščaj, ki je njegov najboljši odjemalec, ne zna nemški, ker mu ni treba več znati. Če bo gospod Szecsi to resnico vpošteval, bo prav kmalu izdal izpopolnjen album v domačem jeziku, če ne, naj pa obdrži novi album za sebe. Arnošt Grund: Dle slowenische Ausga. bo der Marken Jugoslaviens. Nemška priloga »filatelista«, glasila Hrvatskega Ffl. Društva v Zagrebu. Torej tndi ta potrebni opis naših znamk je izšel samo v nemškem jeziku. Zagrebška nemškutarija naj bi se naučila vsaj toliko takta, da ne bi žalila lastnih članov, ki narodno čutijo in ignorirala onih, ki nemščine ne razumejo. Izgovor s propagando v tujina je popolnoma piazen, ker bi že z ozira na naraščaj društva morali svoje najvažnejše publikacije objavljati v jeziku, katerega naraščaj razume, da spozna najprej lastne in potem šele tuje znamke. In društvo ima za naraščaj celo poseben odsek! Hrv. b'U. Društvo je z objavo tega lepega dela dokazalo, kako zna cenit: domače znamke, napravilo je za njo veliko propagando v inozemstvu, kateremu je pa tudi najbrže hotelo pokazati, da smatra naveau svojih članov v filateHstičnih ozirrh tako nizkim, kaker bi še ne bili zreli za zbiranje slovenskih znamk, če ne bi bilo tega najboljšega članka letošnjega letnika tiskalo v prilogi, ki je namenjena inozemstvu, pač pa na najodličnej-šerr prostoru svojega glasila. Ker se na vsebino spisa še povrnemo, ponavljamo danes samo željo, katero smo izrekli o albumu Rlstorljat ljubljanskih maraka od 15 K I 20 K. Splošno znani največji hrvatski prijatelj naših znamk. dr. Ivan Petrič. objav-I'«i v zadnjem »Filatelistu« kratek opis vseh izdai teh znamk, t. j. I. 'n II. kamena in faVJfikatov, o katerih smo mi že obširno pisali. Popraviti pa moramo avtorjevo mnenje v tc- iko, da falzifiksti niso tiskani z istim transportnim papirjem kot originali, kar dokazujejo razlike obeh tiskov. Prvi kamen irra več različnih pogrešk in II. kadita še mnogo več. kot jih navaja pisec. V mali fMzificiram poli 16 znamk je več *KRAlEYiN», ne pa nobene, kot č>t?mo v tem članku. Gospod doktor sc tudi moti, ker misli, da je ljubljansko sodišče sežga- lo več*no falziiikatov, resnica j« namreč ta. da je spahlo samo zelo majhen odsto-tik ponareienin znamk, ogromno večino pa vrnila lastniku. Ponovno smo že pisali, da sc ponarejene znamke, še danes ne-oziMčcne z neizbrisnim znakom kot falzi-flkati, pred očmi policije in sodni je še vedno predajajo kot nekaki ponovni tiski ali pa celo kot originali. Če bi imele te oblasti, k: so zapirale ob procesu proti ponarejevalcem popolnoma nedolžne zbiralce, le še malo tedanje vneme, bi bilo v kratkem drugače. «Jutro», «Ko!ektor» in tudi dr. Petrič sam so jasno izrekli svojo obsodbo in dokazali, da so Padevetovi tiski ničvredni falzifikati, da je torej tudi sodnija pravilno sodila, pa je čisto nepotrebno, če sedaj uredništvo zFilatelista> zopet načenja to že končno rešeno vprašanje, kot bi hotelo falzifikatom pomagati, da se bo vendar'.« še kje rasel kak poštenjak, ki bi iih rehabilitiral. Uverjeni smo. da ni nikake-ga upanja. _ Osrednja preiikuševalnlca za znamke kjer naj bi najboljši oosrnrvalci znnmk registriral! vse piistne znamke fn na te pritisnila resistrovo števPko, da bi se vsak kupec lahko vedno prepričal o pristnosti znamke, — ponarejene, restavrirane in popravljene znamke pa tudi z neizbrisnim žigom označila kot ponarejene ali popravljene, ter tako obvarovala zbiralce škrde ter do skrajnosti omejila ponarejanje, ie ena Izmed največjih potreb fllatellje. To zdravo idejo ie irprožH znani trgovec S W. Hers v svojem Izbomo vrejevanem listu Frankfurter Briefmarken - Zeitung, ki se je vsled svoje splošno zanimive in bogate vsebine povzpel med najboljše strokovne ča-s^etse. Ker rešuje vsa pereča vprašanja, priporočamo list posebno večjim zb'ralcem, saj stane do konca leta le eno marko. Vsebina julijske številke: In memorlam, O preizkuševanju, Nastajajočem zbiralen znamk, »Specimen«, Specialni katalogi kot nadomestilo za priročne knjige (F. Leiten-berger). Zbiranje posetmosti znamk nemške republike. Borzne špekulacije (g. S. \Volff-). Nevidna zbirka (Štefan Zweig), Mogočnost kaznjivega dejanja pri predaji žigosanih znamk. Poročila o literaturi, Razprodaje, Kcnkurzi, Sodnija, Kotiček za zabavo, Listnica i. dr. Naslov: S. W. Hers. Frankfurt a. M., GoethestT. 2. «Kolektorjeva» druga številka izide J. avgusta s prav bogato vsebino iz peresa Evgena Derocco, Gabra. dr. Petriča, Vilima Gregorčiča, znanega madžarskega strokovnjaka Jiszaija, Bungerca i. dr. Popravek. V članku «Falzifikati naših vinarskih portovnili znamk, v zadnji «Fi-late!iji» se mora 15. vrsta pravilno glasiti: ..da jih ponuja kot «1 poizkusne tiske*, torej kot poskusne tiske I. plošče. O prvi izd«;! avstrijskih »Merkurjev« piše najboljši njih poznavalec Josef Stura-i y v «P!vlate':istische Mitteilungen», katere izdaja trgovina z znamkami Kari Hennig v VVermarju. O lepem časopisu, M edini prinaša slike znamk v naravnih barvah, smo sicer že pisali, pa list še enkrat omenjamo, da si naši zbiralci lahko preskrbe vsaj slike najredkejših »Merkurjev., po katerih vsi hrepene. Izdajatelj in lastnik: Konzorcij «Jutra* Odgovorni urednik: Andrej Ralem Tisk *Sarodne tiskarne* v Ljubljani Besncin, elie, Delavnica za popravila avtomobilov in motoc cenere pri ,,EXPRES§" d. z o. z. LJUBLJANA, Vegova ulica štev. 8. ■SEa«EgMnBBmaEaEaEmraamg»r3 Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I • —. Najmanjši znesek Din I0-- Zahtevajte pokalice (K rsfberl) z zajamčeno pristnim sladkorjem, katere izdeluje EMIL MORE, BOiiavičar, Kette - Murnova (Martinova) cesta Stev It. 17035 (clefte) Potnika, dobro vpeljanega za dobro IdoS konkurenčni predmet, se sprejme proti proviziji. Ponudbe na upravo .Jutra, pod značko »Agilen 8984». 18100 Potniku ti zastopa špecerijsko bla- po ali kaj sličepa. oddam zastopstvo za alkoholne pijače na Gorenjskem, proti proviziji. — Vprašanja pod Sifro <3t. 1925» na upravo •Jutra«. 17436 Kuharica 'iobro izurjena in ne izpod 30 let stara, se sprejme v vfttjo trgovsko hišo. Glavni poboji: oeomadeževana preteklost In znanje nem-;2:ne. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo .Jutra, po J Sifro »Poštena 1234'R-17815 Kuharica samostojna gospodinja, starega. poštena, se sprejme. Z'.'!asiti ee je takoj oseono v Kersnikovi ulici 5. pritličje 8. 18270 Učenec priden in vesten, dobrih 'taršev. se takoj sprejme v manufakturno trgovino Ivan Cvikl. Ptuj. 18200 2 mizar, pomočnika starejša, prvovrstna, izurjena v finem pohištvu, sprejme v trajno delo Jeglič. Stamperk, Trebnje. 1S228 Čevljar, vaienca 'prejme Jože Perko, žev-'jarski mojster. Poljane nad -kofio Loko. Hrana in sta aovanje v bili. 18225 Trgovski pomočnik '.:trej$i, ki je dobro vrrzl-"v deielnih pridelkih, •e sprejme takoj na deželi, rirana in stanovanje v hiši, !a"a po dogovoru. — Po-"n !b- pod značko »Pomoč-aik S38S« ua upr. »Jutra«. 1S237 Mlajše dekle ^ Ena kuhati, e e i 5 5 e ?roti dobri plači. Naalov v »pravi . 18215 Ubogo deklico ■taro 14—15 let, brez star-!«v ali siroto, sprejme bolj-drulina k otrokom. — r:-Uiibe na upravo .Jutra» pod .Pridna deklica 15». 18221 Hišnika Cenjenega, za bi3o ▼ mfr-•tu, se ISČe takoj. Stanova-oj" prosto. Naslov t upravi •Jntra«. 18244 Spretnega risarja ^i je izve?ban tudi v stroj-sero pisanju, sprejme elok-'rotehnijno podjetje. — Po--idbe pod .Risar, na npr. «J'Jtr4.. 13237 Učenec za lesno trg. fprejme. — Naslov pove '■Tava .Jutra«, 18238 Blagajnlčarko izveibano v trgovskih ln blagajniških poslih, iičem. Ponudbe na upravo .Jutra« pod iilro .Primus« na upr. •Jutra.. 18255 Dva učenca za kolodvorsko restavracijo Zidani most, se sprejmeta. Biti morata ne manj kot 14 in ne več kot 17 let stara, zdrava, imeti veselje do natakarskega poklica in iz pošteno družine. Nastop takoj. Učna doba ln drugo po dogovoru. 18268 (liiem Mlada ženska z 2 meseca starim otrokom i82e službo na deželi, ali v mestu kot dekla za vso — proti prav majhni odškodnini. Zna tudi vezati. — Naslov pove uprava primprno mesto kjerkoli. Ponudbe pod značko «Zanesljiv» na Aloma Com-panv, Ljubljana. 18265 Inštruktorja se i 8 č e za nemščino. — Naslov pove uprava «Jutra» 18194 Otomane najfinejše izdelavo v blapru po 900 Din, afrik modroci po 250 Din. patent foteli in vsi tapetniški izdelki po najnižjih cenah. Vabi se na o?led. — Rud. Sever, Oo-sposvetska cesta št. 6. hiša mesarja Slamiča. 18009 Dijak ki bi učil računstvo 1—2 uri dnevno, se sprejme proti plačilu. Naslov naj javi na npravo «Jutra» pod šifro •Dijak 90066*. 9006 Dva zapravljivčka fina, na oljnate osi, proda Jožef Osenk, kovač. Stična (kolodvor). 18027 Foto-kemikalije v zal o pri pri Foto-materijal Janko Pogačnik, Ljubljana, Tavčarjeva nI. 4. 341/IV Transmisijo 40 mm, sfonilna jermena in stružno jeklo, naprodaj. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Poceni*. 18024 PletMni stroj «Rurid,trickma.-ehine». zelo dobro ohranjen, se proda za 2000 Din ln 5o skoraj nova berda za 2000 Din. — Istotam se sprejmejo naročila za pletenje nogavic po dogovoru. Naslov v upravi .Jutra*. 17999 Pisalni stroj malo rabljen, modern. kupi Jos. CihlaJ, Vodovodna c. It. 1. 18207 r fT' jIr & (SjfJtiLA 2 ^ JU^ Fižol za kuho mešane vrste kg 1'75 Hin čisla vrste kg po 2'25 Din prodaja Sever S; Komp., Uubljana. 17769 Otroško žensko kolo dobro ohranjeno, se proda v Levstikovi nli-i 10'11, levo (od 11—13 popoldne*. 17082 Narodna noša iz fine svile, za veliko damo, se po iaredno nizki ceni proda. Tstotam se proda fina črna b o a. Naslov v upravi »Jutra«. 18273 Mikroskop za zdravnika, seatav Leitz, VTetzlar, poceni naprodaj. Lokaj. Maribor, Frank«pa-Bova 48. 18260 Otroški voziček (Sportnll Brenabor, ee proda. Kje. pov« upr. «Jut>-a». 13190 Dekliško kolo lepo, majhno, §e proda. — Naslov pove uprava »Jutra* pod «9t. 2186*. 18229 Indian Skautt motor skoro nov, brezhiben, » priklopnim vozom i vsemi rezervnimi deli in tjnenma-tiko, se proda. Vprašanja na upr. «Jutra* pod šifro «G*r&nciia», 18224 Pisalni stroj dobro ohranjen, se proda Naslov pove uprava »Jutra* 18250 Žaket in telovnik modern. skoro nov, se poceni proda. — Naslov pove uprava «Jutra». 18253 Otrcško lokomobilo Steinbaukaften — «Mekano» (škatlja železnih sestavnih delov) in laterno ma«:iko. prodam. Naslov pove npr »Jutra* 18232 Torino-Fiat 501 dobro ohranjen, se kupi Ponudbe pod »Torino-Fiat 501* na »Publicitas*. d. d. v Ljubljani. 18046 Lepo posestvo oddaljeno 15 minut od postaje Straža na Dolenjskem obsegajoče ca 33 oralov zemlje, hišo v kateri jo ko-vačnira s kompletnim kovaškim orodjem, velik sadni vrt. ▼ sredini va«i, 6 njiv, travniki, 2 vinograda, ca 200 oralov lepeea kozda, se ugodno proda vsled smrti lastnika. Hiša leži na zelo ugodnem prostoru ob Krki in je pripravna za vsako obrt, ker v veliki vasi ni nobene gostilne in prodajalne. — Oddaljenost od Novega mesta 1 uro. od Dolenjskih toplic pol ure. — Proda se tudi samo en del posestva. Pojasnila daje Vinko Dular, lesni trgovec. Straža. Enodružinsko hišo j z vrtom, na periferiji Ptuja j ali na Bre^u, kupim. — j | Popis z navedbo cene na upravo «Jutra» pod tnačko j »Udobno stanovanje*. 18198 | Dvonadstropna v sredini mesta, z velikimi ! obrtnimi prostori, dvorijo kleti in prosto star.ovanfe novembra meseca, se zelo ugodno proda. — Potrebon kapital 75.000 Din Naslov pove uprava * Jutra* pon šifro «Vselitev*. 18232 Gostiina sli !-:avarna na prometnem kraju v Mariboru ali Ljubljani, s« vzame v naj^m — Naslov pri podružnici «Jutra» v Mariboru pod »Emilija* 17143 I Prodam hišo 5 minut od kolodvora Medvode (Ver je 85). FTiša je 21 m dolga. 6 m Široka in spada k njej: £ njivi, pašnik. gozd — voda v hiši. Kupcu stanovanie takoj na razpolago. — Pojasnila se dobe na licu mesta ali pa pri TTinka Cigiiču v Kranju 83. 17S12 Vila z vrtom In prostim stanovanjem, se proda. Naslov v upravi »Jutra*. 17912 Vila pripravna ta tovarno, dvoje stanovanj po 3 sobe, vrt ta zelenjavo in sadje ograjen, s 3 orali sveta za par-celirati, elektrika, vodovod. tik železnice, v bližini Ljubljane, se radi družinskih razmer proda. — Naelov pove uprava »Jutr** 19025 Hišo < Trtom, gospodarskim poslopjem, njivami, travniki In 3 RMdori. lastnim potom, « dostopom k slapu Martuljek, prodam, event. tudi posamerno po prai ugodnih cenah. — Posebno ugodno »a ietovi&arje. Zelo iep rasgled na divr.i 8pik in Martuljek. Oddaljeno ]e pet minut od postajališča Martuljek in tik drl. ceste Naslov pove uprava .Jutra« Lesena delavnica lepa. čedna in svetla — » velikimi okni krita s strešnikom. 7 m dolga, 4 ra široka. pripravna tu ii za skladišče, e e proda. — Vprašanja na upr. .Jutra« pod Sifro »Delavnica«. 17916 Trgovski lokal iščrm v sredini mesta, za trgovino z železnino. — Ponudbe na npravo »Jutra, pod »Meznina«. 179?. , Majhen lokal ia zastopstvo se iiče na p-ometnem kraju v sredini mesta proti dobri najemnini. Ponudbe pod »november« na upr. »Jutra«. 18172 Trgovski loka! se odda takoj v najem v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti. Vprašati ie pri ravnateljstvu posojilnice. 18219 Oosfiina na deleli, dobro vpeljana, z gospodarskim poslopjem, se poceni proda ali zamenja s hišo v Ljubljani. — Nac.ov pove uprava «Juc/a» 182C3 i Trgovski lokal I po motnosti s skladiščem, se išč^ v Ljubljani za ta-, koj sli r>ozneje proti dobre-j mu plačilu. — Ponudbe na npravo »Jutra* pod začko , «Lep dohod.-k 90:6. 18247 Tam gori v Rm-ni vosi so včasi strašni špasi: ko prva pošta pride, se za ograjo snide, kar teze ino gre, vaščani, letoviščarjl, gospodje in gospe A plsmonoša Juri sc z "Jutrom» nič ne žuri; oglas! mrJi — ti so zanj, ves vik ln krik je tu zaman. ctPoČHsi. le počasi/»... Tako je bilo ln še bo tam gori v Ravni vasi Stanovanje 2 sobi, kuhinja, veranda in shramba, z vodovodom, takoj na razpolago v novi vili. Naslov pove uprava »Jrtra«. 18054 Velika soba opremljena, v sredini mena, »e takoj odda. tudi z 2 posteljama. Naslov pov, unrava »Jutra«. 17903 Sobo v Mariboru s posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo ter event s hnno, išč» s 1. sem. boljši gospod. Ponudbe pod ,B P.' na upravo .Jutra". Dve dijakinji so sprejmeta v sredi-i mesta na dobro hrano pod strogim nadzorstvom. — Naslov pove uprava »Jrtra* 18037 Dve sobi na Mestnem trgu, z uporabo kuhinje, okna na ulico. elektrika, parket, takoj oddani. Najemnino je tri -n plačati nekaj mesecev naprej Ponudbe pod .f!ro .Mfstni trg* na upravništvo »Juira*. ls:oi Soba se tako! odda dlstingvira-nemu gospodu. Naslov pove uprava «Jutra». 18231 Sostanovalec se sprejme k boljšemu gospodu. Naslov pove nprava »Jntra«. 18193 Stanovanje odstopim proti nagradi. — Ponudbe na upravo »Jutra« poj Jlfro »Brzo«. 1819G Gospod Stanovanje. neopremtjeno— mansardro. na Tržaški cesti, obstoječe i j. 2 sob, oddam go-podu za daljšo dobo let s 1. .o-vombrora proti polletni najemnini naprej. Ponudbe jc poslati na upravo »Jutra« pod šifro »Mansardno stanovanje«. 18140 Prazna sobn s po6ebairr vbodom, s--za takoj. Ponudbe na upr »Jutra, pod značko »Samec 8942». 18112 Zakonski par brez otrok, išče opremljeno sobo s kuhinjo, orir. dovoljenjem do »porabe. Ponudbe na npravo »Jutra« pod Jifio »Plačana dobro 8939». 1610C Dva dijaka višjih razredov sre inj« šc ie. sprejme boljša drulina na stanovanje in hrano, v sredini mrsij Elektr. luč. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Dijaka 150«. 17948 i »Jutra«. Zračno sobo po.chnm vhodom ter s hrano ali brez te. iščem. Ponudbe z navedbo cene ca naslov: V. Golob, Gosposka ulica št. 12, pritličje. 18271 Soba r elektr. lučjo, se odda. Naelov pcv» uprava »Jjtra* 1S17I Opremljena soba lepa. z raz;-liidoin na ul co, se takoj odda. Naslov p'.v/: uprava »Jutra«. 1S204 I opo 'n čisto sobo i iMarično razsvetljavo ta posebnim vbodom, evet. t popolno oskrbo, iščem , bližini »Zvezde* s 15. avgu-ftoiu. Cenjeito ponrdbe z navedbo cen, na upra-o .Jutra« pod .Soliden 900;». 18197 se sprejme na stano-anje r» Starem trgu 9/1 (pri hiš-uicll. I820fl Gospoda spejir.e na stanovanje in hrano Serjak, Zibertova ui. 5t. .H. 18030 Opremljena soba s posebnim vhodom, so odda v r - -di,,: mesta. Naslov v upravi .Jutra«. 18280 Na stanovanje in hrano v srediui mesta, so sprejmeta takoj 2 gospoda ali gospodični. — Nailov pove upra\a .Jutra* 18246 Več dijakov iz boljlih rodbin, niijih razr. srednje iole, sprejme v popolno in dobro oskrbo uradniška druiina. Naslov j v upravi »Jutra*. 18257 Zakonski par brez otrok, ilie sobo s posebnim vbodoff. — Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Solidna 9026». 18258 Trije di'akl so sprejmejo v popolno oskrbo na Kongresnem trgu »t. J,T!. 18260 1 do 2 sobi t kuhinjo ilčam — najraje Pot v Rolno dolino ali v Rolni dolini. Ponudb« na unrsvo «Jutra» pod zpačko »G. 9024». 18256 Stanovanje 3 seb Kdo posodi 1500 Din samostojni d a m i ta dobo 2 mestcev. proti obrestim in garanciji (lepo pohištvo). Cenjene ponudbe na upravo cjutra* pod značko »Rabim takoj*. 18216 Sodnijsko ločen bret lastne krivde, starejši posestnik, trgrovec in obrtnik z otroci, v LJubljani, želi tnanja t« čednim, prijetnim. pridnim in poštenim dekletom. Dopise pod ♦Nesrečen* na upr. «Jutra*. 18272 Državni poduradnik želi dopisovati z gospodično ali vdovo bret otrok. — Dopise s sliko na upravo •Jutra* pod tnačko »Treznost 8093*. 18220 Gospod R. v temni obleki, kateri je v nedeljo dne 2. avgusta t. m. okoli 12. zvečer v gostilni r.a Martinovi cesti po doltrem času topet ozrl gd8. M...... jo vljudno naproša za sestar.ek. Odgovor na upravo «Jutra» pod značko »Salome T. & S. G. 6*. 18174 Ivi! Prosim vrni se — drnrače pričnem s terorjem. Milan A—. 18259 Psi prave volčje pa*me. naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra*. 18195 Paviljon na velesejmu, se cenn riro-da. Poizve se pri oskrbniku ali pa v uradu veščima. 18041 Paviljone na velesejmu sprejme i dekoracijo Hud. Sever, Gosnosvetska (I (v bišl mesarja Slamič a). 18021 Kranjske klobase n a j b o I j ! e. se dob« v restavraciji ra kolodvoru Orcsaplje. 3?C Perilo v pranje In krpanje s« sprejme na Krakovskem na-;!pu št. 14!l. 18192 Mizarski mojstri! V moje skladišče pohištva v Zagrebu sprejmem vsakovrstno pohištvo v komisijsko prodajo pod dobro ga-ran"ijo. Kdor rcflektira naj so oglasi a na«'ov: O. Ho-jovlč. sk!ad'?čo pohištvi. Zagreb. Prcradovkeva ull-s št. 18. JE240 Zamenja se popolnoma nova letna fina ir.o^ka obleka za fotojra-fični aparat IS X IS. — Na-slov pove nprava .Jutra« 18235 tUU. Prazno sobo lepo. t i. nadstr.. s popolnoma prostim vhodom. . I neposre 'ni bližini Ijnbljr.n- v Mariboru. Iclin zamenja-ske br.rze In univerze, oi. ti za enako v Ljubljani. — dam. Naslov pove uprrva Ponudbe na upravo »Jutra* iDeraoiEBhs Priporočamo knjigo: Stojanovič A., ''rinili !• . Popis bitke in njen pomen z dvcr.u z;m'ievi-dsma. Knjiga velja s poštnino vred Din 31 — ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljebljasl. Prešernova ulica bi 18211 ' itdoa - . - ■ : - - - ■* . sj. .Jj »J. IlOFfl-, BftOFP plošč« in filme, dtlje Mitnosa, Satrap, Ko-ftakpap^pje, vse foto-po-treb^cinc in fotojraf'čne aparate Ememan, Contesa.Kedak GOrtz Je od 160 Din naprej ima stalno v zalogi drogerija: Anton Kant sinova, Ljubljana, Židovska ulica ?ter. t Zahtevajte cenik! krema povzroči, da ostanejo čevlji trajno mehki in elastični. Radi odpotovanja ne sprejemam strank do 16 avgusta 1925 Fran MM® zotioleholK, Kranj Ugodno se proda maniše tovarniiko poslopje solidno zidano 22 PS. Vodna sila (turb na) kot (Kraftfutterfabrik) kompl. opremliena v obratu. Ponudbe pod .Redka priiika" na „Kaver", Kalgenfurt-Burg Koroško. Pri nego-vanju z y g kremo dobi Vaša obutev elegantno lice. a; / ---- \ Kdor rad čč^a lepe povesti, na naroči priljubljene mmnm „lutra" Do sedaj so izšli sledeči: Rom:n po ustnih, pisanih In tiskanih virih ?ater Kajetan Cena broš. Din 30-- vez, Din 40-- po pošti 2 Din več Tigfovi lobje Cen« broš Din 30.—, vez. Din 40-—, po pošti 2-— Din vet J BAN D h LA HIRt. Lucifep Fantastičen romen v VI. delih. Cena broi. Din 4S--vezano Din 55.—, po pošU Din več. FEREAL CUtNDAS. l'8i;5d 'nkvšzitos* Zgodovinski roma:! Iz dobe španske Inkvizicije Cena Din3a—, vtz. Din 40—, popošU DiaSr— več. HARRY SHEFF. ' Hči »janeža Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenravno življenie papeža Aleksandra VI, njegovega rci Cezarja in hčerke I.ukrecije Bcrgije. Broširano Din 30-— vezano Din 40-—, po pošU Din 2 — več. CLAUDE FARRERE: Gusarji Zgodovinski remzn Iz i!vrenji tro-skih roparjev v xvn sto'et!u. Cena broš. Din JCr—, vezana Din 30 —, po poiU Din vec. FR HELLER. Slanina vclikepa vefvode Roman. Broš. Din 15.—. vez. Din 25—, po pošti Din 2-— več FR. HELLER. Prigode gospoda Collina Šaljiv detekt vski ronun iz \ eg» sveta. Cena Din 10—, po pošU Din t— vec. Knjitfe se naročalo pri UitPavniStVU .Jutra* LjnbUanS, Proiernoaa ulica 84. t. Mikuš LJUBLJANA, V tnl trg IS izdeiovatel] ueinikov Na drobno I Na debelol Zaloga sprohcjalnih pallo W 4deči m ium r~^— Dr. Ivo Šorli: 14 «Nikakor brate! Antikrist je natanko popisan v svetih knjigah, ki jih imam tudi jaz. In če bo treba, bom tistih par strani vsakomur prebral. Antikrist ne bo hodil v cerkev in se križal z blagoslov* ljeno vodo, ker bo samo pritajen hudič; bo šuntal in hujskal, zasmehoval vse čednosti in kreposti, deloval samo z denarjem. In ne bo samotari! v seniku nad Končarjevim robom, ampak zunaj po svetlem, širokem svetu s krdelom svojih krivih apostolov in učencev peklensko seme seja!. Kajti naloga mu bo, da pred koncem sveta vse vesoljstvo še zbega in pred sodbo vse zrno preveje. Zdaj pa mene poglej in moje delo ter reci, kje vidiš hudiča?» «Hm, hm, hm ... Torej ga nameravaš res pregnati, siromaka?« je Pipan zamišljeno zmajal z glavo. «Da ti odkrito povem: smili se mi. Ni napačen človek in meni je mnogo dobrega storil. Vse si je uredi! tako lepo, da mu že nekoliko postarnemu ne bo lahko začeti iznova drugod ...» «.Jaz ga nameravam pregnati?« je osupnil Bogataj. <'Kaj sam pravi tako?« «Ne naravnost. In zdi se tudi. da se hoče še boriti. Toda gotovo je njegov ugled že doslej trpel in bo še boij. ako ne zmaga; kar, kakor vidim, najbrže ne bo!» «Ugled trpel! Vtepe si nekaj v glavo, recimo nekaj tako nespa* metnega, kakar da moram jaz živeti po njegovem in ne po svojem recepiu. a če ne uspe, sem jaz kriv! Kje je zapisano, da mora obveljati res samo beseda teh gospodov?« «V takih krajih že. Oni vsaj so tega mnenja. Še ura v stolpu mora iti narobe, če jo obsodijo; to je: če hočejo na ta način pokazati svojo moč. Dvakrat v življeju sem doživel prav ta primer. Razumeti jo treba prijatelj, —comprcndre. a potem pardonner!® «Hvala lena! Dasi... dasi tega prav za prav nisem nameraval..» ■je skomignil Bogataj. «Česa?» «Da bi možakarja po svetu premikal, kakor ti trdiš. Ali res ne more dati miru? Smatram tc namreč navzlic tajenju za njego« vega poslanca, vsaj pooblaščenca brez pooblastila in te vprašam: ali ne bi bilo mogoče nekako premirje? On se ne briga več zame, jaz neham — zvoniti. Mogoče celo, da potem to moje čepenje tu gori izgubi zame samo iz sebe vsak čar... Razumeš?... Takole kakor vino brez alkohola, smotka brez nikotina. Di, mogoče mu še zvon za njegovo verkev prepustim... Velja?« «Ne verjamem... Saj ne. da se popolnoma zlagam ž njim, a on zdaj nikakor ne more odnehati. Ali greš ti ali on — premirja ni!« «Potem tisti, ki pojde. ne bom jaz! To pa ne samo zato. ker me zanima nadaljni potek tega boja, ampak bolj. ker me tudi drugače drži tu gori in v teh krajih še marsikaj. In če hočeš vedeti, a tudi če znaš molčati, ti lahko povem celo kaj. Boš molčal, vsaj za sedaj?« o-Bom. Čeprav se mi zdi, da že vem.» «Žeska seveda. Dovolj sem brodil po svetu, dovoli prebiral, pa se je zgodilo čudo. da sem našel prav tu. Bogu za hrbtom, kar sem vedro iskal. Sprva sem se sam opozarjal, da je zmagala glavno zato, ker ni imela tekmovalk; toda zdaj sem do konca uverjen, da samo zato. ker se jih ji tudi sredi velikega mesta ne bi bilo treba bati! Kvečjemu, da sem v ti samoti laže spoznal njeno vrednost, kakor pride — oprosti primero! — dragulj posebne cene, do polne veljave šele, ko je ločen iz družbe.« «Toda, ljubi moj — ta ženska je poročena!« je vzkliknil profesor, osupel nad to nenadno prijateljevo resnobo. «0? Torej že kar veš. kdo je? Di, ta ženska je poročena. In je bila gotovo že ljubica temu in onemu. Saj pač največ radi tega ta boj. Toda to me ne moti. ker jc ena izmed žensk, ki ne čutiš njih preteklosti. Da si jo pobral na ulici, rešil iz javne hiše, stoji — nova pred teboj! Zato, ker veš. da se ic i sama v sebi rodila šele sedaj, da sc jc vsaj drugič rodilo novo bitje! Ob taki ženski tudi ne vpoštevaš ovir. teh zunanj:h car. Poročena je in njen mož živi; tudi moja žena živi; a navzlic tem dvojnim verigam se še nikoli nisva vprašala, kako bi se jih otresla. Pač, ker oba čutiva, da bo treba samo hoteti, kadar bova hotela!« <'Pa ne, da jo nameravaš spraviti celo sem gori? Da napravita pred vsemi javen škanda'?« je vzkliknil Pipan. »Glej, glej! Torej se ti zdi možno?« ga je pogledal Bogataj. «Bogme, da se na to doslej niti spomnil nisem. Ampak hm ... Ne, to ne bi bila srečna misel! Na ta način bi obrnil gospodu Jakobu — ranljivo plat, kakor se včasih izražam. Gotovo lahko trdim, da imani prav toliko pravice do ženske postrežbe, kakor on, ko sem le kakšnih pet. šest let mlajši; toda pri meni bi takšno razmerje šc oblasti imenovale konkubinat... celo neke vrste bigamijo... Skratka, s tem ni nič... Pač pa je mogoče, fo io vzamem kam drugam s seboj... Če se namreč odločim, da pojdem... Ali za zdaj, pravim, ostanem!« Profesor je vstal, gledal v tla in ni vedel, kaj bi še dejal. «A. da! Ti moraš nekaj povedati tam spodaj... Kako si opravil.« se je zasmejal Bogataj. <^Reci, da nič. Da z mano ni mogoče govoriti, kar je tudi res. Nje ne omenjaj. Lahko bi ga zavedlo, da mi spet on nastavi — preveč ranljivo stran. Jaz pa želim, da se dvoboj izvrši častno in pošteno.« XX. Ko je profesor odšel, je Bogataj odprl svoj dnevnik in napisa) sledeče vrste: «Ako bi bil naprej vedel, da pride danes k meni prijatelj Pipan, in se vprašal, ali mu bom kaj omenil o njej, bi si bil odgovoril najbrže, da ne. In ako se vprašam sedaj, zakaj sem storil, moram reči. da ne vem. Bo že. da se mi je. kakor pravimo, nenadoma odprlo srce, da sem govoril iz razpoloženja, ki te včasih hipno obide sredi samega pogovora. A sem šc zadovoljen, da sem se ,izdal'!... Doživel sem tisti trenutek v sebi čuden pojav: da se je bliskoma nekaj razmaknilo v meni, da me je mahoma obiilo čudovito spoznanje: vse, kar govoriš, je resnično in vsaka beseda iz tvojega najglobjega bistva! In v tistem enem samem hipu sem tudi doumel, kaj na tem bitiu me je s tako neodoljivo silo omamilo. prevze'o, kaj bi me bilo omamilo, prevzelo i sredi tisočero drugih morebiti še lepših in stokrat bolj izobraženih žensk... (Sicer pa sem mnenja, da deluje izobrazba sama na sebi in v ožjem smislu — učenost pore* čem — na moškega prej odbijajoče... privlačno kvečjemu na tiste, ki je sami nimajo dovolj...) 19 iz naše tuornke y Solina po izjemno nizki dnevni ceni SPLIT" d. ± za cemsnt Paršland, = podruiis?i«a g.|u&3jjana. ===== V-A__A._A_/\ A.. A_A_ A A A_A A lo m saiiifssia. Cenjeno prebivalstvo Maribora in okolice ter potujoče občinstvo sploh prijazno obveščam, da sem dne 1. stfgissis t. I, mmmi u 1 f Kil! katero bom vodil z ono skrbnostjo, ki jo sem posvečal restavraciji v Pragerskem dolgo vrsto let. Pred vsem bodem pazil na prvovrstno kuhinjo, pristna domača in tuja vina po zmernih cenah, na vedno sveže Goetzovo pivo ter na točno in vestno post.-ežbo ccnj. gostov. Priporočam se cenj občinstvu za zaupanje in mnogo-brojer. poset na mojem novem mestu ter bom skuša! spoštovane goste kar najbolje zadovoljiti. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujem svojim dosedanjim cenj. gostom v Pragerskem za Ijubeznjiv poset in zaupanje, kiičoč jim: na svidenje v Mariboru. Z odličnim spoštovanjem FRAK CfiS, restavrater. lahko nese po prapju svojega že tako velikega sinčka domov, saj pere s terpentU novim .GAZELA*-milom, katero ji prihrani ves trud. Poizkusite tudi Vi z .GAZELA*-milom. Nov! najemnik kolodvorske restavracije Zidan! most, Ciril Ma{ces, do sedaj hotelir na Bledu, se priporoča prijateljem, znancem in vsemu p. n. potujočemu občinstvu za obilen poset z zagotovilom, da bode nudil vedno prvovrstno, točno in zmernih cen postrežbo. K V / X i - MyP; 1 i 'enimi m neveste! Ne pohabile pri nabavi polvštva na IOCTO Prsim Mmm, CELJE k-tera Vam dobav! mo opremo cd navadne do najfinejše umetne :zde!avc, po najTioderrciših vzorcih iz domačega in po žc'ji inozemskega lesa. Izvršujejo se tudi trgovske in pisarniške opreme, kakor tudi portali in vsa stavbena dela. Cene brezka-tkurenine! Izvršitev ra-icčil točna, za solidno delo se jamči. S prvovrstne moči, iščem za svoj modni atelje s popolno oskrbo. Ponudbe s plačilnimi zahtevami na ELLA VA3EČ, Osijek I. Kapucinska ul. 9 bbbib a i HŠa s parketirarvml sob^rri ;e v nrrboljšem stanju, v pjfi staroznana izbeno idoča gostiira, hlevi za 20 konj, mostna tehtnica, velika gospodarska poslopja, obširno dvorišče itd. Pripravno za vsako obrt. Eno stanovrnje kupcu na razpolaga Cena ni/ ka. 4164a Samo pismene ponudbe pod „šSedk2 prilika" na upravo .Jutra'. Posredovalci izključeni. v v a plasce se slika (od 1. do 6. avgasta 1925) v reklamne svrhe vi foto-ateljeju .Vesna" J. Pogačnik, Ljubljana, Gledališka uiica 8/II. (stavba Pok. zavoda nasproti Trboveljske premo-gokopne družbe). »emotorle in diname. šnrnice Osrara', .Tungsram'. ,Phliln3', etektrščr.a nansijarc (najboljši proizvod1, lestence, svetilke in srmatare, el»ktrl6ie števce (šv carski proizvod), elektrona likalnih* !a nosode. te!e!one, ivonce in ele-raea e, ves drc?l eieUtrlCoi inp.terl|al KDP-TS ns>cene;e pri elektroivrdkl Karo! F I c r j a r S i 5, Ce5?e. Postrežba točna. 3904.' pr?s«ne angleške, tvorniške zaloge, neprenosljiva, kupite najbolje pri LAEj MARISOS, Glavni trg 2 32s-an z 2 lokaloma z približno 80 m2 površine na najboljšem prostoru Ljubljane Hotel Sv. Gufe. Sobe z razgledom na jezero 15-20 Din, Pension 60-65 D;n Feliks Seljak. s® takoj proda. | s Suha feakova 8rva Naslov pove uprava .Jutra". Potrtega srca javljamo tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, sin, brat, svak in stric, gospod posasSnSsi in ?rgoves v nedeljo, dne 2. avgusta v Strugah na Dolenjskem nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega se vrši 4. avgusta 1.1. Zadušnice se bodo brale v pravoslavni kapelici vojašnice vojvode Mišica. Prosimo tihega sožalja. Ijjabijaaa-^ovE vss pri Rakeku, 3. avgusta 1925. Andja ModJc, soproga — Ana, mati — Milan, brat Anica, Zof) sestri in ostali sorodniki. Gioboko potrii naznanjamo vsem so:odnikom, prijateljem in znanccm, da je naš ljubkem oče, stari oče, tast itd., gospod posestnik, gostilničar in trgovec danes, dne 3. avgusta 1925 ob pol 1. uri zjutrai, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po daljši bolezni, v 68. letu, v Go;podu zaspal. Pogreb bo v torek, dne 4. avgusta 1925 ob pol 6. uri popoldne ni tukajšnje pokopališče. Maše zadušnice se bodo braie v tukajšnji župni cerkvi v soboto, dne 8. avgusta 1925. D ., . . B Bodi mu b ag spomin 1 V Kranju, dne 3. avgusta 1925. Zal, ;oč:- rodbine: Bedenkova, Pirnatova, Kovačičeva in Urbasova. odrezki od parket in žage se prodajajo tudi maniše količine po znižani ceni dokler traia zaloga. — Drva 1 m dolga Din 15 za 100 k? D-va kratka (takoi nerabna za štedilniki Din 20 za 100 kg franko skladišče. Na željo dostava na dom po lastni ceni. Ivan Šiška, tovarna parket in p*rr;a ža^a, Ljubljana, Metelkova ulica 4. 3965-a 25° 9 ZNIŽANE C2NE! t Zapustil nas ie nenadoma danes ob 1. uri zjutraj naš predobri brat in stric, gospod As!on Eupulk pekovski pomočnik previden s tolažili sv. vere v 40. letu svoje starosti. Pog-eb dragega se vrši v torek ob 3. ur: pop. iz mrtvaške veže deželne bolnice, r.a pokopališče k sv. Kilžu Sp. Ši£ka, 3. avgusta 1925. Ža*7z'oči ostal!« PT> i"Ji t Slavnemu občinstvu nr.-znanlam, da sem z včerajšnjim dnem otvoril na:o urejeno ps&spilo v Ljubljani na Martinovi cesti št. IS. Potrudil se bom ustreči cenj. odjemalcem v vsakem oziru s finim pecivom. Spoštovanjem Lovro Cimperman pekovski mojster. OIOIOUOIC najnovejša iznjfe! Brez kvarjenja blagake-naično tnežSBt« in vsakovrstno Vrvanfe nblf: