pouk in zabavo.
niiwwi"
Št. 29.
. K. o 1 AA! Onn »inLlUUimi i
:,:,tam 17 m. 1913
/0 I/O '¿/Ü
üit. Beilagen ___
List ljudstvu v
z li *- <
Tečaj XL VIL
M.I.I MIIIWllW III*—.Mil MM— III III llll'l lI lili I .....M—M—l
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za fctrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroika
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — No
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Današnja številka obsega 12 straai.
Na Balkanu.
Ubogi Bolgari! Sreča, katera jih je spremljala v bojih s Turki, jih je zapustila. Junaki Lozengrada, Bunar-Hisarja, Lile-Burgasa, Cataldče in Odrina se morajo sedaj umikati pred Srbi, Grki, Rumuni in pa Turki. Kar štirje sovražniki so se navalili nad nesrečno Bolgarsko.
Rumunija je vdrla dne 10. julija s svojo veliko armado na bolgarska tla in je zavzela brez odpora Bolgarov ozemlje Dobručo med Tuturkanom in Balči-kom.	^
Bolgarska armada na severu se je umaknila pred Srbi pri Zaječarju in Sv. Nikolaju na bolgarska tla. Glavna bolgarska armada na makedonskih tleh se bori ob Krivi Palanki z glavno srbsko armado in ji hoče zabraniti pot v Kiistendil in Solijo. Desno srbsko in levo grško krilo ob Vardarju sta se združili.
Na jugu proti Grkom Bolgari tudi nimajo sreče. Oki so po hudih bojih zasedli Seres, •Strumico in Petrič ter prodirajo naprej. Bolgari so na tem bojišču potisnjeni v severno-makedonske hribe. Grška poročila tudi pravijo, da primanjkuje tej armadi živil in streliva. Turčija bo s svojo armado zasedla mejno črto Midija—Enos in hoče prodirati dalje v kraje, ki so sedaj v bolgarski lasti.
Ce pogledamo na zemljevid, vidimo, da je Bolgarija ogrožena od vseh strani. V vojski s Turki je za osvobojenje Balkana največ trpela, bolgarski vojskovodje so izdelali načrte za propad Turčije, a sedaj preti junaški Bolgariji sami od vseh strani velika nevarnost. Tukaj se zopet vidi, kam vodi nemška politika. Nemci so na tihem podžigali Bolgarijo, naj se f ne ui*a Rusiji in njenemu posredovanju, naj ne privoli v spremembo predvojskine pogodbe glede določitve meje in sedaj, ko je Bolgarija v pasti, so jo tudi njeni nemški prijatelji zapustili in ji obrnili hrbet. Nemški listi, ki so dozdaj peli slavo bolgarskemu o-rožju, so naenkrat začeli udarjati po Bolgariji. Edino Rusija Bolgarije v težkih trenotkih ni zapustila, čeravno je Bolgarija še pred kratkim zavrnila posredovanje ruskega carja. Bolgarija je prosila te dni Rusijo, naj posreduje v prilog Bolgariji in da se konča krvoprelitje.
Kakor je posneti iz novejših poročil, se nagibajo vse vojskujoče se države k miru. Seveda so zahteve Grške in Srbije sedaj po vojski mnogo bolj prešerne kot pred vojsko. Grška n. pr. zahteva za-se vso, od Bolgarov zasedeno obal Egejskega morja. Upati pa smemo, da bo šla Rusija Bolgariji na roko in jo bo pri sklepanju miru podpirala. Prihajajo tudi vesti, da je začela Rusija ob rumunski meji mobilizirati.
Bolgarsko-srbsko bojišče.
Bolgarska poročila se glasijo:
7. divizija, podpirana od 12., je dne 7. t. m. napadla srbsko središče pri Kočani in je vrgla tu nahajajoče se srbske čete nazaj. Srbi so se umaknili do gričev, ki leže zahodno od reke Zletova. V bitki je padlo veliko ljudi. Moravska divizija, ki je stala severno od Stiplja ob Bregalnici, je bila tudi pognana v beg in se je umaknila k sosednji diviziji.
Ostri boji se vrše v okraju KoSana, kjer je 4. bolgarska armada, ki ji poveljuje Kovačev, dobila od 5. armade -pomoč. Najbrže se bo vojna tu odločila, Tretja armada pod generalom Petrovom je korakala proti Vranji, da odreže Srbom povratek, a se je morala vrniti.
Tretja armada je napadla Vranjo in razdrla železniški most. Drugi oddelek je napadel Pirot. Srbi so vse zveze med Pirotom in Caribrodom uničili.
Položaj bolgarske armade se je na vseh bojiščih silno poslabšal. To je bil tudi vzrok, da je bil odstavljen vrhovni komandant bolgarske armade, general Savov in je bil imenovan na njegovo mesto za generalísima (vrhovnega pp/t-jnika) bolgarske armade general Radko Dimitrijev:' Položaj bolgarske armade je na vseh bojiščih negotov.
Razdvojitev armade generala Ivanova je največja napaka, ki se je storila v celi vojski.
Bolgari se na črti Kriva Palanka—Kiistendil u-stavljajo srbskemu prodiranju. Okrog Krive Palanke, to je ob bolgarsko-makedonski meji, se vrše že skoro teden dni vroči boji. Bolgarska armada se bori z neprimernim junaštvom in brani srbski premoči dohod v Kiistendil in Solijo. Bolgarska poročila tudi trdijo, da so se Bolgari na severnem bojišču (Zaječar—Pirot) umaknili popolnoma prostovoljno na bolgarska tla.
Srbska poročila se glasijo:
Srbske čete so dne 8. t. m. zavzele Stiplje. Ko so bili Bolgari dne 2. t. m. potisnjeni na drugi breg
Bregalnice, so začele naše čete dne 3. julija na vsej črti z odločilnim napadom. 6. julij je prinesel zmago Srbov pri Kočani, kjer je bilo bolgarsko desno krilo, ki je štelo 50 bataljonov z več nego 100 topovi, popolnoma uničeno. Desno bolgarsko krilo je bilo odločeno od levega krila, ki je obstojalo z okroglo 60 bataljonov z ¿več nego 120 topovi. Ta je bil potisnjen nazaj v smeri proti Carjevem selu. Bolgarskemu središču se je posrečilo, da se je obdržal ter branilo umikanje levega krila, dočim so srbske čete zasledovale desno krilo. Zavzetje Stiplja dokazuje zmago srbske armade na vsej črti. Po 'zavzetju Stiplja so se umaknili Bolgari proti Radovisti in Pečovem. Preganjale so jih naše čete in grška armada, ki je prišla od Strumice.
Bolgari se še vedno umikajo. Naše čete jih ostro preganjajo ter jim ne dopuste nobenega odpočitka. Po uradnem poročilu so baje poskusili Bolgari na svojem umikanju od Stipa, ustaviti se v Radovisti ter pričeli z napadom. Ko pa so se približale srbske če-ie, so se Bolgari umaknili iz mesta, ki so je zasedle srbske čete. Radovista, važna vojaška točka, je bila dozdaj sedež glavnega stana štaba 4. bolgarske armade. Prebivalstvo je navdušeno sprejelo srbske čete. Bolgari so na svojem hitrem begu vzeli s seboj le najbolj potrebne stvari. Puške s strelivom, živila in celo artilerijsko strelivo so nam označevale smer njihovega bega.
Tudi vsi napadi Bolgarov na srbsko-bolgarski meji med Zaječarjem in Pirotom so bili popolnoma odbiti.
Uradno se poroča s severnega bojišča na starem srbskem ozemlju, da so tudi tam mimoidoči, brezpomembni uspehi Bolgarov popolnoma uničeni. Bolgarske čete, ki so vdrle v Knježevac, ki je neutrjeno mesto, so bile od srbskih čet popolnoma uničene. Napad bolgarskih čet na Vlasino je bil popolnoma odbit. Po ljutem boju so se umaknile bolgarske čete nazaj. Srbi so zaplenili pri zasledovanju bolgarskih napadalnih čet en oddelek strojnih pušk in so vjeli cel e-skadron bolgarske konjenice. Bolgarska armada pod poveljništvom generala Kovačeva se umika v divjem, nerednem begu proti Dubnici in Pečevi.
Na starem srbskem ozemlju ni danes nobenega bolgarskega vojaka več. Napad na Zaječar in na Pirot je bil popolnoma olbit. Bolgarska armada, ki je napadala Zaječar, je bila močna 15.000 vojakov prvega poziva, pri Sv. Nikoli je pa vdrla 40.000 mož bro-
Ptujska pisma.
(Sodobna premišljevanja).
Ce znanec znanca ali prijatelja sreča na cesti, ga naglo vpraša: odkod in kam? Pa ne le to, tudi po njegovem opravku ga vpraša. Enako bi utegnil kdo vprašati mene: Od kod prihajaš in kam si namenjen? No, jaz vam pa tudi kar naravnost povem, da gori od Ptuja prihajam. Kam grem in kam bom prišel, tega pa zdaj še sam ne vem. In s čim se pečam? Z različnimi stvarmi, med drugimi premišljujem razne zgodbe sedanjega časa, sedanje dobe, ali kakor je zgoraj napisano: pečam se s sodobnim premišljevanjem. Ker so torej te stvari pisane za sedanjo dobo, zato pa, ljubi čitatelj „Slovenskega Gospodarja", tebe prav uljud-no povabim, da ta premišljevanja pašno čitaš in jih daš čitati tudi svojim prijateljem ter znancem. Prvo premišljevanje, oziroma pismo, veljaj naslovnemu i-menu: starodavnemu Ptuju!
I.
Ptuj je staro mesto. Ustanovili in ime so mu najbrže dali Kelti, kateri so pred prihodom Rimljanov tukaj stanovali. Rimljani so Ptuj v svojem jeziku i-menovali Petovium. Nekateri slovenski jezikoslovci pa ime Ptuj izvajajo iz slovenske korenike. Nas seveda te reči nič ne brigajo. Naj se Ptuj izvaja iz kakršnekoli korenike, to jo vseeno. Ptuj je to, kar je, namreč nemčursko-žganjarsko gnezdo.
Davorin Trstenjak trdi, da je stari Ptuj stal deloma tam, kjer zdaj teče Drava, ker so leta 1834, ko je vladala silna suša in je bil vodotok zelo plitev, potegnili iz Drave več rimskih kamnov. Od Drave se je raztezalo mesto po sedanjem bregu do Sv. Roka. Drava pa je takrat tekla med Sv. Rokom in med Sv. Martinom na Hajdini.
Rimljani so si osvojili Ptuj za časa cesarja Avgusta malo pred Kristusovim rojstvom. Dežela, v kateri je bil Ptuj eno najvažnejših mest, je segala tja
do Donave; imenovala se je Panonija. Za časa Rimljanov je bila v Ptuju močna vojaška posadka. Stalna zimska bivališča sta tu imeli 8. in 13. legija. Legija je bila rimski polk ali regiment. Ob tistem času je i-mela navadno do 6000 vofakov. Iz tega je razvidno, da je bilo na Ptuju po zimi stalno nameščenih do 12 tisoč vojakov, včasih pa gotovo več. Se dandanes se vidijo na Ptuju nagrobni spomeniki raznih vojaških mogočnežev iz rimske dobe. Rimljani so morali zato imeti veliko vojaštva na Ptuju, ker so imeli vedne boje z bližnjimi divjimi narodi.
Več rimskih cesarjev se je mudilo v Ptuju. Najbolj znamenit za Ptuj in okolico je bil cesar Prob, ki je vladal velikansko rimsko cesarstvo od 1. 276 do 1. 282 po Kr. rojstvu. Pravijo, da je ta cesar stanoval na istem prostoru, kjer je sezidan današnji ptujski grad. Tu so bile namreč že za časa Rimljanov imenitna utrdbe; sedanji grad pa so postavili solnogra-šai nadškofje v 12. stoletju. Vojaki cesarja Proba so morali v mirnih časih opravljati poljskadela. Zasajali . so vinograde v Sremu, v Halozah in v ptujski okolici. Prob sam je bil rojen Panonec, zato je celo umlji-vo, da je skrbel za gospodarsko povzdigo svoje rojstne dežele.
Ker se je na Ptuju zbiralo veliko vojakov od vseh strani prostranega cesarstva, so bile tu zastopane različne poganske vere. Zato ni čudno, če so se tu našli sledovi ne le rimskih, temveč tudi egiptovskih, perzijskih in še drugih malikov. Pravijo, da je bil na Hajdini tempel egiptovske boginje Izide. Pri St. Janžu na Dravskem polju so bili iz Drave vzdignjeni kameni templa, ki je bil posvečen solncu. V sedanjem Ptuju je bil tempel grškega boga Apolona itd. Pred nekaterimi leti so v ptujski okolici odkopali neko podzemeljsko zidovje, o katerem so trdili veščaki, da je temelj rimskega templa.
Tudi v krščanskem oziru je Ptuj znamenit. Kon-
cem 3. stoletja po Kristusovem rojstvu je bila tu že škoiija. Prvi znani škof je bil sv. Viktorin, ki je leta 304. umrl mučeniške smrti. Njegova naslednika sta bila Aprijan in Marko, Zadnji znani ptujski škof se je imenoval Virgil. L. 547. po Kr. ga je bil postavil za škofa Narzes, vojskovodja cesarja Justinijana.
Za tem ne čitamo več o ptujskih škofih. Razmere časa Ptuju niso bile ugodne, kajti vedno so prihajali divji narodi, kateri so mesto opustošili ali razdrli. Že za časa Rimljanov so bile hude bitke na Ptujskem polju, še hujše pa je bilo ob preseljevanju narodov. Ptuj je neizmerno veliko trpel. L. 377 po Kr. so ga razdejali zahodni Gotje, 1. 452 so ga razdrli Huni, in tudi o Avarih nam poroča zgodovina, da mu niso prizanesli.
Po dokončanem preseljevanju narodov se je začelo v Ptuju zopet mirno življenje. Krščanstvo se je na novo opomoglo. Dokazano je, da je dal solnograški škof Arno 1. 785. iz podrtin sezidati novo cerkev na Ptuju. V 9. stoletju se je tudi mesto povzdignilo. Prenoviti je je dal slovanski vojvoda Kozil. Verjetno je, da so bili na Ptuju tudi slovanski knezi, in sicer po preseljevanju narodov, ko so Slovenci zasedli sedanje, večinoma opustošene kraje. Pred nekaterimi leti je bilo pod ptujskim gradom izkopanih več slovanskih grobov — veščaki so rekli, da so iz 8. stoletja —, kjer sc se našli različni okraski, kakoršne so polagali Slovani mrtvecem v grob.
Ptuj je bilo važno mesto za časa štajerskih grofov Otokarjev, kateri so izumrli 1. 1192. Ti in pozneje mogočni ptujski grofje, so se morali pogosto bojevati z divjimi Madžari, katerim so se sline cedile po rodovitni štajerski zemlji. Divjim Madžarom so se koncem 14. stoletja pridružili še bolj divji Turki Oboji so pustošili našo lepo zemljo in zatirali dobro slovensko ljudstvo. L. 1396 je bil Ptuj zopet razdejan. Razdejali so ga Turki, kateri so prvikrat pridrli na slovensko zemljo.
ječa bolgarska armada v Srbijo. Po porazu, ki so ga te čete pretrpele, so se začele naglo umikati, samo majhni oddelki so se ustavili pri Vratarnici in Kraljevem selu, so jih srbske čete kmalu pregnale. — Srbski vojaki so v preganjanju bežečih bolgarskih čet našli mnogo plena.
Bolgarski poraz pri Sv. Nikoli in pri Knježeva-cu je bil strahovit. Bolgari so imeli samo tukaj več kot 5000 mrtvih in ranjenih; padel je tudi poveljnik 60. polka in večji del poveljnikov bataljonov in stot-nij, in armada brez oficirjev se je umikala v popolnem neredu.
Iz S kopij a se poroča: Srbska armada je zopet pričela z vso silo prodirati na bolgarsko ozemlje. Pri Krivi Palanki se skušajo Bolgari ustavljati in se vrše sedaj tam veliki boji. Po drugih vesteh je srbska armada dospela v Kiistendil. Tudi severna srbska armada je začela prodirati proti Slivnici.
Naše mnenje: Kakor je posneti iz poročil, se je položaj Bolgarov res silno poslabšal. Bolgarska glavna armada se umika z makedonskega bojišča v staro Bolgarijo.
Ne da se več dvomiti, da se vse 3 bolgarske armade, ki jim poveljujejo generali Kovačev, Ivanov in Tošev, na celi črti umikajo. Umikanje se vrši na eni strani na črti Petrič—Džuma—Baja, na drugi strani pa na cesti Kriva Palanka—Kiistendil. Položaj za bolgarsko armado je tudi med umikanjem silno nevaren.
Bolgarsko-grško bojišče.
Bolgarska poročila:
Po bojih pri Kilkišu, Dojranu in Gjevgjeliju so se bolgarske čete polagoma umikale proti severu. Na umikanju so se vedno krepko upirale grškemu prodiranju. Bolgarska armada se na kak uspešen napad na grško armado ni mogla pripraviti, ker ji je manjkalo desno krilo, katero je šlo glavni armadi na pomoč. Po povratku generala Ivanova pa je bil položaj tako opasen in ozemlje, v katerem se je nahajala bolgarska armada, tako, da ni bilo misliti na to, da bi zamogla bolgarska armada sovražnika poraziti. — Radi tega je odredil general Ivanov splošno umikanje južne armade.
Pri 'Strumici se je dne 9. t. m. razvil srdit boj. Bolgari so svoje postojanke krčevito branili. Ko so dobile grške čete ojačenja, so Bolgari po hudem boju zapustili Strumico, Seres in Petrič (mesto severno od Seresa). Bolgarske čete se umikajo proti Plaskavici-planinl.
Grška poročila:
Naša armada je po zavzetju Kilkiša, Dojrana in Gjevgjelija zmagovito prodirala proti Strumici, Pe-triču in Seresu. Bolgari so se ustavljali našim četam 7. neprimernim junaštvom. Ko pa so se naše čete med Strumico in Krivolakom združile, so Bolgari izprevi-*deli, da je njih protiodpor brez pomena. Pri Strumici so vrgle naše čete Bolgare po krvavem boju nazaj. Bolgari so se umaknili na gorske prelaze ob reki Strumici.
Po bitki pri Strumici se je zbralo 44 bolgarskih bataljonov pri Demir-Hisarju, kjer so se ostanki bolgarske armade iz Kilkiša združili. Bolgari so zasedli griče pri Vedrini na desnem bregu reke. Grki so napadli desno sovražnikovo krilo in ga prignali do Kossiliska. Prodiranje grške pehote so pa ustavili bolgarski oblegovalni topovi, iz katerih se 9 kilometrov daleč strelja. Boj se je neodločen prekinil. Ponoči, dne 11. t. m., je pričela grška artilerija prodirati in zopet napadati. Zjutraj je izgnala grška pehota Bolgare iz Vedrina in jih vrgla čez levi breg reke Strimon. Grki so zasledovali sovražnika, ki je izgubil na begu veliko plena. Ko se je bila bitka pri Demir Hisarju, so razni bolgarski oddelki, ki so prišli od Stiplja, prodirali proti Petriču in čez Strumico. Grške divizije so napadle te oddelke in jih razkropile. Armadna skupina generala Mamusoyanka je zasedla Demir-Hisar. Sovražnik se je umaknil. Ena bolgarska kolona, ki je došla iz Stiplja, je bila razkropljena in je pustila 19 topov na cedilu. Neki drugi bolgarski oddelek, ki se je hotel pomikati skozi Petrič, je bil od ene grške divizije vržen nazaj ter je izgubil 15 topov.
Po bitki med Srbi in Bolgari pri Kočani se je razdelila bolgarska armada v dva dela in se je umikala proti jugu ter se je poskušala izogniti nevarnosti, ki ji je grozila vsled prodiranja Grkov. Bolgari so se izkušali umakniti na bolgarsko ozemlje skozi Strumico. Ta bolgarska armada je zagozdena med Grke in Srbe. Utrjeni točki Pečevo in Petrič ležita ob črti, ki vodi v Sofijo.
Grška armada je sledeče razdeljena: 60.000 Grkov prodira od Seresa naprej proti Bolgarom, 30.000 ob reki Strumica, 30.000 pa ob železniški progi, ki veže Skoplje s Solunom. Ta armada se je, kakor pravijo grška in srbska poročila, že združila s srbsko armado.
Grška, srbska in nemška poročila pravijo, da so Bolgari, predno so zapustili mesto Seres, isto zažgali, napadli in oropali avstrijsko poslaništvo. Bolgarska poročila pa te vesti zanikajo in pravijo, da so grški četaši v boju z Bolgari zažgali bolgarske zaloge živil, od koder se je potem razširil ogenj po celem mestu. Grki so baje neoborožene Bolgare, ranjence, žene, otroke in starčke, pomorili.
Naše mnenje: Kakor je razvideti iz obojestranskih poročil, se Bolgari res umikajo tudi na južnem bojišču pred grško premočjo. Grki pa morajo vsako ped zemlje drago odkupiti, ker se borijo Bolgari, ka-
kor vedno, kljub slabemu položaju, z neprimernim junaštvom.
Rumunska armada vdrla v Bolgarijo.
V	trenotku, ko je prosila Bolgarska Rusijo za posredovanje in je bila pripravljena, mirnim potom pobotati se s Srbijo in Grško, je rumunska vlada izročila svojemu poslaniku v Sofiji naročilo, v katerem obvešča ta bolgarsko vlado, da je rumunska vlada u-kazala armadi, da prekorači bolgarsko mejo. Rumuui-ja zahteva: 1. Bolgarska mora odstopiti Rumuniji o-zemlje Tuturkan—Balčik; 2. Rumunija hoče soodlo-čevati pri določitvi meje med balkanskimi zavezuiki.
V	četrtek, dne 10. t. m., so prve rumunske čete prekoračile bolgarsko mejo. Na mnogih krajih so rumunske ladje prepeljavale vojaštvo čez Donavo, na več krajih pa so napravili tudi mostove, po katerih se vali rumunska armada čez Donavo. Po poročilih nekaterih listov šteje rumunska armada 500,000—600.000 mož. Glavni poveljnik je prestolonaslednik princ Ferdinand.
Rumunska armada je vpadla v bolgarsko ozemlje na treh točkah. Desno krilo je prekoračilo Donavo pri Ruščuku. Rumuni so zavzeli mesto brez odpora. Levo krilo je vpadlo v Bolgarsko pri Črni vodi, središče je zasedlo Silistrijo. Levo krilo prodira proti Balčiku. Rumunske trgovske ladje so zbrane v Gjurgjevu. Ruščuk so zasedli Rumuni brez strela. V Tuturkanu se nahaja rumunsko vrhovno poveljništvo.
Bolgarske posadke se rumunskemu prodiranju nikjer ne upirajo, ker imajo povelje, da se naj ne zo-perstavljajo Rumunom.
To postopanje bolgarske vlade utemeljujejo sledeče: V trenotku, ko je hotela Rusija s svojim posredovanjem ustaviti oborožen konflikt med Bolgarijo, Srbijo in Grško in ko se je mislilo, da je mir na Balkanu zajamčen, je rumunska vlada po svojem poslaniku izročila v Sofiji spomenico, v kateri sporoča, ravno ta prepir uporabljajoč, da je dala rumunski armadi povelje, naj vkoraka v Bolgarsko. Spričo tega položaja je bolgarska vlada zaukazala bolgarskim vojaškim oblastim, naj se prav nič ne upirajo rumun-skim četam. Rumunski poslanik prino Ghika je zapustil Sofijo. Posle rumunskega poslaništva prevzame italijansko poslaništvo.
Rumunske čete imajo zelo lahek posel, Bolgari se jim nikjer ne ustavljajo. Tako so rumunske čete brez vsakega boja zasedle poleg Silistrije tudi že mesta Tuturkan, Dobrič in Balčik. Rumuni imajo sedaj že vse zaželjeno ozemlje Dobručo med Tuturkanom in Balčikom ob Donavi in Črnem morju v svoji oblasti. Zavzeto ozemlje je baje rumunska vlada takoj proglasila (anektirala) za svojo last. Ali bodo rumunske čete prodirale še dalje v Bolgarijo, je odvisno od političnega položaja. Gotovo pa je, da Rusija ne bo pripustila, da bi se Bolgariji odvzelo še več starega o-zemlja.
Rumunska vlada je obvestila evropske države, pred vsem Avstro-Ogrsko, da je za časa vojske med Rumunijo in Bolgarijo ustavljen paroplovni promet na Donavi od Oršove pa do izliva Donave.
Bolgarski poslanik Kalinkov je zapustil dne 13. t. m. rumunsko glavno mesto Bukarešt.
Bolgarija prosi Rusijo za posredovanje.
Ko so bolgarski državniki izprevideli, da je nemogoče, da bi se bolgarska armada zmagovito borila proti trem sovražnikom: Srbom, Grkom in Rumunom, je poslala v Petrograd ruski vladi izjavo, da se popolnoma podvrže in zaupa v Rusijo, ki naj posreduje, da preneha krvoprelitje in se ustavijo sovražnosti. — Rusija se v zvezi z drugimi evropskimi državami trudi, da bi preprečila bratomorno vojsko na Balkanu.
Turčiji raste greben.
Ko so Turki opazili, da se godi Bolgarom slabo, so takoj sklenili, da se začnejo zopet vojskovati z Bolgari. Sramotno, je za Grke, da so, kakor se poroča iz Carigrada, poslali posebnega odposlanca v Carigrad, kateri se je pogajal s Turki. Uspeh tega pogajanja je bil, da je dobila turška čataldška armada povelje, prodirati proti Bolgarski. Bolgarske čete, ki so se še nahajale pod mejno črto Midija—Enos, so morale svoja taborišča zapustiti. Turška armada, ki je zasedla obmejne kraje, je pod poveljstvom generala Izzet-pa-še. Načrt turških čet je baje, prodirati na eni strani proti Odrinu, na drugi strani pa mimo Dedeagača proti zahodu.
Junaška smrt Bolgarov v Solunu. -- Sramota Grkov.
O bolgarsko-grških bojih v Solunu dne 30. junija poročajo listi sledeče podrobnosti, ki pričajo o velikem junaštvu Bolgarov in o zahrbtnosti lokavih Grkov.
Bilo je 30. junija ob 2. uri popoldne. Grške Čete so hiše, v katerih se je nahajala bolgarska vojaška posadka, tako zastražile in obkolile, da je bil za Bolgare vsak izhod izključen. Grškega vojaštva je bilo toliko, da bi bili lahko zajeli celo divizijo. Bolgarov pa je bilo komaj nekaj čez 1000 mož. Poleg tega so nastavili Grki blizu bolgarske posadke strojne puške, da, celo topove so pripravili, da bi pomorili obkoljene Bolgare. Ko so bile vse priprave gotove in so bili Bolgari od vseh strani obdani od železne stene ter je bila rešitev izključena, je grški general Calla-ris poslal bolgarskemu poveljniku sramotno zahtevo, da mora Solun v teku ene ure s svojimi vojaki zapustiti in odložiti orožje, če pa ne, pa se bo postopalo zj Bolgari kot s sovražniki.
Francoski konzul se je takoj podal k bolgarskemu poveljniku, kateremu je razložil, da je vsak odpor brezmiseln, ker je grška posadka 50krat večja kot pa bolgarska. Konzul je hotel Bolgare prepričati, da je edino pametno, ako se vdajo grškim zahtevam. Bolgarski poveljnik pa se je skliceval na sprejeto povelje, da mora vstrajati na svojem mestu, naj pride kar hoče. In tako se je začelo grdo in sramotno klanje.
Proti 7. uri so se navalili Grki od vseh strani nad uboge Bolgare. Manjši bolgarski oddelki, ki so tvorili straže na raznih javnih prostorih, so bili takoj napadeni, razoroženi ali pa pobiti. Na prostorih pa, kjer so bile bolgarske čete močnejše, ni šlo tako gladko. Tam so se borili Bolgari kot levi na izgubljenih krajih. Grški topovi in strojne puške so sipale strašno smrt med maloštevilne bolgarske čete in skozi celo noč je divjal na'teh prostorih strašen boj, kateri se je končal še-le, ko se je dne 1. julija zjutraj začelo daniti, ko je zadnji bolgarski junak padel. Med tem so Grki zaprli tudi bolgarske poštne, brzojavne in železniške uradnike, kakor tudi veliko število bolgarskega solunskega prebivalstva. Vse te so z vjeti-mi vojaki vred kot vjetnike poslali na Kreto. Ta noč je bila prava „sicilijanska večernica", ki se glede groze in strašnega poteka ne da podrobno popisati. (Predrzni Francozi so do leta 1212 imeli Sicilijo pod svojo oblastjo. S Sicilijanci so postopali zelo surovo. Bilo je dne 30. marca 1282. V Palermu v Siciliji so se zbirali ljudje k večernicam. Francozi so se postavili pred cerkev in so začeli domačine zasramovati ter se norčevati iz njih; preiskovati so začeli tudi može in žene, če nimajo pod obleko skritega orožja. To je Si-cilijance tako razkačilo, da so začeli pobijati Francoze. Po celem mestu se je začelo strašno klanje, v katerem so bili vsi Francozi do zadnjega pobiti. Klanje in upor se je razširil iz mesta po vsej Siciliji, ki se je s tem tudi otresla francoskega jarma. Ker se je ta u-por začel ravno med večernicami, ga zovejo zgodovinarji: „sicilijska večernica"). Nekaj, kar olepša spomin na to noč, bo vendar ohranila zgodovina: Bolgarski vojaki so umrli kot junaki.
Poinandrano žitno polje.
Sedanja vojska pomeni veliko nesrečo posebno za uboge kmete v krajih, kjer divja vojska. Obširna in rodovitna žitna polja, kjer rumenita rž in zlata pšenica, so pomandrana od vojaških čet. Na Ovčjem polju, kjer se nahajajo zelo obširne njive, posejane večinoma s pšenico, izgleda po zadnjih bojih, ki so tam divjali, kakor cesta. Ves trud ubogega ljudstva je bil zastonj. Ni trebalo žanjic, ne mlatičev, konjsko kopito in na tisoče trdih stopinj bolgarske in srbske armade je zmiatilo in pomandralo na tla kmetičevo upanje. Nek dunajski list poroča, da je v bližini Zletova prosilo 6 kmetov iz sela Vakav srbskega generala, naj vendar za božjo voljo varujejo njih polja do žetve in naj raje taborijo v sadonosnikih in travnikih. General je jokajoče kmete osorno zavrnil in zapovedal v bližini naha-jajočemu se polku, naj premesti svoje taborišče na % ure oddaljeno polje, kjer je zorela pšenica. Ce so tudi enaka poročila mogoče pretirana, vendar je gotovo, da v pokrajinah, kjer divjajo krvavi boji, kmetje ne bodo. dobili s svojega polja ne zrna.
Mlad korporal.
Po sofijskih ulicah koraka večkrat 141eten deček kot korporal ter odlikovan z zaslužnim križcem. Deček se zove Nikola Minkov. V vojski proti Turkom se je ta deček tako odlikoval, da je dobil korporalske zvezdice, car Ferdinand pa ga je odlikoval z zaslužnim križcem. Mali Nikola je zelo ponosen na svoje odlikovanje. Ko je izbruhnila vojska s Turčijo, je pustil gimnazijo, katero je obiskoval, tiho odšel z očetove hiše in se je pridružil bolgarski vojski. Deček ni prej miroval, dokler ga niso uvrstili med vojne čete. Mali Nikola je bil povsod prvi; niso ga strašile krogle, ki so mu frčale okrog ušes, on je prodiral vedno naprej ter se je posebno odlikoval kot dober strelec. Ce je vzel kakega Turčina na muho, gotovo ga je zadel. Ko je bila zajeta armada Džaver-paše, je izvršil Nikola več junaških činov. Pri delitvi odlikovanj je cela stot-nija prosila polkovnika, naj odlikuje malega junaka. Polkovnik je to rad storil.
Pet vojakov utonilo.
Ptuj, 13. julija.
Narasla Drava je vsled neprestanega deževja raztrgala vojaški most, katerega so napravili vojaki-pijonirji na pijonirskem vežbališču pri Ptuju. Vsled tega so bili 10. t. m. komandirani pijonirji, 10 mož„ pod vodstvom poročnika Macenkoviča, da z dvema čolnoma polove stavbni les podrtega mostu. To je bilo zelo nevarno delo, posebno, ker je voda močno narast-la in postala silno deroča. Ob 10. uri dopoldne se je v deročem valovju prekucnil nenadoma 1 čoln, v katerem je bilo 5 pijonirjev in poročnik Macenkovič. Poročnik, ki se je obdržal najbližje čolna, je poskusil z vsemi silami in z vso požrtvovalnostjo, da bi rešil svoje moštvo. Toda zaman. Vseh 5 mož je nenadoma izginilo v silnih valovih umazane vode. Poročnik Macenkovič se je rešil le s skrajnim naporom svojih moči v zadnjem trenotku. Utonili so, kakor poroča vojaško poveljstvo v Ptuju, sledeči vojaki: korporal Wohlgemuth, poddesetnik Jud in pijonirji Klaps, Steinin-ger in Pesel. Utopljencev menda dosedaj še niso našli. Ta nesreča napravila je kakor v vojaških, tako v civilnih krogih, silno mučen vtisk, in vsi obsojajo dej-.
stvo, da se izpostavlja naše moštvo v svrlio rešitve nekaj starega lesa tolikim in tako pogubonosnim nevarnostim.
O tej nesreči nam še poroča naš ptujski dopisnik, da se je zgodila ista na ta način, da so nabili velik pilot (tram) z dinamitom, ki bi se naj pod vodo razstrelil. Pri tem pa se je zgodila kaka pomota ali pogrešek, da pilot ni hotel eksplodirati (se razpočiti). Deset vojakov je dobilo torej ukaz, da razderejo pilot, ki pa se je pri tem nenadoma razletel, in najbrž se je pri tem ponesrečilo omenjenih 5 vojakov._______
Politični ogled.
—	Cedili', se nahaja sedaj na svojem letovišču v jglu. Dne 10. julija se je vladar podal na lov na bližnjo goro Wimmersberg, kjer je ustrelil velikega jelena. Cesar je po strmi gorski poti korakal čvrsto kot kak mladenič.
—	Grof Berhtold, naš zunanji minister, hoče odstopiti. Mož ima"s svojo zunanjo politiko, ki je čisto prilagodena nemškemu uplivu, malo sreče. Z Albanijo ne gre tako, kot bi rad Berhtold, pa tudi sedanja balkanska vojska ne teče po željah Berlitoldo-\ih. Avstrija je bila z Nemčijo na strani Bolgarije in je upala, da bo bolgarska armada gotovo porazila svoje sovražnike. Berhtold je izprevidel, da se je zunanja politika zasukala, posebno glede zunanjih za-pletljajev, tako, da je stopil upliv Avstrije na Balkanu zopet v ozadje. Zaradi tega hoče Berhtold zapustiti svoje mesto.
—	Deželnozborske volitve na Goriškem. V nedeljo, dne 13. t. m., je volila splošna skupina. Doslej imajo: Skupna kandidata stare in mlade struje S. L. S., Fon 8046, Grgič 7792 glasov, samostojni kandidat mlade struje S. L. S., dr. Brecelj, 6233 glasov, kandidat stare struje S. L. S., Manfredo, 2905 glasov. — Liberalni kandidatje so dobili: Ig. Kovač 5083, Fr. Miklavčič 4992, dr. Gregorin 4976. Socialni demokrat-je imajo: Dr. Turna 1441, Verčon 1718, Mozetič 1943. Izvoljena sta torej skupna kandidata S. L. S., Fon in Grgič, dr. Brecelj pa pride v ožjo volitev z liberalcem Kopačem. — Na italijanski strani so ožje volitve med laškimi krščanskimi socialci in laškimi liberalci. Pri ožji volitvi bodo skoro gotovo zmagali kršč. socialci. V mestu Gorica so dobili samostojni slovenski kandidatje 978 glasov.
—	Deželnozborske volitve v Galiciji so končane. Dne 8. julija je volila veleposestniška skupina. V tej skupini so bili izvoljeni večinoma sami nasprotniki volilne spremembe, kateri štejejo v novoizvoljenem deželnem zboru 64 poslancev. Stranke, ki se zavzemajo za nameravano izpremembo volilnega reda, i-majo sicer 84 poslancev, a je izključeno, da bi pod sedanjimi razmerami spakedrana in na škodo katoličanom prikrojena volilna sprememba bila v deželnem zboru sprejeta.
—	Ogrske homatije. Mesto Debrecin je imenovalo v burni občinski seji grofa Tiso častnim meščanom. Opozicionalci so se temu imenovanju močno u-pirali. Posamezni govorniki so ostro bičali nečedno Tisovo postopanje v mnogih zadevah. Mestni odbornik Gabriel Bahoči je položil na mizo pred župana velik kos živinske soli z besedami: „Položite to k častni Ti-sovi diplomi!" Tisi očitajo, da mu je družba, ki ima v zakupu davek na sol, dala za volilne namene njegove stranke več milijonov kron. — Bivši ministrski predsednik Lukač bi rad, kakor poročajo listi, postal skupni finančni minister. Kozel za vrtnarja! — Znani Franc Košut je zelo nevarno obolel. Zdravniki dvomijo, da bi okreval.
—	Francoski liberalci so začeli zopet rogovi-liti proti katoličanom. Vlada je dala zapreti 58 katoliških šol, katere so vodili šolski bratje. Katoličani pa vladno prepoved niso kar tako mirno vtaknili v žep, ampak so po posebnem odposlanstvu pri predsedniku odločno protestirali proti vladni odredbi. V mnogih krajih zahteva ljudstvo, da se v šole zopet vpelje katoliški pouk. Po brezverski šoli je postala mladina popolnoma podivjana. Kjer ni strahu božjega, ni poštenosti in sreče! — Francoska zbornica je končno vendar sprejela vladni predlog, da se 21etna vojaška služba spremeni. Za postavoje glasovalo 339 proti 223 poslancem. Po tej postavi mora vsak Francoz brez razlike stanu samo če je le količkaj sposoben, služiti 3 leta pri vojakih. Sepave mladeniče porabijo za trdnjave in v pisarne. — Francozi so izprevideli, da je za deželo nesreča, če se katoliške redove, usmiljene sestre in duhovnike, vrže na cesto. Tretje največje francosko mesto, Marseille, je pred leti spodilo iz vseh bolnišnic katoliške usmiljenke. Te dni pa je 150 tisoč mestnih prebivalcev podpisalo prošnjo na vlado, naj se zopet nastavijo katoliške usmiljenke kot strežnice v bolnišnicah. Liberalci sami priznavajo, da je sedaj v bolnišnicah velikanski nered, ko strežejo navadni strežniki. Prava krščanska usmiljenost je le tam, kjer je globoka vera v Boga.
—	Med Rusijo in Kitajsko vlada zelo napeto razmerje. Kitajci so v severni Mandžuriji postopali z ruskimi podaniki zelo izzivalno. V nekaterih krajih je bila Rusom zabranjena prosta trgovina. Rusija je nastopila radi tega proti Kitajski zelo odločno. Zapretila je, da takoj zasede z oboroženo silo pokrajino Tsitsi-karijo v Mongoliji, ako kitajska vlada ne ugodi ruskim zahtevam. Rusija je imela ob kitajski meji postavljenih več tisoč mož, ki so bili pripravljeni, da zasedejo Tsitsikarijo. Kitajska vlada se je ustrašila Ru-
sije in je zagotovila Rusom v Mongoliji popolno svobodo. Kljub temu pa Rusija še ni odtegnila svojega vojaštva od kitajske meje._
Otvoritev žrebetnjaka na Cvemi.
Cven slovi po celi slovenski domovini kot vzorna občina; pa tako sijajnega obiska, kakor preteklo nedeljo, še tudi Cven nikdar ni bil deležen. Vse se je gibalo in hitelo na Cven k slovesnosti blagoslovljenja in otvoritve novega žrebetnjaka, kateri izgleda v sredini obsežnih pašnikov kot mali gradič.
Okoli 50 jahačev v narodni noši, to je v bregu-šah in srajci iz domačega platna in v črnih oprsni-kih ter črnih klobukih je pod poveljstvom našega c. kr. davčnega kontrolorja g. Drofenika, kateri je tudi v tej noši jezdil kot general naprej, je sprejelo ob 10. uri dopoldne razne odlične goste na kolodvoru. Obenem je že tam čakalo nad 80 voznikov z opletenimi vozmi. Prišli so ces. nam. grof Clary, oddelni šef poljedelskega ministrstva, dr. Koller iz Dunaja, vitez Rozmanit in večje število visokih uradnikov ter štabnih častnikov. Dolga procesija se je v najhujšem diru jahačev in voznikov ustavila na sredini pota na dirkališču, kjer so bili že pripravljeni najboljši dirkači in jahači ter so takoj začeli tekmovati. V vožnji je dobil prvo nagrado Slavic iz Cvena in pri jahanju (galop-tekmi) pa Filipič iz Stare vasi.
Nato se je vrsta razvila in zopet je šlo dalje do cilja, seveda v najhujšem diru. Pred žrebetnjakom je stala cela Zveza prostov. gasilnih društev in na tisoče ljudstva. Zvezin podnačelnik, g. Korošak, pozdravi namestnika, na kar vsi trobentači zatrobijo „gene-ralmarš". Nato je č. g. dekan Jurkovič daroval zunaj na prostem sv. mašo, pri kateri je svirala ormoška godba. Skoda, da niso ljutomerski pevci peli pri maši, da bi bili visoki gospodje slišali tudi krasno slovensko cerkveno petje. — Pri povzdigovanju poklekne vse ljudstvo in ž njim tudi ces. nam. grof Clary, okr. glavar, vsi plemenitaši, visoki uradniki, štabni častniki in gospe visokega stanu, samo ivanjkovski Lovrenc Petovar, Joško Rajh, živinozdravnik (in še nekdo, čegar ime se za sedaj še zamolči) so nam muro-poljskim kmetom- v sramoto poleg teh klečečih pospo-dov stali. Po sv. maši se je vršilo blagoslovljenje stavbe in so sledili govori. Prvi, vitez Rozmanit, o-piše pomen podjetja, pozdravi in imenuje razne udeležence in one činitelje v državi, ki se trudijo za po-vzdigo naše muropoljske konjereje v vojaške namene. Zadruga se imenuje Merhal dvor, in sicer nosi ime polkovnika g. Merhala, kateri je imel za to največ zaslug. — Drugi govori1 oddelni šef poljed. ministrstva, odobrava početje in izjavi, da se je hotel minister te slavnosti sam osebno udeležiti, pa da je nenadoma zavoljo bolezni v rodbini moral izostati. — Tretji govori načelnik okrajnega zastopa, g. Rajh, ter odkrije v zid vdelano marmornasto ploščo, katera omenja zasluge viteza Rozmanita in J. Rajha za podjetje. Nato se je pregledalo še stavbo in obhodila so se žrebeta, katera so sedaj na pašniku in jih je sedaj okoli 40. — Končno priporoča namestnik grof Clary v jedernatem govoru kmetom, da naj gledajo na to, da dobi naša konjereja čim večji ugled in lepše ime. H koncu se je vršila defilada jahačev v bregušah pred udeleženci, na kar se je vršil obed na vrtu gostilničarja Rajha. S tem je bila ta redka slavnost zaključena.
Razne novice.
Godovi prihodnjega tedna,
20.	nedelja: 10. po Binkoštih; Marjeta, dev. in mučenica.
21.	pondeljek: Danijel, prerok; Olga; Prakseda, devica.
22.	torek: Marija Magdalena, spokornica; Teofil, muč.
23.	sreda: Apolinar, škof in učenik; Liborij, škof.
24.	četrtek: Kristina, dev. in muč.; Roman, mučenec.
25.	petek: Jakob, apostol; Krištof, spozn.
26.	sobota: Ana, mati Marije Device; Valens, mučenec.
*	Duhovniške vesti. C. g. Janez Ivane, župnik v St. Jerneju v Radvanju, je imenovan za župnika pri Sv. Roku ob Sotli. — Za stolnega kapelnika v Mariboru je imenovan č. g. Jož. Trafenik.
*	Slovenski frančiškan -- novomašnlk. Iz Cir-kovcev se nam poroča: V nedeljo, dne 14. julija t. 1. je bil v Ljubljani v mašnika posvečen naš rojak Alojzij Lipej iz reda sv. Frančiška in bo prihodnjo nedeljo v naši župnijski cerkvi pel svojo prvo sv. mašo.
Iz šolske službe. Stalni učitelj pri Sv. Pavlu pri Preboldu Feliks Pečar je imenovan za nadučite-lja. — Provlzorična učiteljica pri Sv. Bolfenku tv Slovenskih goricah Marija Drobnič je imenovana za stalno učiteljico. — ProvfizoriČni učitelj v Rogaški Slatini Makso Zbllneritsch je imenovan za stalnega učitelja v Stanzu na Gornjem Štajerskem.
*	Odlikovanje. Dne 20. rožnika je bila na Dunaju v bolnišnici „Rudolfinum" odlikovana sestra Gi-zela zaradi njenega požrtvovalnega delovanja na polju postrežbe ranjencem leta 1912. ob času najhujšega bojnega viharja na Balkanu z bolgarskim redom. Sestra Gizela jo hči upokojenega nadučitelja in posestnika v Gomilica.li, g. Simona Srabotnika.
*	Na katoliški shod! Zupni uradi imajo že vsi v rokah zglasilnice za katoliški shod. Nemudoma o-glasite svojo udeležbo pri župnih uradih. Vstopnicah glavni manifestaciji in k telovadbi Orlov v nedeljo, dne 24. avgusta, velja 1 K. Tudi društva naj svojo udeležbo naznanjajo potom župnih uradov. Povsod a-gitirajte za največjo udeležbo! Štajerski Slovenci in Slovenke: v belo Ljubljano!
*	Za udeležence katoliškega shoda v Ljubljani so dobili župni uradi nabiralne pole. Naj bi se zlasti naši možje in fantje udeležili katoliškega shoda polno-številno! Cas priglaševanja je do 20. julija. Naj ne zamudi nihče tega roka! — Slovenski Štajer na dan!,
*	Romanje k Mariji Pomagaj na Brezje se je lepo obneslo. 2119 pobožnih romarjev se je poklonilo Mariji na Brezjah.
*	Letos v Marijino Celje! Djne 11. avgusta t. 1. romamo Slovenci zopet v Marijino Celje. Vožnja stane od Maribora do Au-Seewiesen v hII. razredu 8 K 80 vin., v II. razredu pa 15 K. Vozni red se objavi pravočasno. — Romarski odbor S. K. S. Z. v Mariboru.
*	Društvom Slov. Kršč. Soc. Zveze! Le malo časa nas loči še do katoliškega shoda v Ljubljani. Zato pa tem bolj porabimo čas, ki nas še loči do sijajnih dni, da v naših društvih najživahnejše agitira-mo za največjo udeležbo. Pokažimo, da hočemo zvesto stati za svoje ideale: za vero naših dedov in materino besedo. Vsa društva, vsi člani in članice, se dvignite z društvenimi zastavami dne 24. avgusta v ljub-Ijano! Naša izobraževalna organizacija naj pokaže,
Ida je že zbrana v mogočno armado! Kjerkoli morete, povzdignite udeležbo z narodnimi nošami. Nihče izmed nas naj ne zamudi slovesnega t^enotka, ko bodo hrvaški in slovenski škofje posvetili naš narod Brezmadežni, v katere varstvu naj se razvija in ki naj ga vodi do sreče in blagostanja!
*	Med rdečkarji. V sodnijski obravnavi na Dunaju se je dokazalo socialno-demokraškemu voditelju poslancu Tomšiku, da poseduje sedaj 3 hiše. Mož je tajnik strokovne zveze železničarjev in prej ni imel niti toliko denarja, da bi si bil kupil poštene čevlje.
*	„Narodni Ll§Ji" v Celju nekaj kvasi o „sanaciji" posojilnice" V Marenbergu. Sanacija posojilnice v Marenbergu je že davno izvršena, nikdar ni nikdo niti mislil, da bi zahteval od kakega člana kak prispevek za sanacijo, pač pa se zahteva od dolžnikov, da vrnejo posojila. „Narodni List" naj svetuje predsedniku liberalnega političnega društva v Mariboru, da stori svojo dolžnost, sicer bo kmalu govorila sod-nija in druge oblasti, kar ne bo ne v čast liberalni stranki in ne liberalnim odvetnikom. Hvaležni predmeti za „Narodni List" bi bili: stroški dr. Kukovca pri nakupu hiše za Posojilnico v Šoštanju na Dunaju, stroški intabulacije Zadružne Zveze v Celju na i-sto hišo, darilo 10.000 K dr. Kukovca (za „Narodni List", o čemer liberalci javno razpravljajo, naše organizacije pa naj puste pri miru, ker javnost ve, da je več liberalnih posojilnic odvisnih od denarja — „klerikalnih" posojilnic. Ce Lesničar tega ne verjame, naj vpraša večkratnega direktorja Smertnika.
*	Kako se uporablja zaklad (fond) za povzdigo živinoreje? Poljedelsko ministrstvo je dovolilo mari-bdfTSkermi' društvu za preiskavo mleka znatno podporo v znesku 3000 K. Dasiravno zaklad za povzdigo živinoreje ni namenjen za podporo sličnih društev, kakor je omenjeno mariborsko društvo, vendar mu je dala vlada tako znatno podporo. O delovanju društva se dozdaj še ni izvedelo drugega, kakor da so včlanjeni pri njem sami bogati veleposestniki. Kmetje, pravi živinorejci, pa nimajo od tega društva prav nikakega dobička. Po kakšnem merilu se ravna vlada pri podeljevanju podpor?
*	Kako se izmetuje denar štajerskih davkoplačevalcev?''TCmeT s'"ptu"sTe 'oTiolice*nam piše: ftapiuj-"sla*liiTimaziji so bili letos 203 učenci, torej samo za par dijakov več, kot jiu imajo celjski slovenski štirje nižji razredi. Od teh jih je bilo iz mesta Ptuj 61, iz okraja Ptuj komaj 27, dočim je bilo zunanjih 105. Vse to kaže, kako potrebna je ta gimnazija, oziroma kakega pomena je za okraj in kako zaupanje ima zavod pri ljudstvu. Dežela jo vzdržuje in izdaja zanj vsako leto čez 60 tisočakov samo nemškutarstvu na ljubo; zato se protivi podržavljenju, ker bi se morebiti potem odprl zavod tudi spodnještajerskemu slov. ljudstvu, zdaj pa morajo ocl vseh strani na deželne stroške bobnati skupaj nemške dijake, ker sicer ne bi imeli zadostnega števila učencev. Tako gospodari nemška večina v deželi. Samo da vzdržujejo ptujsko nemštvo, izmetavajo leto za letom okrog 60 tisočakov, ne da bi imelo ljudstvo kaj od tega, razven da mora
—	plačevati! Zato pa, slovenski poslanci, le v boj zoper tako gospodarstvo, dokler ne bo vladala v deželnem gospodarstvu pamet in pravica!
*	Liberalna sleparija obsojena. Zid Moissl, zvezda prve vrste na dunajskem svobodomiselnem nebu, je bil te dni radi volilnih sleparij obsojen na šest tednov zapora. Dokazalo se mu je, da je pri zadnjih volitvah na Dunaju izdal 700 K za volilno podkupo-par dijakov več, kot jih imajo celjski slovenski štir-zbirajo židje, bo moral v luknjo na ričet. To bo res hudo za Moissla. Zal, da je bi,o ž njim vred opso-nih tudi več delavcev, ki so se vjeli na Mojsslov lim,
—	Tudi na Slovenskem imamo več Moisslov, ki ob volitvah uganjajo sleparije za liberalno stranko. Poštenost pri liberalcih ni doma.
*	Ribe v trgovinskih pogodbah. Avstrijski Nemci se že prav pridno pripravljajo na bodoče trgovinske pogodbe. Tudi ribarji so že imeli tozadevna posvetovanja so sklenili: Obrat s karpi z Nemčijo naj ostane kakor dosedaj, ravno tako uvoz morskih rib iz Nemčije. Ako pa bi Nemčija pri sklepanju pogodbe zahtevala uvozno carino na avstrijske karpe, potem se naj npelje tudi na nemške karpe večja carina in na morske ribe se naj brez ozira nastavi primerna carina. Za ruske in perzijske zaudre kakor za rumun-
ske, srbske in ruske karpe, naj se nastavi carina od 20—30 K. Zahtevalo se je na posvetovanju, da se u-žitninski davek na karpe (dosedaj 15*00 K) zniža, za morske ribe (dosedaj 2'60 K) pa zviša. Na Štajerskem je ribarstvo žal precej zaostalo, to pa radi-naše nazadnjaške deželne uprave, čeprav je v takozvanih napreduj aških rokah.
*	Varstvo čebelarjem. Na Dunaju se je pred kratkim vršilo zborovanje avstrijskih čebelarjev, da se posvetujejo, kako varovati domače čebelarstvo pri bodočih trgovinskih pogodbah. Postavili sta se dve glavni zahtevi: 1. naj se z izdatno carino na tujo strd varuje domača strd; 2. naj se ne dela težav izvozu našega čebelarstva. Na podlagi teh glavnih zahtev se je sklenilo: a) Za strd se nasvetuje carina na tujo strd kot najvišja mera 60 K, kot najnižja 40 K; b) u-metna strd se naj navaja med sladkornim blagom; c) za uvoz tuje strdi se zahteva spričevalo pristnosti; d) določbe za vosek, mecl, medico in žive čebele naj ostanejo kot so dosedanja določila v trgovinskih pogodbah.
*	Osebna dohodnina. Okrajno finančno ravnateljstvo razglaša: da že večkrat podaljšani rok za oddajo osebno-dohodninskih in rentninskih napovedi za 1. 1913, kateri se je slednjič do 3|1. julija preložil, s tem dnevom poteče.
*	Tržno poročilo. Akoravno je zadnje deževje škodovalo kakovosti pšenice, vendar so cene žitu zadnje dni na vseh večjih žitnih tržiščih poskočile. Kakor se poroča iz Amerike, je bila letos tamizvanredno dobra letina. Na Ogrskem pa bo baje letos 7 milijonov met. stotov žita manj kot lansko leto. — Cena goveji živini zopet pada, prašiči pa so vedno dražji. — Sladkor bo baje postal na jesen cenejši, ker je letos pesina letina izborna. — Trgovci tudi pričakujejo, da bo cena kavi padla, in sicer pri 100 kg za 1—3 K.
*	Izvnnrrdno ugodna prilika so turške srečke, kajti vsaka sreška mora zadeti! Komur je sreča mila, zamore že po vplačilu prvega obroka, ki znaša samo K 4'75, dne 1. avgusta 1.1. zadeti 400.000 frankov. Ker pa mora vsaka srečka zadeti najmanj 400 frankov, je to popolnoma varna igra tudi za one, ki navadno nimajo sreče v igri. Kdor nima srečke, ne more nikdar zadeti, kdor jo pa ima, se mu glavni dobitek vsak hip more pripetiti, če pa ne, dobi vsaj velik del svojega denarja nazaj, ker mora prav gotovo zadeti vsaj najmanjši dobitek, ali pa če srečko zopet proda. Naročite tedaj turško srečko, kajti z njo zamorete v najkrajšem času obogateti, ali pa prihranite z njo varno glavnico, ki se Vam zopet povrne v doglednem času najbrže v polni visokosti. Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19" Sprejemajo se tudi priglasila k nakupu srečk avstrijske državne razredne loterije in daje zanesljiva in točna zadevna pojasnila.
*	Opozarjamo živ norejce na inserat „Nova iznajdba" med Malimi oznanili.
Mariborski okra].
m Maribor. Dne 14. t. m. je umrla v Mariboru blaga gospa Frančiška Majcen, vdova po nadučitelju in mati vlč. g. kanonika Jos. Majcena ter profesorja g. Gabriela Majcena. Truplo rajne so prepeljali k Sv. Jakobu v Slov. gor. Naj v miru počiva! Majce-novi rodbini naše iskreno sožalje!
m Sv. Peter pri Mariboru. Cerkveno društvo. Naše cerkveno društvo je imelo zopet prav slovesen dan na Petrovo. Tla dan je bila pozna sv. maša za vse ude, žive in rajne. Popoldne pa so nam blagoslovili preč. g. dekan, stolni župnik in kanonik Fr. Mo' ravec, po lepem nagovoru, 2 krasna lestenca, svetilko za večno luč in 4 bronaste svečnike za novi veliki oltar. Eden lestenec je kupila Jožeta Črnko, posestnioa v Celestini, za 800 K, katere je omenjenemu društvu darovala v ta namen. Dirugo pa je naročilo društvo samo, čegar udje imajo jako veliko gorečnosti. Saj pa ni zastonj. Preč. g. dekan "so dobro rekli, da s tem, kar udje cerkvi dajo, le povračujejo svoje dolgove do nje. Služi se pa tudi za društvenike vsako leto 16 sv. maš in se moli za rajne vsako nedeljo. Mnogi gorečniki nabirajo pri raznih priložnostih za društvo, veliko se ga spominja tudi pri svojih oporokah ali testamentih. Pa o tem drugokrat, ko se bode polagal račun. Omeniti pa moramo in naznaniti vsem častilcem presv. Rešnjega Telesa, da je izdalo društvo ravnokar majhno, pa lično knjižico: „Obred in molitve pri procesijah s sv. Rešnjim Telesom", kjer je popisan pomen in namen procesij s presv. Rešnjim Telesom, ki se vršijo na Telovo in potem vsako nedeljo do Arnejevega. V njej najdeš ves obred in tudi vse molitve, sv. evangelije itd., ki se molijo in pojejo pri teh procesijah v slovenskem jeziku. Pridjana je cela sv. maša na Telovo in „Molitvena ura" ter druge molitve. Knjižica je jako priročna, mala, pa vendar z velikim tiskom tiskana. Stane vezana z rdečo obrezo 50 vin., z zlato pa 60 vin. s pošto vred. Dobi se pri župnijskem uradu Sv. Petra pri Mariboru, pa tudi v Ci-rilovi tiskarni. Kdor je pa že 3 leta ud cerkvenega društva, dobi knjižico zastonj.
m Gor. Sv. lumgota. Karol Herič na Gaju je odprrWnbTO^ort*-v»j6". Da-bi se ljudi glasno opozorilo na to, da je tam lepa prilika za pijančevanje, se je z možnarji streljalo. In pri tem streljanju je na predvečer pred praznikom sv. apostolov Petra in Pavla bil viničarski sin Karol Maček obstreljen tako, da so ga morali spraviti v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl. Skoro neverjetno se zdi, da bi c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru k temu, za pijančevanje namenjenemu streljanju moglo dati dovoljenje. Zato še tudi ne moremo soditi, kaj bo c. kr. okrajno glavarstvo na to poreklo in kaj bo storilo c. kr. državno pravdništvo in kaj c. kr. sodnija v tem žalostnem slučaju. Žalosten je ta slučaj tem bolj, ker je vendar tudi brez streljanja s topiči mogoče vino točiti in piti, in potem
bi se ne bila prigodila ta nesreča, ki je sta,a eno človeško življenje kot žrtev,
m Si. lii v Slov. gor. Konštantinova slavnost se je krasno obnesla. Slavnostni govornik vlč. gosp. Vračko nam je v navdušeni besedi opisal letošnje jubileje. Igro: „Skrivnostna zaroka" so naše mladenke izborno predstavljale. Tudi deklamacija in petje je bilo na svojem mestu. Hvala domačinom in sosedom za obilen obisk!
m Sv. Anton v Slov. gor. Tukaj sme pokopali dne 15. julija moža, ki je bil odiočen Slovenec in večletni naročnik „Slovenskega Gospodarja". Za dobro stvar je rad dal dar; a sam sebe je naročil skromno pokopati. To je bil 631etni Jožef Holc, bivši posestnik v Andrencih. Bolehal je več let. N. v m. p.!
m Sv. Bolfenk v Slov. gor. Prireditve tukajšnjega Katoliškega Izobraževalnega društva so na dobrem glasu, zato tudi vsikdar obilen obisk. V nedeljo, dne C. t. m. je bil pa celo naval; slednji prostorček je bil zaseden. Opazili smo poleg domačinov mile goste od Sv. Antona, Lenarta, Andraža, Urbana, Ru-perta in celo iz Ptuja in iz Savinjske doline. Mislimo, da so bili zadovoljni, ker igralo se je izborno. Nekaj posebnega je bila „Planšarica", ki jo je izredno lepo uprizorila mlada Brazilijanka.
m Sv. Magdalena v Mariboru. Tukajšnja podružnica Slov. Straže vabi zopet na zborovanje, ki se vrši v nedeljo, 20. julija popoldne po-večernieah v društveni sobi. Govori g. nadrevizor Vlad. Pušenjak. Udje in drugi somišljeniki, pridite!
m Sv. Peter pri Mariboru. Slov. gosp. izobraž. društvo „Skala" priredi v nedeljo, 27. julija na vrtu gostilne g. Muršeca veliko veselico. Spored: Govor, gledališka predstava, srečolov, telovadba, godba ter razne druge zabave. Ker je del čistega dobička namenjen Slov. Straži, zato se vsi domači in sosednji Slovenci prijazno vabijo.
m Studenci pri Mariboru, Slov. kat. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, 20. julija na vrtu gostilne Krajnc v Radvanju veselico. Spored: petje in godba. Udarjajo društveni tamburaši. Med prosto zabavo konfeti, šaljiva pošta, ribji lov itd. Začetek točno ob a. uri popoldne. Vstopnina nO vin. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v nedeljo, dne 27. julija.
Ptujski okraj.
p Ptuj. Zopet poskusen samomor. Neka natakarica v gostilni „Pri Slonu" je vzela v petek, dne 11. julija, s samomorilnim namenom lizol, hud strup; prepeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer trpi v groznih bolečinah in je malo upanja, da okreva. Vzrok: zapustil jo je vojak-četovodja! — Dekleta, pamet!
p Ptuj. Dne 14. julija je začela opoldne goreti hiša mizarja Oz\vialda v Rabeljčji vasi (pri mestnem pokopališču); ogenj je uničil hišo in gospodarsko poslopje, v poslednjem tudi vso krmo. Iz hiše so pa rešili vso opravo in mnoge deske vrli vojaki-pijonirji, ki so takoj prihiteli na pomoč. Ker je bil g. Ozvvald zavarovan le za 1200 K, ima zelo veliko škodo. Sodi se, da je nastal ogenj po gorečih sajah v dimniku.
p Rogoznica pri Ptuju. Pri nas smo imeli obč. volitve, pri katerih so naši štajerčijanci popolnoma propadli. Kmečka zveza je zmagala na celi črti. Živela!	>
p Cirkovce. Hranilnica in posojilnica v Cirkov-cah je zvišala obrestno mero, in sicer za hranilne vloge plača 5% in posojila daje proti 6% do preklica. — Domačini k domačemu zavodu!
p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Dne 2. julija smo pokopali kmeta Matevža Mojzer, ki je bil vrl krščanski mož. N. v m. p.! — Na polju se letos vse izredno ugodno razvija. Bog nas obvaruj kake nezgode! Deževje minulega tedna je zadržalo žetev, ki bi bila sicer že končana; povodenj je povzročila, da so bili travniki v nižjih legah poplavljeni.
p Sv. Marko niže Ptuja. Pri nas bo kmalu dozidana posojilniška hiša. Da bo ta za celo župnijo prekoristna hiša vendar enkrat postavljena, za to i-ma zasluge tudi g. Martin Ceh, gostilničar pri Sv. Marku. Čudno, pa vendar res! Zakaj pa? Ker je temu najbolj nasprotoval in zato so se drugi, ki tudi nimajo slame v glavi, Še bolj potrudili, da bi hiša prej ko slej stala. Ni še pozabljeno, kako so Cehovi prija-ielji — pa ta ljubezen se je sedaj ohladila — letali od hiše do hiše in zbirali podpise zoper odlok občinskega sveta, da se sme staviti hiša na občinskem svetu. Kakšno pohvalo si je gospod Ceh pri tem zaslužil, bo že ob priliki izvedel od deželnega odbora. Ko je pa izvedel, da bo stala nova hiša tik njegove njive, je postal g. Martin Ceh zelo hud. Da bi si vsaj malo ohladil jezo, je prepovedal voziti po cesti mimo njegove njive, pa v svoji ljubezni do Markovčanov po advokatu, da je tako vsem tem zaposlenim voznikom napravil stroške. Zakaj pa se g. Ceh tako ustavlja temu koristnemu delu? Gotovo radi občne koristi; Markovčanom bi bilo seveda v škodo, če bi se mladina, posebno fantje, zbirali po večernicah in ob drugih prilikah v novi hiši, mesto da pri njem med poznim opravilom zapravljajo denar. Sicer pa je g. Ceh s svojimi uspehi pri Sv. Marku, kar se tiče dobička, lahko zadovoljen, če pomisli, da je tje privandral samo s culico v roki. In danes! Iz same hvaležnosti pa sedaj nasprotuje vsemu, kar bi bilo v resnici koristno. Dobro bi bilo, da bi te stvari nekaterim vsaj odprle oči, da bi izprevideli, kako je g. Martin Ceh vnet za napredek in korist Markovčanov in se osamosvojili v vsakem oziru.
p Sv. Barbara v Halozah. Ali je slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ptuju znano, da pri Sv. Barbari v Halozah še vedno strašno razsaja škrlati-ca; če mu je znano, naj pa hitro nekaj ukrene. — Naše Slovensko katoliško izobraževalno društvo je priredilo na predvečer slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda veličasten kres v Gruškovcu na Vog-
larjevem hribu. Bila sta res krasno razsvetljen križ ln škofova kapa delo našega društvenega predsednika g. Antona Arbeiter-ja in g. Janeza Misloviča. Prišel je tudi g. kaplan Janko Baznik in naš delavni g. poslanec Mihael Brenčič. Oba sta nam pojasnila namen te slovesnosti. Naš g. predsednik se je nato zahvalil gg. govornikoma in naša vrla godba, ki je povzdignila celo slovesnost, najm je zaigraia, potem pa smo se razšli v nadi, da se drugo leto število navzočih podvoji — potroji. Izmed vseh mnogoštevilnih kresov v naši fari je bil ta najlepši.
p Sv. Ana v Halozah, Pri tukajšnji romarski cerkvi (župnija Sv. Barbara v Haloznh) se vrši letos Anino obenem s pobožnostjo za jubilejne odpustke dne 25. (Jakobovo), 26. (Anino) in 27. (nedelja) julija. — Vspored te cerkvene slovesnosti je ta-le: dne 24. zvečer ob 5. uri večernice, potem spovedovanje. Na Jakobovo dne 25. ob 6., 9. in 10. svete maše, popoldne ob 5. uri večernice. Istotako na Anino dne 26. julija. V nedeljo, dne 27. ob y26. uri sv. križev pot v 14 kapelah, stoječih ob potu iz doline na gnč k cerkvi, potem ob 6., 8., 9. in 10. svete maše. Popoldne ob y23. u-ri večernice. Vsaki dan bode več pridig z ozirom na letošnji jubilej. Vsakemu bode dana prilika, prejeti svete zakramente, ker bodo te dni stalno 3 duhovniki pri Sv. Ani na razpolago za spovedovanje. Tedaj, častilci sv. Ane in vsi, ki se hočete udeležiti popotnih odpustkov letošnjega jubileja, poslužite se tega, milosti polnega časa v duhovno prenovitev in pridite od blizu in daleč k Sv. Ani med vinorodnimi haloškimi goricami! Cč. gg. duhovniki onih župnij, od koder navadno prihajajo romarji k Sv. Ani, se uljudno prosijo, da na prižnici oznanijo ta vspored.
p Sv. Bolfenk pri Središču. Mladeniška in Dekliška zveza sta imeli dne 13. t. m. svoj mesečni sestanek. Na željo mladeničev se je ustanovil telovadni odsek Orel za župnijo Sv. Bolfenk. V odbor so izvoljeni sledeči: Franc Kolarič, posestnik v Jastrebcih, predsednik; č. g. Ivan Zadravec, župnik, podpredsednik; Ignac Borko, mizarski pomočnik, tajnik; g. Robert Košar, učitelj, blagajnik; Jožef Zadravec, tajnikov namestnik; Janez Zadravec, blagajnikov namestnik. Jožef Muncla, župan; Franc Koroša z Gomile in Mihael Sever, posestnik na Vitanu, odborniki. Jožef Borko, načelnik; Jožef Pranjdl, podnačelnik. Med fanti vlada veliko veselje in navdušenje za Orla. Z vajami za telovadbo smo tudi takoj pričeli. Obiskali so nas tudi pri našem sestanku liberalni Sokoli, ki pa so jo takoj odkurili. Vam fantom pri Sv. Bol-fenku pa kličem: Oklenite se zvesto Orla! Ne bojte se napadov od strani liberalnih Sokolov! Na zdar!
p Sv. Florijan ob BoČu. Dekliški shod na Lož-nem je presegel naše nade. Izvršil se je s sijajnim uspehom. Udeleženk je bilo nad 800. Govori mladenk so bili po 2urnem zborovanju tako dovršeni, da so izzvali velikansko navdušenje.
p Ptuj. Radi slavja pri Sv. Trojici v Halozah, katere se udeleži odposlanstvo naše Dekl. Zveze, preloži ta svoj mesečni shod od 20. na 27. t. m. Na dnevnem redu pa bo mnogo zabavnega. Mnogobrojne udeležbe se nadejamo.
p Središče. V nedeljo, 20. julija ima Dekliška zveza svoj redni mesečni sestanek. Dekleta pridite v obilnem številu.
p Dravsko polje. Za Slov. Stražo so kot odgovor na predrzno izzivanje „Schulvereina" zložili gg. duhovniki zbrani v Cirkovcah ob 50 letnici g. župnika 25 K in na črni gori 22 K.
p Dekliški shod za Dravsko polje, hočko in slovenjebistriško de-kanijo se vrši v nedeljo dne 27. julija v Framu. Pridiguje g. dr. Je-rovšek, na shodu, ki se vrši takoj po sv. opravilu na gradu, govori g. dr. Hohnjec. Mladenke se zbirajo pri kapeli ob državni cesti, odkoder gredo ob devetih v skupni procesiji v župnijsko cerkev. Mladenke, skrbite, da bo shod veličasten.
p Velik dekliški shod se priredi v nedeljo, dne 3 avgusta na Črni gori pri Gorski Materi božji za ptujski in sosedne okraje. Cerkveni govor bo imel g. dr. Hohnjec, na shodu govorita gg. dr. Hohnjec in vdr. Korošec. Mladeniči iz zahodnih župnij se zbirajo pri podružnici v Zupečji vasi, mladeniči iz vzhodnih župnij pa v župnijski cerkvi pri Sv. Lovrencu na Dr. polju ter gredo v procesiji na Goro. Po sv. opravilu bo takoj zborovanje, po večernicah pa skupen odhod in telovadba pri Sv. Lovrencu na Dr. polju, pri kateri nastopijo središki, ptujski, mariborski, hočki in slivniški Orli. Shod ima tudi namen proslaviti Konstantinov jubilej in 1050 letnico prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane. Mladeniči, dvignite se in prihitite v obilnem številu na mla-deniški tabor h Gorski Materi Božji dne 3. avgusta!
p Sv. Trojica v Halozah. V nedeljo, 20. julija po večernicah se vrši ustanovni občni shod Dekliške zveze, h kateremu so vabljene vse članice Marijine družbe in pa tudi prijatelji in zaščitniki mladinske organizacije iz domače in sosednih župnij.
p Svetinje pri Ormčžu. Slovenska dijaška zveza priredi s pomočjo domače Dekliške zvgze v nedeljo, 27. julija veliko narodno veselico na vrtu g. Pihlarja v Zerovincih. Na vsporedu je igra „Domen", tam-buranje in petje dij. tamburaškega in pevskega zbora. Vse prijatelje prijetne zabave in vse ljubitelje naših katoliško-narodnih dijakov vabijo k najobilnejši udeležbi prireditelji.
p Kostrivnlca. Prihodnjo nedeljo, 20. julija bode imel državni poslanec dr. Jankovič po ranem opravilu shod v Kostrivnici v gostilni Janeza Prah p. d. Lindič. Pristaši K. Z., pridite!
Ljutomerski okraj.
1 Stara-nova vas. Dne 9. t. m. se je zgodila tukaj velika nesreča. Utopila sta se našemu posestniku Ant. Magdiču 2 otroka: Sletna hčerka in 61etni sinček. Voda je namreč zalila vse grabe in nastopila po travnikih; otroci so pa hodili po vodi in prišli brez vednosti v jamo, iz katere se je nekaj voz prodca izvozilo na cesto. Jama je nekaj nad 1 meter globoka. Neka 221etna deklina je blizu tam pasla in si ni upala iti otrokom na pomoč, dasi bi bilo treba prebresti samo 1 m globoko grabo.
1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Veliki dekliški shod, ki ga je priredila naša Dekliška zveza, se je dne 6. julija vrlo dobro obnesel. Slavnostno pridigo je imel domači č. g. kaplan. Shod otvori č. g. Ratej. Po pozdravu predsednice spregovori slavnostni govornik č. g. Fr. Stuhec od Kapele, ki nam je podal mnogo lepih opominov k vstrajnemu, požrtvovalnemu in nesebičnemu delovanju. Vrle članice dekliških zvez so nas
nato vspodbujale k neumornemu in vstrajnemu delu za narodni in verski napredek. Vseh govornic, tujih in domačih, je bilo 21. Popoldansko pridigo je imel 6. g. Pr. Stuhec. Igralke-novinke so nato rešile svoje uloge v občno zadovoljnost. Za Slovensko Stražo se je nabralo 22 K 6 vin._
Slovenjgraški okraj.
s Stari trg pri Slovenjem Gradcu. V nedeljo, dne 6. julija, se je ustanovila tudi pri nas podružnica Jugoslovanske Strokovne Zveze. Gospod Jernej Slem-nik otvori zborovanje. Nato je g. Vekoslav Zaje iz Velenja opisal važnost in globoki pomen te strokovne organizacije. Shod se je vršil lepo in mirno.
s Sv. Primož nad Muto. Občni zbor Bralnega društva v nedeljo, dne 13. julija, se je vršil precej po-voljno. Iz poročila tajnikovega je razvidno, da društvo dobro gospodari. Govorili so: g. Fr. Zebot, nad-učitelj g. Hren in č. g. kaplan Vrzelak iz Marenber-ga. Izvoljeni so stari odborniki.
s Staritrg, Kmetijsko bralno društvo priredi dne 10. avgusta veliko narodno veselico v proslavo Konštantinovega jubileja.
s Razbor pri Slov. Gradcu. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 20. julija ob 3. uri popoldne na vrtu pri Žuželu 2 igri in sicer: „Kazen ne izostane" in „Pri gospodi". V slučaju slabega vremena se igri vršita naslednjo nedeljo.
s Šaleška dolina V nedeljo, 20. julija priredi J. S. Z. troje zborovanj in sicer zjutraj ob pol 8. uri v Šoštanju v cerkveni hiši. Ob pol 12. uri v Škalah v gostilni Ane Jerič poleg cerkve. Popoldne ob 3. uri pa v Velenju v Društvenem domu. Na vseh shodih poročajo gg. Lan Zupan iz Trbovelj, dr. Veble iz Celja in V. Zaje.
Konjiški okraj.
k Konjice. V ponedeljek, dne 7. julija, je bil poročen Jože! Jevšenak z Lucijo Kotnik. Bila srečna! — Bralno društvo in Dekliška zveza priredita dne 17. avgusta Konštantinovo in Ciril-Metodovo slavnost. — Gospod baron Vay de Vaya, ki stori veliko dobrega v prid Rudečemu križu in bolnikom, je kupil rešilni voz s potrebnimi pridevki ter je organiziral med požarno brambo rešilni oddelek. — Prva je bila s tem rešilnim vozom k Rudečemu križu pripeljana Ana Muc, ki si je zlomila nogo. Pri Rudečem križu leži že pet
1 tednov neka Ana Kruder, doma od Sv. Venčesla, ki je pri požaru domače hiše bila skoro po celem telesu hudo obžgana. Baje upa zdravnik, da ozdravi, ker je zavživala malo alkohola v življenju. — Konjiška požarna bramba si omisli nove obleke za javne nastope.
k Konjice. Dir. Kadivnika so odpeljali v torek, dne 1. t. m., v bolnišnico.
k Zreče. V soboto zvečer so mladeniči žgali kres na vrhu Brinjeve gore. V nedeljo popoldne pa je Mladeniška zveza proslavljala sveta apostola Cirila in Metoda. Govorili so: Crešnar Alojzij, voditelj; Hren Rudi, Naglič Josip, Sadek Anton, Albin in Karol Sa-dek. Mešan zbor je oskrbel petje.
k Grušovje. Za občinske odbornike si pametni volilci izvolijo resne, modre in v vsakem oziru vzgled-ne može. Zakaj? Zato, ker so odborniki postavljeni na svečnik, da z lepim vzgledom svetijo drugim in ker morajo skrbeti odborniki za skupni blagor. Ako občinski odborniki niso takšni, potem so v sramoto volilcem in v zasmeh vsem, ki jih poznajo. Mnogim se sedaj čudno zdi, da je zašel v občinski odbor mož, ki se rad opijani in grdo preklinja, mož, ki se za marsikatero malenkost po nepotrebnem tožari in torej dela ravno nasprotno temu, kar je njegova Častna in sveta dolžnost. Ker še nekoliko upamo, da se poboljša, zato zamolčimo za danes njegovo ime. Pomilujemo pa sosede in druge, ki imajo nepotrebna pota in tožbe.
k Sv. Duh v Ločah. Spoštovanje in čast pri vseh poštenih ljudeh ima tudi pridno dekle, ki služi zvesto Bogu in Mariji ter svojemu narodu. Zato je i-mela v sredo, dne 3. t. m., tako lep pogreb pri nas rajna vneta Marijina družbenica Antonija Volner, p. d. Anzekova Tončka. Bila je silno delavna pri telesnem delu, ravno tako pa tudi pri vzgoji svoje duše (srca). Kar je bilo potrebno in lepo za narod in za cerkev, to je ona podpirala in oskrbovala. Nad vse pravični in dobri Bog ji bodi plačnik!
k Zreče. Svatje Rušnik-Klančnik so za Slov. Stražo zbrali 13 K 71 vin.; 6 K 21 vin. se je nabralo na gostiji Iiremar-Furman. Zneski 80 so izročili tukajšnji podružnici. Hvala lepa.
Celjski okraj.
c Celje. Dne 1. t. m. se je obhajala 251etnica smrti rajnega knezoškofa Jakoba Maksimilijana Ste-pišnika. Po obredih je pridigoval o življenju rajnega knezoškofa g. dr. Jančič, župnik iz Sv. Petra. Nato ie mil. g. opat Ogradi daroval peto črno sv. mašo, pri kateri so jako mojstersko popevali letošnji učenci org-larske šole pod vodstvom g. Karola Bervarja.
c Celje. Gospica Marica Hočevar, hči trgovca Milana Hočevar na Glavnem trgu se bo te dni poročila z g. profesorjem Jožefom Gorečan iz Ljubljane. — Gospa Gologranc, soproga stavbenega podjetnika, o kateri se je pomotoma poročalo, da je umrla, je srečno prestala težko operacijo in je sedaj že okrevala. — Blagi gospej daj Bog zdravja še mnogo let! — V Med-logu je umrl posestnik Jspiez Kračner, v Polulah pa posestnica Marija Spes. N. v m. p.! — V Savinjo je skočil in utonil 721etni delavec Mihael Ulaga. Kaj je napotilo reveža, da je iskal sam smrti v sedaj precej hladni Savinji, se ne ve.
c Celje. Tukajšnje Izobraževalno društva je i-melo v nedeljo, dne 13. julija, izvanredni občni zbor, na katerem smo na predlog č. g. Pinterja izvolili eno-
glasno č. g. dr. Vraberja predsednikom, dosedanjega predsednika č. g. Ivana Gorišek pa častnim članom, da se tako izkažemo hvaležne za njegovo požrtvovalno in velezaslužno delovanje v društvu.
c Hmelj. Od zadnjega poročila smo imeli skoro celi teden deževje, a sedaj je za hmelj prav ugodno vreme. Rani hmelj, ki se ga pri nas približno pridela skoro dve tretjini vsega pridelka, so izpreminja iz cveta v bučke, a pozni hmelj se razvija v cvetje. Poročilo iz Žatca od 12. t. m. poroča, da se že zateški hmelj prodaja po 195 K za 50 kg; tudi našega hmelja se je nekaj več prodalo po IGO K za 50 kg. Kar se tiče obiranja na Češkem, se vedno poslabšuje radi mrzlih noči in mrčesa, tako, da že tudi najboljši nasadi trpijo; kar je pa slabih, so pa deloma uničeni. Iz Nemčije so poročila ugodna, razven Alzacije. Pa tudi nemški hmeljarji jadikujejo radi mrzlega vremena, V Belgiji je hmelj zelo napaden od uši, ravno tako na Angleškem. Amerika poroča ugodno. V najboljšem slučaju se vidi, da se bo hmelja po svetu letos manj pridelalo kakor 1. 1912 in se pričakuje ugodnih cen.
c Dramlje. Naši somišljeniki nam pišejo, da smo podelili Tomažu Mastnaku čast, ki je nikdar ni imel in dokler bo voz navzdol rajši tekel nego navzgor, je tudi ne bo imel. Zamenjali smo ga z njegovim bratom Antonom. Toliko v pojasnilo. Med tem nas je tudi Jarnovič razveselil s popravkom, toda bil je tako previden, da ni popravljal sanj, ampak dopis iz Dramelj v 19. štev. t. 1. Jarnovič modruje: 1. Ni res, da vlada zadnji čas veliko ogorčenje med našimi davkoplačevalci nad tukajšnjim tajnikom Jarnovičem; res pa je, da ne vlada nobeno ogorčenje. — 2. Ni res, da sem delal pri sestavi volilnega imenika take nepravilnosti, da je okrajno glavarstvo istega razveljavilo, res pa je, da je bil volilni imenik pravilno sestavljen in da istega c. kr. okrajno glavarstvo ni razveljavilo. — 3. Ni res, da se bode delal nov imenik na stroške davkoplačevalcev, res pa je, da se ne bocle clelal nov imenik. — Miloš Jarnovič. — — Torej kaj je na celi stvari? Da o ogorčenju ljudstva nima Jarnovič s popravki nič odločevati, je pač samoumevno. Res je tudi, da so se pripetile Jarnoviču pri sestavi volilnega imenika nepravilnosti in da se je moral imenik rekla-macijskim potom popraviti. Končno je tudi res, da je c. kr. okrajno glavarstvo zaradi nepravilnosti pri na-daljnih pripravah za volitve vse priprave ustavilo in da je tudi c. kr. namestnija ta odlok potrdila.
c Dobrna. Naša občina je v seji z dne 29. junija sklenila poslati Slovenski Straži 10 K. To pa je strašno razburilo našega Petra. Ves zelen od jeze je pograbil svoj klobuk in bežal ven, da bi si v svežem zraku pomiril razburjene živce. Ljubi Peter, nikar se tako ne razburjaj, veš, to ti škoguje; le nič se ne boj, da bo radi tega prišla občina na kant. Primi raje svoje prijatelje pri topliški upravi, naj ne razsipavajo tako brezvestno denarja davkoplačevalcev! Tukaj lahko ubogim davkoplačevalcem prihraniš več tisoč kro-nic in tako storiš imenitno dobro delo. Nadalje poskrbi, da ne bodo v topliški restavraciji in kavarni izzivali slovanskih gostov z nabiralniki Siidmarke, ki zbira denar v krivične in hudobne namene. Vidiš, tukaj bi se moral razburjati, ne pa tam, kjer se da kaj v dobre namene, za obrambo pravice in resnice. Seveda ti tega ne boš storil, ker more to storiti le svojemu narodu zvest človek.
c Dobrna. Menda ni daleč na okoli kraja, kjer bi se narodni praznik sv. Cirila in Metoda tako sijajno obhajal kot na Dobrni. In to že več kot 36 let sem. Ta dan, oziroma na predvečer, je bil do predlanskem nekak kritičen dan prve vrste. Topliška, tuja uprava, se je vsakokrat spodtikala nad streljanjem s topiči in petjem ter sploh slavljenjem naših apostolov sv. Cirila in Metoda. Vstrajnost našega zavednega prebivalstva in njih neustrašenih voditeljev je pa te tuje peteline ugnala, in letos se je že prav mirno, a dostojno, praznoval praznik. Kakor vsako leto, so bile tudi letos divno lepo razsvetljene tri hiše v vasi, namreč hiša duhovnikov, vila Karba in župnišče. Letos smo pa še pokali s papirnatimi Štukeci Makuca. Veselo so zvonovi pritrkovali in radostno se je domače, pa tudi topliško ljudstvo izprehajalo ter se veselilo spomina solunskih bratov sv. Cirila in Metoda. Več krasnih kresov v podobi sv. križa, pa tudi velikanske goreče grmade, so razsvetljevale prijazno noč. Od Božnika dol se je razlegalo navdušeno petje in veselo pokanje strelov ter šviganje raketov. Drugi dan sv. Cirila in Metoda in v nedeljo je pa pobožno sljudstvo hitelo v cerkev, se bratoma blagovestnikoma priporočat, naj Bog ohrani vse Slovence v edinosti.
c Sv. Eina. Dne 6. julija je bil občni zbor podružnice Slovenske Straže. Po poročilih in izvolitvi odbora so sledile deklamacije in govor Micike in Ton-čike Murko ter Amalike Harinski. Potem govori preč. g. Gomilšek o pomenu Slovenske Straže. Z velikim navdušenjem smo poslušali lepe govornikove nauke. Nazadnje se je nabralo precej udov in udnine za SI. Stražo.
c Gotovlje. Prostovoljna požarna bramba v Gotovljah slavi v nedeljo, 20. julija 1913 desetletnico svojega obstanka.
c St. Jur ob juž žel. Podružnica 81ov. Straže za Št. Jur ob juž. žel. ima svoje letno zborovanje dne 20. julija ob pol 4. uri popoldne v Novi vasi pri Čretniku poprej Pole z mnogovrstnim vsporedom; govornik pride iz Ljubljane. Prihodnjo nedeljo vsi k Čretniku!
c Sv. Frančišek Ksaverij. Pno 20. t, m. se vrši po rani maši shod S. K. Z. pri cerkvi. Poročat pride posl. dr. Verstovšek.
c Luče. Dne 27. t. m. imamo v kat. izobraževalnem društvu po opravilu shod S. K. Z. Govorit pride posl. dr. Verstovšek.
c Tinsko. Na našem krasnem hribu, ki ga dičita cerkvi sv. Ane in Matere Božje, se bo na Anino nedeljo dne 27. julija vršil velik dekliški shod, ki bo združen z občnim zborom Zveze slovenskih deklet na Štajerskem. Mladenke šmarske in sosednjih dekanij, ta dan se vi-
dimo na Tinskem. Dekliške zveze in Marijine družbe v obližju na agitacijsko delo.
c Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo, 20. julija ob 3. uri popoldne čebelarsko predavanje pri čebelnjaku posestnika Franca Ofentavšek pri Sv. Tomažu pri Vojniku. Predaval bo gospod Jurančič.
c Oljska Gtira nad P Izelo. Dne 27. julija priredi Jugoslovanska Strokovna Zveza (skupine iz Šaleške doline) slavnostni izlet na Oljsko goro.
c Sladka gora Pri nas se bo vršil velik mladeniški shod v nedeljo, 20. julija. Ob enem praznujemo prvotno patronjo cerkve: sveto Marjeto s procesijo sv. R. Telesa. Veliko mladeniško zborovanje bo združeno s telovadbo Orlov od Sv. Petra na Medv. selu.
c Petrovče. Društvo Gospodar priredi velezanimivo in podučno gospodarsko predavanje v nedeljo, 20. t. m. ob 4. uri popoldne po večerni cah. Predaval bo g. Vinko Steiner.
Brežiški okraj.
b Brežice. Vspored o romarskem vlaku iz Brežic k Mariji Pomagaj se nahaja med malimi oznanili.
b itajhenburg. Da so naši napredni liberalci tudi delavni in značajni, so pokazali pretečene dni ¡»roti g. Antonu Kuneju. Zadeva med županstvom in g. Avsenekom je ljudem znana, holel je pa vendar vso to zadevo g. Kunej mirnim potom „poglihati". — „Muhasti" so liberalci, pa tudi g. Kunej je izprevidel, kako so ga vodili celo noč za nos. Dr. Stiker je gotovo hvaležen za takov posel, domača društva pa vsled tega trpijo, zlasti pa, ker jim je g. Kunej še celo povelj-ništvo požarne brambe odpovedal. Vašo značajnost in delo ve tudi gospod Kunej ceniti, od katerega ste sploh odvisni. Ta korak g. Kuneja naj vam liberalcem torej zadostuje in če še sam g. župan Lenard pri vsaki priliki rad povdarja: da gre rajši „v hribe ovce past", ko"biti vaš župan, potem imate dovolj! Liberalni volilci, le bodite ponosni!
b Dobova. V nedeljo je pri nas liberalna Ciril-Metodova podružnica obhajala svoj občni zbor. Bre-žki Sokoli so kot pridigarja pripeljali s seboj dr. Sti-kerja. A vse muzike, komedije in plesa slavni konec je bil, da so nekaterim udeležencem s koli „urihtali" rebra in druge rojstne kosti, enemu pa „popravili" čeljusti in vse zobovje. Kaj ne, „znat' se mora", kako je treba častiti blagovestnike krščanstva med našimi slovanskimi predniki!!
b Videm. Pretečeno nedeljo so imela posavska dekleta na Vidmu svoj dan. Prihitela so vizvanredno velikem številu.iz vseh posavskih krajev na veličastni shod. Tudi iz sosednje Kranjske jih je prišlo mnogo. V cerkvi je govoril č. g. dr. H o h n j e,c. Velikansko zborovanje zunaj cerkve je z občudovanja vredno spretnostjo vodila vrla domačinka 'Minka Resnik. C. g. doktor je govoril poučljivo in vspodbudno o društvenem življenju in delovanju. Tudi dekleta so dala duška svojemu navdušenju v lepih govorih raznovrstne vsebine. Govorile so: Neža Knez, Liza Bar-bič, Francka Počivavšek, vse iz Vidma; potem Bence Alojzija iz Rajhenburga in Cvetko Marija iz Brežic. Pozdrave je prinesla tudi zastopnica iz daljnega Za-bukovja. Navdušenje na shodu je bilo veliko; dal Bog, da bi ne ugasnilo.
Najnovejše.
Na Balkanu. Rusija je vsled prošnje Bolgarije posredovala v Belgradu in v Atenah, da se ustavijo sovražnosti in sklene mir, a Srbija in Grška sta zahtevali, da naj Bolgarija sama prosi za mir, kar je Bolgarija tudi storila.
Na bojiščih t r a j a v s 1 e d tega zadnje dni premirje; majhne praske, o katerih se poroča, so brezpomembni boji vročekrvnih predstraž. Armada generala Ivanovega, ki je imela opraviti z Grki, in katero se je proglasilo parkrat za vjeto, se umika po dolini reke Strume. Severne bolgarske čete, ki so naredile znane izpade na Zaječar, Pirot, Vranjo, se zbirajo pod generalom Kutinčevom pred Sofijo. Da bi bile bolgarske Čete popolnoma razbite in poražene, ne odgovarja resnici, le njihovo vojno stališče se je znatno poslabšalo.
Rumunske čete so prekoračile Donavo. Ves pošten svet obsoja zahrbtno in nepošteno ravnanje Ru-munije, le oni zaslepljenci, ki danes sovražijobolj svoje slovanske brate Bolgare kakor kateribodi tuj narod, se tega veselijo. Srbi bodo s svojo vojsko proti Bolgarom pomagali Rumunom, Grkom in Turkom, torej samim tujcem. V Skoplju so Srbi prisilili bolgarsko prebivalstvo, da je pristopilo k srbski cerkvi, bolgarske škofe pa so izgnali.
V Nišu so se sešli srbski, grški in črnogorski ministrski predsednik, da skupno določijo mirovne pogoje, ko se začno pogajanja z Bolgari. Ako smemo soditi po časnikih, bodo Grki najbolj predržni v svojih zahtevali, kajti izrecno tirjajo, da se Bolgarom odvzame zemlja ob Egejskem morju, tako, da bi Bolgari iz turške vojske, v kateri so največ trpeli, dobili le Od-rin z okolico. Srbi hočejo seveda večino Makedonije, katero si razdele z Grki. Bolgarom nočejo dati bolgarske zemlje, tujcem jo prepuščajo. .
Listnica uredništva.
Studenice pri Poljčanah: Hvala! Dopis pride v prih. „Gospod-Novicah". — Veržej: Mislimo, da je bolje, da še za sedaj molčimo-če pa se bo ponavljalo, bomo pa močno udarili. Pozdrave! — Št. Lenart nad Laškim: Naj delajo liberalni gostilničarji po svoje, pa Vi po svoje. Pozdravljeni! — Kunova: Zopet brez podpisa, v koš! — Sv. Križ pri Gornjemgradu: Nismo prejeli! — Sv. Barbara v Halozah: Po našem prepričanju izrecno tožljivo. — Šmartin pri Celju: Brez podpisa v koš! — Dopisnikom: Radi pomanjkanja prostora je izostalo več dopisov. Kar ne bo zarjavelo, pride gotovo na vrsto.
Dokazano je, da ima 50 do 100 °lo več
jedrnatega mila v sebi Schichtov pralni prašek „Ženska hvala" nego drugi podobni izdelki. „Ženska hvala" ne vsebuje nikakoršnih škodljivih sestavin. Izrek: „Največja potrata je kupovati slabo blago4' se ne ujema pri nobenem drugem predmetu tako dobro, kakor pri pralnem prašku in drugih sredstvih za pranje.
Ime „Schieht" jamči ze dobra blago.
C3-ra,šls:o tržno poročilo.
Sejem z rogato živino dne 10. julija 1913. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 94—108 kron (izjemoma 114 kron), poltolsti 80—92 kron; suhi od 72—78 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, tolste od 70—84, poltolste od 48—68, suhe od 38—46, biki od 66—90, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4. tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 68 do 88 kron. Kupčija slaba, cene nazadujejo.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1'—, K 1'20; teleta Ia (izjemoma cena od K 1'22 do K 1"28); mlade svinje od K 1'60 do K 1"64; nemške pitanske svinje od K 1 54 do K 1'58; ogrske pitanske svinje Ia od K —•— po K —■—; ogrske pitanske svinje Ha od K 156 do K 1'60; mesne svinje od K 1*40 do K 152; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od K —•— do K —■—; ovce od K —-70 do K —'90; kozliči in jagneta od K T— do K 10'—. Kupčija slaba, cene poskočile.
		O ® T3		h 0 ■C		®				>N O	
Ime pridelka		ci E O		S3 S		y=? <x> O		Ptuj		ta C o	
		K	v		v	K	v	K	v	K	v
Pšenica .....		12	25	10	50	12	20	10	60	10	_
Rž.......		10	75	9	60	8	50	9	50	9	50
Ječmen.....	o	10	50	9	50	9	—	—	—	9	—
Oves......	a a	11	50	11	_	1¿	50	11	50	10	50
Koruza.....	E	10	fiO	10	25	10	—	9	50	9	—
Proso......	.—t	10	_	11	_	16	—	—	—	10	—
Ajda......	m	11	50	10	50	12	—	10	50	9	50
Seno sladko....	o 1o	5	25	3	50	2	80	4	—	4	—
„ kislo ....		4	88	—	—	2	40	3	70	3	50
Slama......		s	~	2	50	2	—	3	80	2	50
Fižola......		18	50		«...	11	50	_	_	13	50
Grah......			—		60		—	_	_	—	—
Leče......	S a	_	—	-	60	_	—	—	—	—	—
Krompir.....		_	—	—	08	—	—	—	—	—	—
Sir.....		—	—	—	40	—	—	—	—	—	—
Surovo maslo . . .	o	—	—	2	50	—	—	—	—	•—	—
Maslo......	■J2	_	_	1	80		—	—	—	—	—
Špeh, svež ....	I—1	_	—	1	70	—	—	—	—	—	_
Zelje, kislo ....		—	—	—.	24	—	—	—	—	—	—
Repa, kisla ....		—	—	—	20	—	—	—	—	—	—
Mleko .	h ©			_	24		_				
Smetana, sladka . .		_	_	—	96	—				—,	-
„ kisla . . .		—	—	—	96	—	—	—	—	—	—
Zelje, 100 glav ....		—	-			-	—	—	—	—	
Jajce, 1 kom.....		1 "	—		06	-	-		-		
Romarski vlak k Mariji Pomagaj na Brezje iz Brežic priredi Krščajnsko^socijatlna zveza dne 28. julija t. 1. Vozni red in cene so sledeče:
Odhod: ob 7. uri 30 minut
Cena III. razred:	II.	razred:
Brežice K 7'40	K 1130
43 „ Videm „ 7 20	„	11-—
51 „ Rajhenburg „ T10	„	10'80
09 „ Sevnica „ 6 80	„	1040
26 „ Loka „ 6'60	„	10"20
33 „ Radeče „ 6"50	„	10-— 07 „ dohod Ljubljana 20 odhod Ljubljana 47 „ dohod Otočej
Nazaj se vrnemo dne 29, julija zvečer. Vlak gre nazaj iz postaje Lesce, tako da bodo romarji šli lahko na Bled in potem v Lescah vstopili na vlak. Vla.k vozi nazaj po tem-le voznem redu:
„ 7. » 7. „ 8. „ 8. „ 8. „ 10. „ 10. „11.
Iz Lesc	ob 4.	uri	05 minut
Iz Otoč	,, 4.		19 „
V Ljubljano pride	„ 5.	»	22 „
Iz Ljubijane gre	„ 5.	D	38 „
V Zidanmost pride	>. «■	»	53 „
V Brežice pride	„ 8.	M	15 „
Takih kart, s katerimi bi se laihko v Ljubljani izstopilo, nam železnica žal ni dovolila. Za otroke nad štiri leta je treba plačati, kakor za odrasle. Polovičnih kart za\ otroke ni dobiti. Posebni lepaki se ne bodo izdali. Cč. gg. dušne pastirje uljudno prosimo, da ljudi na to romanje blagohotno opozorijo. Naj bodo tudi tako dobri, da zberejo denar in kolikor mogoče skupno naročijo karte, ker nato prihranijo s tem mnogo stroškov. Karte se pošiljajo samo proti gotovemu predplačilu. Karte je treba naročiti najpozneje do dne 21. julija, ker nam drugače ni mogoče naročiti potrebnih vozov. Karte se naročijo in denar naj se pošlje edino-le na naslov: Fran Spindler, kaplan, Brežice. Na vlaku ne bo nikdo več dobil karte, zato se naj iste pravočajsno osikrbijo.
SMRT
podganam in mišim po neprekoslji-vem zatiralnem sredstvu
„FRANKS"
škatljica 60 vin. Za ljudi in domače živali neškodljivo! Koncesi-onirana ,As»ler' dr«7,pr'Ja Mag. Pharm. Karo» WOLF, MARIBOR, Gosposka ulica štev. 17.
Nova iznajdba m živinorejce.
če se hočeš rešiti skrbi in mnogih nesreč katere se prigodijo, če se žival v hlevu sama odveže, kupi si novo izumljeni patentovani za-klepček! Ker se še v trgovinah ne dobi, naj se naroči naravnost pri iznajditelju g. V. Verdeljak, Tinje, ali pa pri g. A. Pinter, trg. v Slov. Bistrici, Štajersko. Cena 40 vin. za komad. Pri večjih naročilih zdaten popust.	911
Učenec se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga pri J. Sorko na Bregu pri Ptuju.	910
Hlld na prodaj. V Mariboru, blizu cerkve svete Magdalene se proda enonadstropna hiša s šestimi sobami, verando, vodovodom, velikim vrtom, dvorom in sadnim drevjem. Več se izve v Mariboru, Poberška cesta 15.	907
Tiepo posestvo z lepim sa-donosnikom, njivo, 3 četrt ure od Maribora, se po nizki ceni proda. Vpraša se pri g. J. Šenekar, posestniku v Krčevini št. 43 pri Mariboru.	908
Krepek in priden ntMnarski učenec se takoj proti mesečnemu plačilu in celotni oskrbi sprejme v umetnem mlinu Janeza Bdhm v Framu.	912
Ilvii konja srednje težka in ena breja krava se proda v Ga-berjih 21 pri Celju,	881
Služba za orgcttilista in
mežnarja v Št. Janžu na Drav. p. Ptuj, se s 1. avgustom odda. Kn. šk. župnijski urad St. Janž na D. polj. 7. julija 1913.	882
Škorjanc, župnik.
(Slnger) šivalni stroj se
zaradi preselitve po ceni proda. Vpraša se pri g. Glaninger, Stolni trg št. 11 Maribor.	903
Proda se pri Sv. Barbari v Halozah ob okrajni cesti skoraj nova z opeko zidana hiša z tremi sobami, eno kuhinjo, 1 pivnico, blizu hiše veliko gospodarsko poslopje z opeko krito, obstoječe iz 1 sobe za hlapca, svinjske kuhinje, svinjakov, hlev za 3 konje in 4 krave, skednja, listnjaka, drvarnice, ute za vozove in pritlične kleti. Pri hiši je tri orale posestva, obstoječega iz vrta za sočivje, sado-nosnika, vinograda in njive. Hiša je jako primerna za kakega du-hovnika-penzijonista, ker leži eno minuto od župne cerkve na zdravem kraju. Cena se izve pri lastniku Cirkuljane, št. 25, Sv. Barbara v Halozah.	901
Proda se posestvo z gostilno zraven toplic Dobrna. Lepa vila z 7 sobami, i kleti, kuhinja, 2 štedilnika, novi, zidani svinjski hlevi, zraven lepa soba, kozolec in drugo gospodarsko poslopje. Redi se lahko 7 glav govoje živine in en konj. 8 oralov lepega gozda, njive so vse obsejane, 500 sadnih dreves. Vse v lepi legi. Cena 26 tisoč K. Poizve se ravno tam hotel Šemerl 16 pri Decarju, Dobrna. 902
Ker se odtegnem javnemu življenju, prodam nadstropno lili»
z vsem špecerijskim blagom, poslopji, sadnim in zeliščnim vrtom za 20 tisoč kron. Zelo dober prostor. Več pove upravništvo. 878
¡Vial«» iioseatvo z enim oralom zemlje, se za 6400 K proda. Več pri Mariji Fras, Grenzgasse 14, Maribor.	887
I.epo posestvo je na prodaj. Obstoji iz hiše, dva svinjaka, en goveji hlev, vinograd (stari in novi nasadi), lepa obsejana njiva, velik travnik s sadnim drevjem, lep gozd, vse blizu hiše, blizu ceste in trga Konjice, blizu treh tovarn, pripravna za trgovino. Cena 4700 kron. Franc Kranjc, pek Konjice.
889
Odda se takoj služba cerkovnika in or-Kan?sta. Najugodnejše za ožen-jenega rokodelca, ki bi lahko izvrševal trgovinsko obrt. Prosto stanovanje, kolektura sena in žita. Plača po dogovoru. Več pove župnijski urad Javorje, p. Črna pri Prevaljah Koroško. — Znamka!
Služba organista, cerkovnika lrt občinskega tajnika se razpisuje. Stanovanje prostorno, lep vrt in toliko zemlje, da se lahko redi krava in par svinj. Dohodki blizu 8sto K. Nastop i. avgusta. Prošnje s priporočilom žup. urada naj se pošljejo na župni urad Sv. Rupert nad Laškim. Sv. Jurij ob juž. žel'
Učene* poštenih in pridnih stari šev, ki ima veselje do trgovine, obeh jezikov zmožen, sprejme takoj Rudolf Dergan, trgovec, Laški trg.	888
I>epa Itlia s tremi sobami, 3 kuhinjami, velikim vrtom se proda za 7tisoč 4 sto K, 4tisoč lahko o-stane na posestvu. Več pove Kari Leutschacher, Novavas 82 pri Mariboru.	909
Išče se 13 do 14 let stara deklica za pospravljanje sob, pospravljanje sob, pomagati v kuhinji pri Julijani Seršen, trgovina in gostilna, Veržej, Križovci.	906
IiCjiO posestvo! Hiša obstoji iz 5 sob, kuhinja, perilnica, vodnjaka, svinj, hlevi, klet in vrt se za 6600 K proda, 2200 K je vdeleženih. Fr. Trstenjak, Frauštaudnerstr. 57 Pobrež p. Mariboru.	904
Posestro, ki leži 5 minut od okrajne ceste, lepo na solčni legi, hiša, pol zidana - pol lesena, okrog velike brajde in lepo sadno drevje, 1 marof, lepo zidan, prostoren za 10 glav živine, 18 metrov dolg in 10 m širok, z velikim travnikom in njivami, gozd z mladim drevjem. Proda se takoj. Cena 9 tisoč kron in se še zniža. Več se izve pri lastniku: Mihael Čretnik, Preskočin št. 2. Pošta Sv. Jurij ob juž, žel.
9C0
Rabljen, (Original-Singer) Šivalni strol za krojrcče se po ceni proda. Maribor, Tegetthofstrasse 6 1/2. 880
Posestvo s tovarno v najboljšem obratu, kjer se na leto zasluži do 15ti80Č kron, se radi bolehnosti posestnika po ceni proda ali pa zamenja s kakim kmečkim posestvom. Tovarno se lahko rabi brez posebne znanosti. Dopise pod „Tovarniško posestvo" poštno ležeče, glavna pošta Maribor št. 879.
Vešče in poljudno spisana knjiga „lionservlranje sadje tn vsakojafee povrtnln« zn domačo vporabo" je
ravnokar izšla v tretji, povečani izdaji. Cena 1 K, s poštnino 10 v. več. Dobi se pri Jos. Zupane, dež. vinarski inštruktor v Ptuju. 894
VIHE
■ MALA OZNANILA.
Pojasnila o inseratih daje upravništvo samo tistim, ki priložijo znamko za 10 vin.
Vsem gospodinjami
Ako želite kupiti dobro in sveže špecerijsko blago in vse vrste semen po zelo nizkih cenah, potem pojdite samo v že nad 40 let obstoječo trgovino s špecerijskim blagom in Bemeni Ivana Sirk v Mariboru, rotovž, Glavni trg. 611
Lepa posestva so prodajo in sicer kakoršno kdo hoče. Cena je od 8000 kron naprej do 50.000 kron, povsod vsega, dovolj. Oglasiti se je pri Matiju Žižek v Kamnici pri Mariboru.	8
Proda se lepa novozidana hiša, nova uta za krave in svinjski hlevi, vodnjak pri hiši, zraven vrt, 10 let davka prosta hiša z dvema sobama, kuhinja, klet itd., vse čedno in močno zidano, bila je tam poprej trgovina, je med dvema cestama na oglu, 10 minut od postaje Slivnica. Proda se pod zelo ugodnimi pogoji zavoljo selitve. Več pove posestnica Ana Grašič, Hotinja vas št 56.	827
Trgovski pomočnik vešč špecerijske in manufakturne stroke, spreten prodajalec, išče službe v kaki večji trgovini s 15. julijem ali tudi pozneje. Ponudbe se naj pošljejo na naslov: „Bodočnost" poštno ležeče, Sv. Jurij ob Ščavnici via Radgona.	837
Koraka ceste 53 Maribor Heugassp 2 ia 4
se priporoča v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeluje porlale in prevzame vsakovrstna popravila. Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba.
Somišljeniki! Agitirajte za Katoliški shod v Ljubljani, da bode udeležba ogromna!
Priden učsrec in pomočnik za čevljarsko obrt se sprejme pri Jerneju Sternad, čev. mojstru v Rošpahu, župnija Kamnica. 841
Enonadstropna hiša v Št. Jurju ob juž. žel. v gornjem trgu št. 7, nasproti pošte s 7 sobami, za vsako obrt pripravna, s hlevom, vrtom se takoj proda. Vpraša se Podleh-nik pri Ptuju, hiš. št. 102. 877
KI * vir se po ceni proda. Maribor, Bismarkstr. 19, II. nadstr. 875
Na prodaj je enonadstropna hiša s pekarijo, ki je tudi sposobna za trgovino mešanega blaga v trgu Konjice. Cena 35 tisoč kron. Da se tudi v najem za trgovino. Naslov: A. Podgoršek, pekanja Konjice, hiš. št. 45.	886
Hiša (vila) blizu Maribora v naj-prijetnejšem, mirnem kraju, 8 minut od mestnega parka z dvojnim stanovanjem, balkonom in verando 1100 □ m vrta se proda. Prilično za penzjionista. Več v gostilni pri „Pošti" (Meden), nasproti glavnemu kolodvoru, Maribor. 879
Posestvo četrt ure od mesta, pripravno za mlekarstvo, se proda. Vpraša se na upravništvu pod št. 760. (Znamka za 10 v). 860
Malo posestvo četrt ure od želez, postaje in farne cerkve v Poljča-nah se proda. Hiša, 2 svinjaka, 1 kravji hlev, sadonosnik, vrt in njiva. Vse v dobrem stanu. Pripravno za penzijonista ali obrtnika. Cena K 3.400. Vpraša se pri g. Joško v Peklu.	858
Doliroidoča gostilna z šest orali dobre zemlje se pod ugodnimi pogoji zaradi bolezni gospodarja proda. Vpraša se pri J. Kumnič gostilničarju v SI. Bistrici. 852
Zelo ugodna priložnost za upokojenega duhovnika ali tudi trgovca! Lepa zidana prostorna hiša v neposredni bližini sloveče romarske cerkve se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Cena in pogoji se izvedo pri lastnici: J. Sattler na Orni gori pri Ptuju.	804
Vešče zastopnike, ki bi obiskovali zasebne odjemalce, išče proti visoki proviziji tovarna za sukno. Nemško pisane ponudbe naj se pošiljajo na sledeči naslov: Post-fach Nr. 11, Mnichovo (Miinchen-griitz) Češko.	799
Enonadstropna hiša s trgovino z usnjem, lep vrt, njiva; v hiši pet sob, 1 prodajalna, 2 kleti, 2 kuhinji, 2 predsobi, pripravno za vsakega rokodelca. Krasna lega in izvrsten prostor v Št. Jurju ob juž. žel. št. 32. Natančneje pove g. Stante lončar, Brezje. Cena je 7200 K.	866
Razpošiljalnica? Terezije Tikal Brezová—Morava
89 cenjenim čitateljem našega lista pri nakupu vseh moškega, ženskega, volnenega, lanenega in peril-nega blaga (štofa), kanafasa, ce-firja itd. toplo priporoča. Vzorci se pošiljajo poštnine prosto. Po-šiljatve čez 20 K. prosto. 682
D jaki se sprejmejo 1913/14 v dobro in zanesljivo hišo. Kje, pove upravništvo.	753
Lep» posestvo v Mariboru, pri pravno za vsako obrt z lepim vrtom in njivo z večjimi stanovanji se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastniku, Maribor, Khislgasse 3. Prvo nadstropje.	814
Na prodaj je hiša
obstoječa iz 6 sob, dveh kuhinj in ene kleti. Zraven je pet drvarnic, vrt, nekaj rodovitnega sadnega vdrevja in vodnjak. Hiša stoji v čretu št. 30 ob okrajni cesti Celje—Teharje in je četrt ure od Celja oddaljena, čena 11.000 K. — Pojasnila daje.Jakob Stante, nadučitelj v pok. Proseniško št. 2 pošta Št. Jur ob juž. žel. 806
Mlad vrtnar, zmožen prevzeti službo pri kaki grajščini ali vili, želi spremeniti službo. NaBlov pri upravništvu tega lista pod šifro „vrtnar".	834
Družinske hiše
novozidtne, 6 minut od glavnega kolodvora v Mariboru se pod ugodnimi pogji prodajo. Vpraša se pri g. Maček, Krčevina pri Mariboru št. 187.	419
Trgovci pozor!
Hiša s trgovino se prostovoljno zaradi slabega zdravja posestnika v najlepšem in prometnem kraju celjskega predmestja z vso trgovinsko opravo prav po nizki ceni in prav ugodnimi pogoji proda. Hiša ima več sob in prostorov, 2 sobi sta še v najemu, 3 vrtovi za zelenjavo in velike brajde; vodnjak z najboljšo vodo ki nikoli ne u-sahne. Hiša je v bližini 4 tovarn, kjer je mnogo delavcev. Trgovina dobro vspeva. Zadnja cena je 10 tisoč kron. Več pove A. Schwigel, Gaberje št. 61 pri Celju. 848
Priden učenec kakor tudi pridna učenka se takoj sprejmeta pri g. Fr Iglič v Ptuju, trgovina manu-fakturnega in špecerijskega blaga.
Viničar se sprejme za vinograd v Razvanju pri Mariboru. Imeti mora 4 ali vsaj 3 delavske moči, od teh vsaj eden močen mož. Pogoji ugodni. Ponudbe s knjigami na dr. Serneca, odvetnika v Mariboru.
845
Proda se malo posestvo, deset minut od kolodvora Št. Jur ob juž. žel., blizu deželne kmetijske šole, ob glavni cesti; hiša je enonad, stropna, veliki vrt, veiika njiva-travnik in lep gozd. Proda se po zelo nizki ceni. Več se izve v Katoliškem domu.	801
Lepo posestvo (hiša z dvema sobama, kuhinjo itd., 2 svinjska hleva, vrt in nekaj zemlje pri hiši) se po ceni proda. Pobrežje pri Mariboru, Damgasse 43. 865
Kieliarlea srednje starosti išče službo v kakem župnišču. Zvežba-na v gospodinjstvu, kuhinji in šivanju. Sodeluje tudi pri društvenih prireditvah in organizacijah deklet. Službo lahko takoj nastopi. Ponudbe na naslov „Slovenka" na upravništvo pod št 896.
Izdelujem praktične domače ■nlli'e ter prevzamem vsa ključavničarska dela. Kari Sinkovič, ključavničar, grad, Maribor Bran-disgasse 2.	890
m
LISTER.
Izgnanci.
(Povest iz prvih časov krščanstva).
(Me,)
Ne malo se je začudil, ko mu je hčer nato odgovorila: „Mislila sem skočiti v hladne valove Tibere, toda upanje, da bom še enkrat Faustinova žena, me je odvrnilo od tega. Ko sem šla domov, sem obiskala svetišče, posvečeno boginji ljubezni, in sem napravila tam sveto obljubo, če bo uslišana moja molitev. Samo naklonjenosti boginje se moram zahvaliti, da se je moje srce umirilo v nadi, da še vidim zopet svojega ženina."
•Kakšne neumnosti in budalosti so to!" je rekel Florencij. „Pregnanstvo v rudokope je hujše ko smrt in nobeno božanstvo ne more odstraniti verig, s katerimi so jetniki zvezani. Pozabi Faustina in ubogaj svojega očeta, ki bolje ve, kaj te lahko osreči."
„Dotlej ne ponudim drugemu svoje roke", je rekla deklica odločno, „dokler ne bom sama shranila pepel svojega ženina v rodbinsko rakev."
„To se pravi", je dejal nato Florencij, ki je postal razburjen vsled trmoglavosti svoje hčerke, „da se nočeš nikoli možiti. Stara si sedaj 17 let, ali hočeš radi te neumnosti zapraviti srečo celega življenja? Ali misliš, da dobiš kakšnega ženina, ko boš stara že 20 let? Izvolil sem ti Marka, sina Aurelija Sempronija, ki je mlad in lepega značaja. Kar se tiče bogastva, se s teboj še primerjati ne da. Zakonska pogodba je takorekoč že sklenjena in ti bi mi napravila velike neprilike, če bi svojevoljno kljubovala volji očetovi."
Ker se pa deklica ni dala pregovoriti, je senator prenehal s prigovarjanjem in se potolažil s prihodnostjo.
Ne dolgo nato je Florencij brez hčerkine vednosti povabil svojega izvoljenca in njegovega očeta na obed. Toda senator se ni mogel pritakniti jedi, ko je videl, kako hladnokrvno se pogovarja deklica z mladim gospodom.
Zvečer je resno opominjal svojo hčer in ker je ta še vedno kljubovala, je vskipela v njem nenavadna jeza.
„Osem dni ti dam časa, da se premisliš", je rekel Florencij, „in če me tudi potem ne ubogaš, bodeš občutila, kdo je tvoj oče! Poberi se, da te ne vidim, dokler se ne poboljšaš!"
Med tem časom je prosil Florencij sestro svoje rajne žene in prijateljice svoje hčerke, naj na slednjo uplivajo in jo pregovore. Skoraj bi so bila že vdala, ko je ravno na večer pred odločilnim dnevom dobila obisk, ki jo je znova potrdil v neomajni zvestobi do ljubljenca.
Obiskal jo je namreč diakon Fabijan.
Kakor hlastno povžije suha, od solnca zažgana zemlja, blagodejen dež, tako je poslušala Florencija diakona, ki ji je pravil o njenem ženinu. Bil je torej še zdrav in Hipolit je bil res tako velikosrčen, da se
je žrtvoval za Faustina! Ce je to storil ubogi suženj za njega, ona naj bi pa kot nevesta ne prenesla miv-ne jeze očetove, da ohrani ženinu zvestobo?
„Toda povej mi", je vprašala Florencija, „kaj jo privedlo dobrega Hipolita do take požrtvovalnosti? Sram me je, da sem ravnala ž njim tako kakor z vsakim drugim sužnjem, ki ne pozna ne hvaležnosti ue prikupljivosti."
„Nočem ugovarjati", je rekel diakon, „kar se tiče zaslug tega izvrstnega mladeniča; toda vedi, da je on kristjan in da ni ničesar nenavadnega med nami, če se poda svoboden kristjan v suženjstvo, da bi rešil kakega sužnja."
„To je vendar očitna neumnost!" je rekla Florencija. „Ali bi ne bilo čisto nenaravno, če bi ljubila jaz sužnja tako, kakor svojo sestro?"
„Tako bi se tedaj Hipolit za toliko požrtvovalnost ne smel niti zanašati na ljubezen tvojega ženina", je odgovoril Fabijan; „in če bi tudi žrtvoval svoje življenje za to, da bi se vrnil Faustin, bi ne mogel tak človek biti deležen tvoje ljubezni?"
„V resnici", je rekla Florencija, začudena vsled tega vprašanja; „že sedaj sem pripravljena, njegovo plemenitost obilo poplačati in ga osvoboditi; in če bi se tvoje besede izpolnile, potem bi mi bil ta človek najdražje na svetu."
„On bi ti s svojo smrtjo pomagal do sreče, katere bi ti brez njegove žrtve ne bila nikdar deležna."
Postavila bi mu za to spomenik in vsako leto na dan njegove smrti bi darovala bogovom."
„Naša sveta vera nas uči", nadaljeval je Fabijan z resnimi besedami, „da je Sin večnega Očeta prišel iz nebes in se učlovečil. Še več, da bi rešil svet iz sužnosti, se je za nas na križu daroval. In ta vzvišeni vzgled daje Hipolitu pogum, da olajšuje tvojemu ženinu trpljenje in pomanjkanje, da, celo življenje bi dal za njega."
..On ve za to. Tudi sodi tvoj ženin drugače o kristjanih kakor pa je sodil dosedaj."
„Pa ve moj Faustin", je vprašala Florencija, ki je že nekaj slutila in se zato zbala, „ve, li, zakaj Hipolit tako ravna?"
„Ne čudim se, ker poznam njegov plemeniti značaj, toda bojim se, da Faustin ne bo ostal pri tem, ampak celo . . ."
Florencija si ni upala končati stavka, toda Fabijan je smehljajoč se nadaljeval njene misli:
„Ce se vrne tvoj ženin, potem moraš biti pripravljena, da boš dobila kristjana za moža."
Florencija se je globoko zamislila. Končno je pa dvignila glavo in rekla:
„Vse, kar si mi povedal o Faustinu, moram mirno preudariti. Povej mojemu ženinu, da mu ostanem zvesta do smrti! — Izroči tudi Hipolitu mojo iskreno zahvalo in pošlji mu to darilo, da more še nadalje skrbeti za Faustina. Oh, kako malo je to, kar lahko storim za njega v primeri s tem, kar stori ta suženj za njega! Naj ga bogovi, ali tvoj Bog, pripeljejo z ženinom vred nazaj! Ljubila ga bom celo življenje — bolj kakor svojega brata."
Četrto poglavje.
Zaročenca.
Ona imenitna gospa, ki je s svojimi tremi hčerkami počastila papeža Poncijana pri odhodu v pregnanstvo v Sardinijo, in vzbudila začudenje Faustina, je bila patricijskega rodu Dazumijev. Kakor je nekdaj, ko je še živel njen soprog, tako je tudi sedaj kot vdova bivala vsako poletje v svoji mični vili ob morski obali pri Ostiji. Radi tega je tudi prišla k slovesu. Meseca novembra se je vrnila v Rim, kjer je i-inela palačo pri Salustijevih vrtovih blizu poznejših toplic cesarja Dioklecijana.
Dasiravno so bili stariši Marcije Dazumije pa-gani, vendar jo je njena varuhinja že v zgodnji mladosti seznanila s krščanskimi nauki. Utisi njene mladosti niso nikdar popolnoma izginili. Po smrti svojih sinov in moža je iskala v svoji žalosti tolažbe v krščanski veri.
Cerkev je tedaj pod vlado blagega cesarja A-leksandra Strogega vživala mir, in ker Marcija Da-zumija razen treh hčerk ni imela bližnjih sorodnikov, ki bi jo bili ovirali, je prosila krščanskega duhovnika, da pouči njo in njene otroke o krščanskih resnicah. Pobožni duhovnik Marcel je poučeval njo in deklice, kojih najstarejša je bila stara 16 let in jih pripravljal na sveti krst. Na velikonočni praznik 1. 235. je sprejel papež Poncijan mater in hčerke v krščansko cerkev.
Takrat je bilo povsod v navadi, da so prejeli novokrščenci imena, ki so imela verski pomen, kakor Irena, Lucina, Renat. Tudi Marcijine.hčerke so dobile taka imena: Vera, upanje in ljubezen. Mati pa je na čast včlovečene božje Modrosti dobila ime Sofija.
Mati in hčerke so živele odslej popolnoma same za-se. Ljudje so smatrali njihovo samotno življenje za globoko žalovanje za umrlimi. Toda v njeno hišo je zahajalo več gostov kakor pa prej, ko je še živel njen mož. Njena hiša je postala pribežališče vseh ubožcev in trpinov. Zlasti pa so našli pri njej varno zavetišče otroci krščanskih mučenikov in spoznavalcev, ki so morali trpeti pod vlado cesarja Maksimina.
Bila je sladka tolažba za mater, da so bile njene hčerke istega mišljenja kakor ona. Materina ljubljenka, kakor sploh vseh, ki so bivali v njeni hiši, pa je bila najmlajša lOletna hčerka: Ljubezen.
Tako je postala Dazumijeva palača hram mogočne ljubezni in srečnega miru. Pa le prehitro je izbruhnila tudi nad to hišo in njenimi prebivalci nevihta preganjanja.
Citatelj se spominja viteza Aurelija Sempronija, čegar sin Marko bi bil moral postati ženin hčerke se natorja Florencija. Neuresničenje njegovega upanja, da bi mogel kdaj imenovati mlado Florencijo svojo sneho, bi Sempronij navsezadnje že pozabil, ako bi ga njegovi upniki ne bili tako zelo tirjali. Da bi se rešil dolgov, je moral kar najhitreje najti drugo bogato nevesto svojemu sinu. Po dolgem iskanju je vzbudila njegovo pozornost najstarejša hčerka Marcije Dazumije. Z njenim pokojnim očetom je več časa občeval, dokler ni prijateljske vezi kratko pred smrtjo pretrgalo neko gospodarsko razmerje.	(Dalje prihod.)
Iz celega sveta,
— Špansko. Kralja Alfonza je dne 3. i. m. napadel nek anarhist v trenotku, ko se je peljal v vladno palačo. Napadalca so takoj prijeli. Piše se Pavel Fernandec. Kralj je ostal tudi tokrat nepoškodovan. Na nobenega sedanjega vladarja se ni izvršilo toliko napadov kot na španskega, toda tudi noben še ni i-mel toliko sreče, da bi vkljub temu ostal nepoškodovan.
Afrika. V angleški Južni Afriki so izbruhnili dne 4. t. m. veliki nemiri. V mestu Johannesburg so stopili delavci v štrajk. Velike množice rudarjev in tovarniških delavcev so napadle hiše lastnikov rudoko-pov in drugih bogatašev, jih zažigale in plenile. Prišlo je do hudega boja, v katerem je bilo 100 oseb ranjenih in 4 mrtve. Štrajkujočim rudarjem so se pridružili tudi železničarji, ki so tudi stopili v štrajk. Delavci so začeli štrajkati, ker Angleži uboge Bure hudo pritiskajo. Plačajo jih slabo, pa tudi prave svobode nimajo.
Kakšno bo letošnje poletje? V nekem dunajskem listu piše dr. Heenig, da vsa znamenja kažejo, da bo letošnje poletno vreme v mnogočem podobno onemu 1. 1911, to je, da bo gorko in lepo, da, najbrž celo zelo vroče. Pred vsem kaže na to izredno suha letošnja pomlad, oziroma suho vreme, ki smo je imeli že od Božiča 1912. Zlasti pa je značilna okolnost, da je, iz-vzemši majski in junijski mraz, ki je letos posebno izrazito nastopil, stala vsa srednja Evropa od srede a-prila skoro neprestano pod visokim zračnim pritiskom. Pričakovati imamo torej pretežno večino poletnih dni.
Abstinenca v starem veku. Lani so izkopali del knjižnice nekega slavnega asirskega vladarja iz VII. stoletja pred Kristusom. Med 20.000 tablicami je več sto takih, ki se bavijo z medicino. Vsebina dela vso čast asirskim zdravnikom in kaže, da so jako bistro mislili in svojo stvar dobro razumeli. Zanimivo je posebno, da so pijance iz navade že takrat prištevali med bolnike in kot edino sredstvo priporočali popolno abstinenco. Boj proti alkoholu je potemtakem star že 2500 let.
Kaliko ljudi se živi s poljedelstvom. Na to
vprašanje odgovarja rusko trgovinsko ministrstvo ta-ko-le: V Rusiji se živi 70'3% prebivalstva s poljedelstvom, v Italiji 60%, v Avstro-Ogrski 55'9%, na Ja-
ponskem 50'2%, v Kanadi 40'7%, v Združenih državah 47'3%, na Francoskem 46'3%, na Danskem 38%,
v	Nemčiji 35'5%, v Belgiji 21'7%, a na zadnjem mestu je treba navesti Anglijo, kjer se živi le 17% prebivalstva s kmetijstvom.
Šolstvo v Evropi. Kakor izkazuje zadnja Statistika, je v vsej Evropi 465.451 šol. Na teh šolah je poučevalo v preteklem letu 1,119.413 učiteljev,* vseh u-čencev in učenk pa je bilo čez 45 milijonov. Na enega učitelja je prišlo 40—41 otrok, dočim je prišlo pred 12 leti na enega učitelja 60 otrok. V tem oziru kaže Statistika velik napredek.
Nasilnosti proti rimskim romarjem. Ko so se vračali livornski (iz mesta Livorno v Italiji) rimski romarji iz Rima, so livornski svobodomisleci uprizorili nasilnosti proti njim, češ, da so v Rimu klicali ži-vio papež-kralj. Demonstracije so uprizorili in vodili svobodomisleci. Nastopiti je moralo vojaštvo, ki je zasedlo kolodvor in spremilo romarje domov. Že na progi je bilo vrženih v vlak več kamnov in so „svobodomisleci" celo streljali na-nj.
Prebivalstvo v Galiciji. Pri zadnji ljudski štet-
vi	so našteli v Galiciji 8 milijonov 25.675 prebivalcev. 46% je rimsko-katoličanov (uniatov), 10%' jih je pa judovske v£re. Po narodnosti so našteli 57% Poljakov, 40% Rusinov in 2% Judov.
Najdaljši dnevi v Evropi. Najdaljši dan v Evropi ima mesto Reyjavik na otoku Islandiji. Na tem otoku traja dnevna svetloba 3% meseca. Norveško mestece Vardo ima neprenehoma dan od 21. maja do 22. julija, švedsko obmejno mesto Tornea ima 21%ure dolgi dan, nasprotno pa najkrajši dan 254 ure. V Petro-gradu na Ruskem in Tobolsku v Sibiriji traja najdaljši dan 19 ur, najkrajši pa 5 ur. V Štokholmu in Upsali traja najdaljši dan 18% ure, najkrajši pa 5% ure. V Berolinu in Londonu znaša dnevni čas 17% u-re.
Kako se je treba varovati pred udarcem strele.
Strela udari navadno v najvišje točke v okolici, kakor v zvonike, visoka poslojjja in drevesa. Vedriti pod visokimi predmeti je torej zelo nevarno. Vsako leto u-bije strela mnogo ljudi, ki iščejo zavetje pod drevesi. Boljše je, da je človek malo moker, kakor pa da se izpostavlja preteči nevarnosti. Kmet naj med nevihto ne nosi na rami poljedelskega orodja, koso, motiko in kaj podobnega, ker je nevarno, tla poišče strela v
zrak molečo kovino. Ravno tako nesmiselno je, leteti ob slabem vremenu domov. Tek še-le pospešuje bližino strele. Najboljše ;e, iskati zavetja v nizkih kočah, sploh pod nizkimi predmeti.
Kje umre največ otrok? Norveška je bila pred leti prava dežela pijancev. Skora vsaka hiša je imela svojo lastno žganjažno. Od 1000 novorojenčkov jih je umrlo do 300 pred dokončanim prvim letom, a to kljub temu, da se Norvežka ne more zagovarjati s stanovanjsko revščino, vzliko industrijo ali jetičnimi kravami. Kf) je dosegla norveška pijanost svoj višek, se je pa že tudi s polnim parom razvijal protialkoholni boj. Ljudska volja se je pretvorila najprvo v razne koristne naredbe in končno v državni zakon. Tako je bilo seveda mogoče, da se ži danes imenuje Norveška „dežela treznikov". Umrljivost novorojenčkov je padla od 1000 na 80-90 (prej 300). — V deželi piva, Bavarski, pa je danes nekako tako kot v Norveški pred 80 leti. Od 1000 novorojenčkov jih umrje okoli 300, to je skoraj vsak tretji otrok! Koliko tuge, solza, duševne revščine, koliko zapravljene narodove moči vsebuje ta številka! Od okroglo 237.000 v enem letu na Bavarskem rojenih otrok pride 6500 mrtvih na svet, od 230.000 živorojenih jeh umrje v prvem letu starosti 69.000. — In v tej deželi pretoči tisoče in tisoče mater v enem letu milijone solz po izgubi svojih ljubljenčkov !
Od pastirja do generala. Poveljnika kraljevske ogrske žrebčarne v Babolni, generalnega majorja Mihaela Fadlallaha el Hedada je cesar na lastno prošnjo upokojil. Upokojeni generalni major je dosegel v naši armadi izredno visoko službo. Ko se je 1. 1857. nahajala v Arabiji avstrijska komisija za nakup konj pod poveljstvom polkovnika Brudermanna, je spremljal polkovnika od oaze (želenice) do oaze neki živahen arabski deček, ki se je polkovnika tako oklenil, da se ni hotel služiti od njega in ga je prosil, naj ga vzame s seboj. Polkovnik je dečka, 1. 1843 v Betsabi v Siriji rojenega Mihaela Fadlallaha res vzel seboj, ga v Babolni poslal v šolo in ga skrbno vzgojil za krepkega častnika naše konjen-c^. Far!lal!ah ol He-dads se je razumel na konje tako ižborno, da so ga takoj pridelili k žrebčarskemu oddelku, kamor pridele le najboljše častnike konjenice. Priprosti arabski deček Mihael Fadlallah el Hedads je bil za svoje zasluge večkrat odlikovan in je postal celo general.
Kmečki delavec.
y Vrli viničarji. Za vzgled navajamo vrle vi-ničarje mariborske okolice. Ustanovili so si svojo skupino Jugoslovanske Strokovne Zveze ter se zelo dobro držijo. Pri vsakem plačilnem dnevu, ki je vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu, vsi redno plačujejo svoje doneske in še privedejo vedno nove ude. Jugoslovanska Strokovna Zveza je na te vrle svoje člane res lahko ponosna. Kje so pa drugi slovenski viničarji ?
yJugoslovanska Strokovna Zveza po Slovenskem Štajerskem prav lepo napreduje. To je znamenje, kako zavedno in omikano je naše slovensko delavstvo, Vendar bo še marsikje treba ustvariti delavsko organizacijo, kjer še danes nihče ne misli na njo. Tako n. pr. na Pragerskem in v Dravogradu za železničarje in druge delavce, ki nam bodo pritrdili, da njih razmere kričeče zahtevajo neodvisnih delavskih organizacij, Kjer že imamo delavske organizacije, tam pa le z veseljem delajmo naprej. Prava krščanska ljubezen in pošteno veselje naj vlada v vseh naših društvih!
y Kmečko delavstvo in izobrazba. Iz krogov kmečkih delavcev dobimo ta-le poziv na sotovariše: Naše število na Slovenskem Stajerju je veliko, a naš upliv je še vedno majhen. Zakaj tako? 1. Ker smo se delavci doslej premalo brigali za politiko. Nismo hodili na nobene shode, nismo čitali nobenih političnih časnikov, nismo sploh imeli za javnost nobenega razumevanja. 2. Premalo smo se brigali za svojo izobrazbo. Kdo izmed nas je pristopil k bralnemu društvu, kjer lahko dobi knjige in časnike? Kdo izmed nas si je sam naročeval časnike in kupoval knjige? Ni bilo denarja, a tudi ne volje. 3. Mnogo so nam škodovali oni tovariši, ki so po liberalnih in socialnodemokra-ških naukih imeli liter za svoj tabernakelj in gostilniško klafanje za svoje pridige. Mi moramo dati nekaj na to, da smo pridni, pošteni in krščanski. To je za naše dobro ime in za naš vpliv v človeški družbi neobhodno potrebno.
y Svobodna veda. Proti katoličanom vpijejo liberalci in socialni demokratje, da so proti svobodni vedi, da zavirajo učenjakom, povedati svoje znanstveno prepričanje in vsled tega pravijo, da je katoličan-stvo vedi nasprotno. Seveda vse to ni nič res, ker si prava veda in vera ne moreta nasprotovati; vera sega na polje, kamor učenost ne seže; vera se peča z nadnaravnim svetom, veda z naravnim. Pač pa se socialni demokratje ne drže načela svobodne vede. Na Nemškem so imeli med svojimi pristaši pisatelja Hil-debranda. Ta je prišel na podlagi svojega študiranja do prepričanja, da je delavcem v korist, če se ohrani čvrst in krepak kmečki stan in da je zato prav, če kmeta varuje država s tem, da postavi na njegove pridelke varstveno carino. Za to znanstveno prepri-
čanje, ki mora biti, kakor sicer tulijo socialisti in liberalci, sveto, pa so z veliko večino glasov socialni demokratje letos na shodu v Samnici Hildebranda izključili iz stranke. To je taka svoboda, kakor je bila pod Čuvajem na Hrvaškem in pod Lukačem na Ogrskem.
y Ljubo doma. Kmečki mladenič piše: Zapustiti domovino in iti na tuje, to je zadnje čase na Slovenskem postalo nekaj navadnega, nekaj vsakdanjega. — Sin-edinec zapusti hirajočega očeta ter gre v Ameriko, kjer bo služil amerikanske tolarje in hodil s tovariši v salon na „pir". Hči se tudi spunta kmečkemu delu, da se izogne „temu trpljenju", gre rajši v mesto služit. Tu v mestu so bolj elegantno oblečene, z veliko frizuro, z modernimi šolnci, pa gospodična bo, zraven vsega tega bo dobila za „nameček" še kakega šribarja. Oj, to bo imenitno! — Tako lepe misli si dela mladi človek, kateremu se ne ljubi prijeti za mo-tiko ter se mu zdi „pregmajn" v hlevu krmiti živino. Ljudi s temi lastnostmi se po Slovenskem žalibog vse preveč nahaja. Bratje, naredimo temu konec, vzbudimo stud nad tem v sebi, v domači hiši, v domači vasi! Gojimo pa ljubezen do domovine! Navdušimo drug drugega za njo, ljubezen do rodne zemlje podvojimo. Bodimo vročekrvni v tem oziru. Ljubimo jo! In kako bi je tudi ne, saj se jo učimo ljubiti od naših očetov, od naših pradedov, ki so žrtvovali življenje za njo, ki so 1. 1573. pripenjali zimzelen za klobuk, v znamenje, da stopijo k „bundu" ter skupaj zahtevajo svoje kmečke pravice. Ljubili so jo, ko so zažigali kresove po hribih, v znamenje, da se bodo sekale glave široko-hlačniku Turčinu. Torej bratje, ako so imeli naši pradedje toliko ljubezni do domovine, da so jo namakali z lastno krvjo, da jo ohranijo svojim potomcem, ali jo bodemo mi brez ozira na to zapuščali in ji o-bračali hrbet? Ne! Nikdar ne! Kdor ima srce v prsih, ne! Mi jo hočemo ljubiti, skrbno čuvati naše narodne svetinje, našo sveto vero, naš materni jezik slovenski. Tudi se ne sramujemo žuljavih rok, ampak delati hočemo, da nam da domača gruda dosti kruha, in dala ga bode, ako ne bodemo posedali po gostilnah in držali križem rok ter lenarili. Kdor pa ima kamen v prsih in v znak nehvaležnosti svojim pradedom zapusti brez pravega vzroka svojo očetnjavo, naj se spomni dogodka o izgubljenem sinu, ki je očeta na kolenih prosil, naj ga vzame k sebi nazaj za najslabšega hlapca. Tako je tudi s tistim, ki gre na tuje, ali se vrne skesan in izmozgan na telesu, pobit na duši, ali pa utone v drugonarodnem brezverskem morju. Izgubljena ovca je. Ti pa, dragi mladenič, ljubi hišo, v kateri si se rodil, v domači hiši boš našel časno srečo! Ljubi zemljo, v kateri je skritih nebroj zakladov in katera te živi, ljubi jo, ker je ona tvoja najboljša mati!
y Domovinska pravica poslov. C. kr. upravno sodišče je izdalo odredbo, ki določa, da pri podeljeva-
nju domovinske pravice poslov ne pride v poštev kratka odsotnost iz dotičnega kraja, v katerem bi kdo rad dobil domovinsko pravico.
_y Delavci ubožni očetje. Splošno se še sodi, da je sposoben za dobrodelnost le kak človek iz takozva-nih boljših slojev. A tudi na polju javne dobrodelnosti se je, hvala Bogu, že tudi led prebil. V Kielu na Nemškem so med 422 ubožnimi očeti določili 36 obrtnih delavcev za ubožne očete. Novost, nad katero so seveda bogatini zmajevali z glavami, kakor je to sploh ob vsaki novi uvedbi običajno, se je pa vkljub nergačem in dušam iz starega veka popolnoma dobro obnesla. Častni posel ubožnih očetov so delavci ravno tako dobro kakor njih meščanski tovariši opravljali. Ker natančno poznajo življenske razmere prebivalstva in re-vežev. lahko tudi natančno presodijo bedo.
y Zavarovanje delavstva. Preteklo je že več let, od kar so poslanci zahtevali od države tako imenovano socialno ali ljudsko zavarovanje za slučaj onemoglosti in starosti delavcev. Dotični odsek sicer še vedno obstoji, toda nihče ga ne skliče k seji. Tudi socialni demokratje, ki se po svojih shodih vedno kažejo kot prijatelji delavstva, ne storijo ničesar in zdi ser da so bili oni celo prvi, ki so zavlačevali to delavsko zavarovanje. Ker je to zavarovanje v današnjem času najvažnejše delavsko vprašanje, je dolžnost delavstva samega, da na svojih shodih in zborovanjih zahteva skorajšnjo rešitev tega nujnega vprašanja. Delavstvo mora zahtevati od vlade, ki mirno gleda, kako gineva-jo izrabljeni in onemogli delavci pod pritiskom hude bede, da kolikor mogoče hitro uvede splošno zavarovanje za starost in onemoglost. Za kmečke delavce bi bilo to zavarovanje posebne važnosti. Koliko je dninarjev, hlapcev in drugih delavcev, ki morajo na stara leta kot berači prosjačiti od hiše do hiše!
Poljedelski pouk pri vojakih. Iz Ogrskega poročajo, da je imelo poljedelsko društvo v Vesprimu 7. zimski poljedelski tečaj pri tamkajšnjem domobranskem vojaštvu. Tečaja se je udeležilo 42 podčastnikov in dosti drugega vojaškega osobja. Na koncu so bili izpiti, ki so povoljno izpadli in obenem pokazali korist poljedelskih tečajev pri vojakih.
y Za tiste, ki hočejo dolgo živeti. Japonci pravijo, da se mora tisti, ki hoče dolgo živeti, držati sledečih pravil: 1. Živi kar največ na prostem. — 2. Hodi kmalu spat in vstajaj zgodaj. — 3. Spi najmanj 6 ur in največ 7% ure. — 4. Spi v temni sobi pri odprtih oknih. — 5. Pij malo čaja in kave; tobaka in alkohola se vzdrži popolnoma. — 6. Meso jej le enkrat na dan. — 7. Kopaj se vsak dan zjutraj v topli vodi.
—	8. Zavrzi svilnato obleko in nosi le surovo blago.
—	9. Vsak teden počivaj en dan in pusti tedaj tudi pisanje in čitanje. — 10. Izogibaj se prevelikega razburjenja in ne napenjaj preveč svojih duševnih sil! — 11. Ce si brez žene, oženi se, če si vdovec, oženi se znova. — 12. Ne bivaj v preveč topli sobi. — Kdor se drži teh pravil, pravijo, bo živel 100 let.
Ženski vestnik.
x Zavedne poljske žene. O Binkoštih se je vršil v Krakovu splošen shod poljskih žen iz vseh poljskih pokrajin, na katerem se je razpravljalo vprašanje, kako bi najlažje in najpopolnejše izpolnjevale svojo narodno dolžnost. Med mnogimi drugimi so sprejele sklep, v katerem se poljske žene obvezujejo, da bodo svoje otroke od prvih hipov življenja vzgajale po narodnih načelih brez vsakega tujega vpliva. Nadalje so sklenile, da se bodo vsikdar in povsod držale in razširjale geslo: „Svoji k svojim"! Lep opomin Slovenkam !
x Vložene kumarice. Drobne, še ne razvite kumarice osnaži s krtačo in jih operi v čisti-vodi. Vloži jih čez noč v slano, mrzlo vodo. Drugi dan jih vzemi iz vode, zbriši in tesno vloži v kozarec, vmes nalagaj tudi pehtran, liste od višenj, cel poper, zelene stroke paprike, lavorjevo listje, majhen strok češnja in poper. Cez kumarice vlij vinski kis, povrh pa par krožkov hrena. Steklenice dobro zaveži s pergament-nim papirjem ali svinjskim mehurjem in spravi na temen, hladen prostor. Ce je postal v shrambi ocet moten ali kalen, ga odlij in nalij drugega v kozarec, ali pa tega prekuhaj in mrzlega vlij nazaj na kumarice. Dobro je kumarice zatisniti z-leseno deščico, da ne stopijo kvišku.
Vneta perotninarica. Lepo darilo je dobila Angležinja George Ogradi v Jorku blizu Londonai. Radi njenega lepo urejenega perotninarstva ji je komisija za povzdigo perotnine prisodila 20.000 K darila za vzpodbudo drugim perotninarjem. Gospa Ogradi ima srednje veliko posestvo in se peča na njem e-dino z rejo perotnine. 17 ur na dan dela samo, da povzdigne sloves svojega gospodarstva. Od 6. ure naprej se pobirajo sveža jajca in se devajo v posebne hladilne shrambe, nakrmi se 3000 kokoši, gosk, rac itd. Nato se začne s klanjem in odpošiljanjem perotnine na trg ter gre tako cel dan do 6. ure zvečer; od od 6. do 7. ure rešuje gospa Ogradi došla pisma in naročila. Po večerji se še spravljajo jajca, do 100 vsak dan, nadzorujejo se valilnice in še-le ob 11. uri zvečer gre skrbna angleška perotninarica k počitku. Gospa Ogradi je po svojem naprednem perotninar-stvu obogatela. Tekom 10 let so ji kokoši, race, pure in goske vrgle do 40.000 K čistega dobička. — Pri nas na Slovenskem bi napredno perotninarstvo tudi lahko v mnogih krajih dalo našim gospodinjam lepe vire novih dohodkov. Na Kranjskem tamošnja kmetijska družba vneto podpira to gospodarsko stroko. Pri nas na
Štajerskem pa, kjer imajo glavno besedo pri kmetijski družbi in pri drugih enakih organizacijah nemški liberalci, se perotninarstvo še zelo zanemarja. Pa tudi glede trgovine s perotnino in jajci bi bilo želeti iz-premembe. Mnogi naši narodni nasprotniki so ravno po trgovini z jajci in perotnino med nami zelo obogateli.
x Zakaj se prepirajo zakonski? Pod tem naslovom je priobčil nek hudomušen Amerikanec svoj dnevnik. V njem zagotavlja, da je živel s svojo ženo v najsrečnejšem zakonu. Par let jo je snubil. Ko sta se vzela, sta se sprla takoj prvi dan. Sklenil je, da bo v poseben dnevnik zabeležil vse prepire s svojo ženo.To je delal 15 let in sedaj je obelodanil svoje opazke. — Med drugim omenja sledeče vzroke in število prepirov: Ker jed ni bila pravočasno pripravljena, se je spri z ženo 1689krat. Ker je po ženinem mnenju izdal preveč denarja, mu je ona to očitala 1252krat. Zato pa ji je on očital 1631krat, da izdaja preveč denarja za obleke in lišp. Ker je prišel mož z umazanimi čevlji v sobo, ga je žena oštela 825krat. Ker se mu žena ni smilila, ako se ji je kaj hudega pripetilo, ga je o-zmerjala 530krat; 16krat pa, ker ji ni hotel verjeti, ko mu je zagotavljala, da bo še isti dan umrla. Lju-bosomna je bila žena samo trikrat, a je bila takoj zopet dobra. Najhuje pa sta se skregala takrat, ko je ona z britvijo začela parati neko staro obleko. To je moža tako razkačilo in sta se tako sprla, da je žena vsa objokana rekla, da se vrne sedaj k svojim stari-šem in ji nihče tega ne bo ubranil. On ji je pa v svoji razkačenosti rekel, da ji tega noče bramiti. Ko pa je začela spravljati skupaj svoje reči, da odide, se je jeza ohladila in sta kmalu drug drugemu za trdno prisegla, da si hočeta vse odpustiti in pozabiti. Kljub vsem tem tisočerim prepirom in prepirčkom pa vendar zagotavlja mož, da sta se zelo ljubila in prav srečno živela. To se je pokazalo prav posebno takrat, ko je žena nekoč zbolela. Sredi noči je tekel dolgo pot do zdravnika in je čul potem pri ženini postelji 6 dni in 6 noči nepretrgoma kakor najboljša usmiljenka.
x Previdnost v neprevidnosti. Pišejo nam s hribov: Mati je krpala otrokom obleko in obenem kuhala kosilo. Mnogokrat je vstala s stola in šla k ognju, pomešala v loncu in zopet sedla in krpala dalje. Ženska navada pa je, da kadar vstanejo od šivanja, ne odložijo šivanke, marveč jo zabodejo v obleko na prsih. In tako je storila tudi v mislih imenovana žena. Zabodla je šivanko v obleko in šla mešat kosilo, ki se ie kuhalo na ognjišču. Ko je zopet sedla in hotela dalje šivati, ni mogla dobiti igle. Gledala je po tleh, na ognjišču, a igle ni bilo mogoče najti nikjer. Bojazen,
da je mogoče padla igla v lonec, jo je napotila, da je odmaknila lonec od ognja, vzela gosto precejalnico in precedila juho. In res, v precejalnici je ostala igla. Kaj bi se bilo zgodilo, ako ne bi bila padla ženi v glavo ta srečna misel, si lahko mislimo. — To je glasen in oster opomin materam in šiviljam: Ko vstanete od šivanja, odložite iglo in ne vbadajte jo v obleko, kajti zgoditi se zna, da vam pade igla na tla ali bogve kam. Sicer pa saj smo čitali te dni v listih, da je neka mati pritisnila na prsi svoje dete, ki je grozno krik-nilo. Kaj se je zgodilo? Mati je imela na prsih iglo, ki je prebodla detetu srce in je isto vsled tega umrlo-x Vrednost ženskih las. Na Siciliji (otoku na jugu Italije) živi deklica, katero je obdarovala narava, z nenavadno lepimi in bogatimi lasmi. 'Mnogi so občudovali izredno krasoto njenih las in marsikdo je prosil za njeno roko. Nekega dne je prišel k stari šem. te deklice lepo oblečen mož, ki je najprvo govoril o pomarančah in limonah, proti koncu pa je vprašal deklico: Ali mi prodaste svoje lase? Deklica mu ie v šali hitro odgovorila: Da, toda samo za lOOfOOO kron/. Gospod je bil takoj pripravljen, izplačati ji označeno svoto. Posvetovala se je cela vas. Po nasvetu prijateljev in sorodnikov so se starši končno vendar-le odločili, da proda njihova hči svoje lase za to veliko svoto. Gospod je odnesel dragocene lase, oče pa ie skril denar ter je bil prepričan, da bo hči tudi brez. lepih dolgih las dobila ženina, ker ima toliko premoženja. — Kakor znano, imajo Sicilijanke lepe, dolge lase, katere prodajajo navadno po 3 K za 80 kg. Pogosto odpeljejo parniki iz Palerma (pristanišča na Siciliji) z ženskimi lasmi v vrednosti od 4000—20.000 K v Ameriko, kjer se ponašajo Amerikanke z lepimi si-cilijanskimi lasmi.
x Ženski kongres (shod) v Budimpešti. Dne 15. junija se je pričel v Budimpešti mednarodni ženski shod. Na tem shodu je nameravala češka poslanka V,. Kuneticka predavati o zatiranju Slovakov na Ogrskem. Ko so Madžari izvedeli za to namero, so kratkomalo prepovedali Kunetickino predavanje. Češke in hrvaške žene ter mladenke so nato odpovedale svojo udeležbo na ženskem shodn. Češke žene pa so priredile v Pragi poseben shod za zastopnice ženskih organizacij raznih držav, ki se peljejo na shod v Budimpešto. Shod se je že vršil 9. p. m. Prišle so zastopnice iz Danske, Finske, Angleške, Nemčije, Francije, Sr. Holandske in Amerike. Slavnostni govor je imela poslanka Kuneticka. Govorila je o točki: „Mali narod in žena". Povdarjala je, da ravno mali narodi najbolj potrebujejo v boju za svoj obstanek ženske pomoči. —. Naše slovensko ženstvo to dobro upošteva.
Slovenec Konrad Skaza
St. Ufrich Groden Tirolsko.
Atelir za vsa umetna cerkvena dela.
Slotenske cenike zastonj in franko. Za vsaki poljubni kip originalne foto-g afije. za oltarje itd. originalne načrte pošljem hitro in brezplačno. Velika zaloga ar. razpel in olnato tiskanih na platno navle-čeno Vsakemu, tndi najmanj šeou naročila pri-datek. Pri večjem naročila in promptnem plačila primeren popast. 838
Cene breikonknrenčne.
Jako redek prilažnostni nakup!
Vsled smrti svojega moža sem prisiljena, prodati iz inventure okroglo
75.000 kosov tigerskih flanelnih odej,
ki se jih usojam ponuditi po posebno nizkih cenah. Te odeje so primerne za vsako gospodinjstvo, so jako gorke in močne, okoli 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošilja se po povzetju in sicer 4 kosi tigerskih flanelnih odej za K 8.80. Nadalje je v zalogi 60.000 parov
volnenih flanelnih odej.
Odeje so primerne za vsako boljšo hišo, so okoli 190 cm dolge in 135 cm široke, vsaka čez 1 kg težka, so jako praktične in gorke, z jako lepo borduro. Od teh pošiljam po povzetju najmanje en par za 6 K, 2 para za K 11'50, ena volnena odeja 140 cm široka 200 cm dolga, čez 2 kg težka, en kos 6 K. Vsak cenj. čitatelj tega inserata naj zaupljivo naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsakdo s po-šiljatvijo zadovoljen.	818
v
Marija Bekera, vdova, tkalnica, Nachod, Češko.
Vsaka ura 14 dni no poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
Velik cenik brezplačno.
(Jamstvo 8 leta.) 14 karatni zlati prstani . , . „ 4'— 14 karatne zlate uro za gospode „ 40'—
Srebrne ure........K 6'50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13"— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6'— Srebrni pancer-verižice . . . „ 2'— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20"— Amerikanske zlate double-ure . „ 10'—
Goldin Roskopf ure...... 4-—
Prave železničarske Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 6"— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19"— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10-80
Kuhinjske ure........ 2-40
Budilke......... S —
Budilke z dvojnim zvoncem . „ 8'50
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
En milijon kron
ca. je v kratkih mesecih izplačalo zavarovancem društvo
„Madhenhoit".
Prvo splošno dobrodelno društvo za preskrbo dote in bale za dekleta, ki imajo namen stopiti v zakon
(Dunaj I. okraj, Franc Josefs-Kai št. 43).
Predsednik: Prior Rudolf grof Mels-Colloredo. Vsak član vplača v dveh letih k večjemu K 294'— in dobi zato v slučaju ženitve po dveh letih
600 K, torej se ta svota obrestuje celo s 124 odstotki. Sprejem: brez določene starosti, brez razlike glede vere, brez zdravniškega atesta. — Zastopniki se pod ugodnimi pogoji sprejmejo. 859
jKsoincui
Znano je9 da se kupuje
pri staroznani domači zanesljivi veliki trgovini ne samo po ceni, ampak tndi pr»t dobro; Sukneno blago (štcf) za moške in dečke, Novomodno volno za ženske in dekleta, Najnovcjže perilno blago za obleke in bluze, Platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače Blago za posteljo, za rjuhe brez šiva in matrace, Srajce izgotovljene vseh vrst za moške in ženske, Predpasnike veliki izbir za prati in s črnega atlasa, Zmiraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
3WT zastonj -m® 1
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago.
Karl Worsche, Maribor M.
Gosposka ulica šf. 10.
Franc Kothbauer,
ključavničarski mojster v Mariboru, Freihausgasse (zraven nove trgovske hiše Mayer) priporoča vsakovrstne stavbene stvari in 50 izdelanih lepo brušenih štedilnikov (šparherd), Cena & 35 kron naprej. Krajne plošče (leve in desne), plošče 18—30 palcev široke, popolnoma nove Kovane plošče, nove pečice za štedilnike, kurilne ploskve, priprave za krožnike greti-ter vse tozadevne predmete prodam po skrajno znižanih cenah, ker mi pomanjkuje radi obile zaloge prostora. Nadalje v stalni zalogi dvojna in navadna vratca za dimnike, železna vratca za pepelnike, napenjalnike za perilo, priprave za vzdigovanje perila z 10 su-kalniki in 2 gonilnimi vitili, strehce za sohe ter vsakojake druge potrebne gospodarske in stavbene potrebščine izdelujem in imam v zalogi ceneje kot vsak drugi. Posebno priporočam strelovode in razna omrežja za vrtove. Popravila izvršujem točno, hitro in po izredno nis-ki ceni. Posestniki, oglasite se pri meni.	862
Iščejo se
čez 50 let stari kmečki posestniki brez otrok, ki bi hoteli pridnega in treznega, delavnega in izobraženega lSletnega fanta z dedščino 1500 K, kateri ima posebno veselje do kmetijstva, vzeti za svojega. Pridobili bi si na ta način v resnici zmiraj zvesto in popolnoma zanesljivo pomoč na svoje stare dni, ker je bil lant jako dobro in strogo vzgojen. Toda njegovi sta-riši so mu prerano umrli in zato si želi poiskati na tej poti nove stariše. — Naslov pove upravništvo „SI. Gospodarja , ako se priloži znamka za 10 vin. 847
Klavirje, pijanine in harmonije
dvornih tvrdk BSssndorfer, H Heitzman (naj.
boljboljši pianini), Stelzhsmer in HSrigel (amer. harm.), vseh vrst glasbenega orodja, strun in muzikalij ima v veliki M DmavmiL sodnozapris.strokovnjak ■ izbiri izključno in edinole M« Di CX18IK9 in učitelj ,Glasb. Matice' bJUUSJailCŠ
Kongresni trg št. 16 („Zvezda", nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. falzifikatcv ali slabega blaga, zlasti ker dobi pri "I K lrvnn meni vsakdo na obroke po rVlUil prvovrsten instrument gori imenovanih slovitih tvrdk z resnično lOletno garancijo. Kdor si izposodi pri meni klavir, postaiie tndi lastnik istega dočim je dosegla na-jemščina višino kupnine 1 Velikanska zaloga najb. violin, harmonik, citer, tam-buric itd. po najnižjih cenah. Zamenjava najugodnejša. Uglaševanje in popravila točno in eenno.	968
f«
Titania
él brzoparilnik za živinsko krmo
zdelan iz kovanega železa in močne pločevine
Nenavadno hiter razvoj pare.
Vsako kurivo po-rabljivo.
70% prihranka na kurivu.
Na željo se odda tudi s posebno, zakonito zavarovano ^ pripravo za žganje- -^S kuho.
S patentovano meč-kalnico in z zakonito zav. pripravo
za gretje vode. Posebni vložki za kuhanje perila. Tisoči že v rabi. Ceniki na željo za
stonj in franko. Zastopniki se iščejo.
Delavnice Titania, Wels 136» Zg. Avstr.
Največja špecijalna tovarna brzoparilnikov na Avstro-Ogrskem. (Nadalje se izdelujejo vsi poljedeljski stroji najboljše kakovosti in se prodajajo pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji).
Generalno zastopstvo za Kranjsko in Štajersko: Frane Asen v Gradcu, Mariengasse štev. 22.
500 kron
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „Rfa-mazllo" Vašega kurjega očesa, bradavice, trde keže v treh dneh brez bolečine ne odpravi. Cena ene posodice z garancijskim pismom eno krono. 224
„Kemeny, Kašau
L poštni predal 12/76 (Ogrsko)".
Za birmo!
Točna postrežba!
Dobro. Po ceni!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih
stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke I llustrov. ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura Original ornega ura Kuhinjska ura Budilka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižice
K T— K 18 — K 4'— K 3-K 2'— K 2--
Večletna jamstva,
Nas!. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor, Gosposka ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Proda se takčj po zelo ugodni ceni 35 arov veliki, na najugodnejšem mestu ležeči in z amerikan-skimi trtami zasajen vinograd v župniji Sv. Petra pod Sv. gorami. Zraven je dobro vzdržana klet, še nova stiskalnica, sod z 1800 litri, hrastova kad z 1250 litri, nov grozdni mlin in vsa druga potrebna vinska posoda. Natančnejša pojasnila daje upravništvo tega lista.
Priden fant, poštenih starišev, kateri se hoče krojaštva učiti in en pomočnik za fino delo se takoj Bprejmeta pri Ant. Kosarju, Stolni trg 5, Maribor.	830
ha liudsha
fünica v Mariboru
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
HPfinilnP OlilflE 86 sPrejema.)0 oc* vsakega in se obrestujejo: nav»doe >o 41/,0/,, proti trimesečni odpovedi po 4,/i%- Obresti se lil lillllilu VlUlJu pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. julija vsacegr» Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. polož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Ilnrlnp IIPP 80 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne, in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V UIUUIIB Ul & ^(jnih „ah se sprejema in izplačuje denar. BOMBOMaamBaBaM«mBaM@ammmBaBamBan«^^
Pojasnila se dajejo ?2.^%L3rodTV6aSkp0oHdn: '«»m«'« ™ M ■	hranilne nabiralnih*.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Stran 10.
SLOVÜN8KT G O 8 P O D K R.
17. julija 1913.
Kmečka hranilnica in posojilnica ¥ Ptuju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Uradne ure
so: vsako sredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. do 12. nre in vsako nedeljo od 8. do pol 10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dop.
Uradni prostori
se nahajajo v minoritskem samostanu v Ptuju.
Hranilne vloge
obrestuje po 5% 1- in 16. v mescu po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri
tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki.
Posojila
se dajejo na vknjižbo po 5 Vi do 6% i na vknjižbo in poroštvo po 6%5 na menice po 6l/,%i na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji.
Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe dela posojilnica brezplačno stranka plača samo koleke.
Lil
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge po mt*
od dne vloge do dne vzdiga
lastni Mil
(Hotel „Pri Mm volu") v Celju, Brašho cesta štev. 9 -prvo nadstropje-
pcisuši s L januarjem 1913. Rentni iM plačuje posojilnico sama.
Hg debelo 1
Franc Strui
M ss dralpno!
^Sp ^o? fH s G
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv, stavbah. NajsoMuejša m točna postrežba,
Vzajemna zavarov. ¥ Ljubljani.
Gi^vni zastop za
P®
pri Franu Pograjc v Mariboru, na voglu Biumengasse m Quergasse
zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove in premičnine ter — 2. proti prelomom zvonov. Edina
domača slovenska zavarovalnica. Svoji k svojim! Sprejema tudi zavarovanja za življenje, ozir. doživetje in proti nezgodam za Nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico. 43	Pojasnil» daje gorenji sastop.
Velika narodna trgovina
Kari Vanič: Celje
6i	Narodni dom
priporoča bogato zalogo manulakturnega in modnega blaga, posebno k asne novosti za ženske in moške obleke, po zelo nizkih cenah, Ostanki pod ceno. Postrežba točna in solidna. Vzorci na razpolago.
Zaloga pohištva.
Produktivna zadruga mizarskih mojstrov, reg.	zadr. z om. por., Maribor, Burgplatz št. 3.
Podružnica v Ptuju, Sarnitzova ulica.	771
Sprejemajo se stavbeno-mizarska dela. Nizke	cene.
Za dragi denar
lahko kupite povsod vsako blago. — Ce pa želita po ceni in trpežno blago za moške in ženske obleke, gotove obleke, fino perilo, predpasnike, nogavice, kravate itd. potem Be obrnite na „Prvo Spodnještajersko razpošiljalnico"
J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5
Pazite na slovenski napis, da ne bodete te trgovine zamenjali s kako drugo ki se piše Schosteritsch ali Schusteritsch. 680
'■¡¡M •trn
Viljem Abt, razpošiljalnica perutnine
v Mariboru
kupuje po najboljših dnevnih cenah vsako možino raznovrstne perutnine (kokoši, piščance, kapune, race, gosi, purane) in jajc. Vešči nakupovalci ali pošiljatelji perutnine se iščejo. 706
Sw®jikswefiittl
Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip^znaoa slovenska trgovina
Rafael Saltnič
w Celju» Narmdni dem»
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih j; zlatnine srebraine in optičnih predmetov.
Najnigje cene i posfrežba to&iftl maii dobiček I pobre imtl
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj
in poštnine prosto. Ni tisoče zahvalnih p»sam sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
MRIatilnice
geplje, slamoreznice, stiskalnice in mline za sadje in grozdje, sploh vse poljedeljske stroje najboljšega izdelka, vsakovrstno železo, traverze, cement, želez-ninarsko blago, umetna gnojila in čebelarske potrebščine, priporoča veletrgovina z železnino
MERKUR Peter Majdič v Celju
Graška ulica 12.
853
Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne knjižice
po 4 72% oz. vloge proti odpovedi po 43/4%. Naložbe v tekočem računu se obrestujejo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila se dajejo na zastavo in osebni kredit. Eskomptujejo se menice ter otvarjajo krediti v tekočem računu. Vplačani deleži 126.100 K. Rezervni zaklad K 344.683-87. Lastno premoženje zadruge K 534.382-17.
<@SBP
Gradec Line
Loterijske Številke.
9. julija 1913 12. julija „
35 33 71 43 13 63 28 44 17 15
Lepo veleposestvo
v župniji Hoče, meri blizu 100 oralov najlepše rodovitne zemlje, se radi družinskih razmer skupno ali^ na več delov (na posestvu je več hiš) po ceni proda. Kupec dobi vso mnogoštevilno živino, stroje kakor vse izborno urejene premičnine. Na posestvu je krog 40 oralov lepega polnega gozda in krasen travnik. Ker je posestvo zelo dobičkanosno, bi bilo zelo priporočati, da bi to posestvo, ki leži v neposredni bližini Maribora, zanimalo slovenske kupce, kateri imajo prednost. Kupci se naj obrnejo na upravništvo SI. Gosp. pod naslovom „Slovensko veleposestvo" št. 867.
Dobroidoča trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki in gostilna za okrajno cesto z njivo, travnikom, zelenjadnim, sadnim in senčnim vrtom, edina sredi velike vasi, dve minuti od kolodvora in 10 minut od velikega premogovnika oddaljena se pod ugodnimi pogoji proda. Gotovine je treba 8 do 10 tisoč kron. Naslov pri upravništvu.
HENRIK MATIC
— CELJE — Kolodvorska nI. 7
priporoča svojo o-bilno in vedno svežo zalogo
špecerijskega blaga
posebno kare
od najcenejše do najfinejše vrste, vedno sveže žgano, ter po znižanih cenah od svetovnoznane tvrdke kave in čaja
JULIJ MEINL
DUNAJ. 851
Štefan Kaufman
trgovina s železnino
v BiJdgoni
priporoča najboljše o-celue, kosa in srpe, pravo štajersko železo po najnižji ceni in solidni postrežbi. 393
Maksimilijan Poberaj
mestni stavbeni mojster Maribor, Tegetthoffpl. 3
se priporoča k» vsa stavbena dela nova in stara, strešno kritje, betonska dsla, izdelavo načrtov in proračunov. Vse točno in po nizkih cenah.
Išče se mizarski pomočnik in u-čenec. Franc Edelstein, mizarski mojster, Kais erstrafse 18.
Proda se posestvo 25 minut od Ptuja, občina Rogoznica, obsega nekaj čez 7 oralov njiv in travnikov je prav pripravno za mleko prodajat na Ptuj, celo gospodarsko poslopje, zemlja prav dobra in se proda pod ugodnimi pogoji. Pismeno ali ustmeno se je oglasiti pri Francu Habjanič, občinski predstojnik v Jurovcih pri Ptuju. 844
Resnično redka priložnost za nakup manjšega posestva, na lepem solnčnem kraju, ki meri 8 oralov. Hiša z 2 sobama, polovica zidana, dve shrambi, klet, vse v dobrem stanju. Gozd, njive za vse pridelke rodovitne, travišče, star vinograd ki še rodi ter veliko sadnega drevja žlahtnih vrst, sliv se dobi 9— 10 hI. in 13—14 mernikov orehov; tudi za pijačo je dosti jabolk in hrušek; redi se 1—2 govedi in 5 6 svinj ali še več; oddaljeno od postaje eno slabo uro in pol ure farne cerkve, vse skupno in se proda za 4200 kron. Več se izve pri lastniku g. Dolenc, Lovnik, p. Poljčane.	315
0-

Vaša žena imr prav
če trdi, da je kot ustna in izpirajoča vods, kot toaletno eredstfo najboljše in najcenejše pravo
levovo franc. žganje
z mentolom. To domače sredstvo se je najboljše obneslo proti glavo in zobobolu, potenju rok in nog, izpadanju la8, za cdpravo lnskin itd. Originalna steklanica stane ssnio 44 vin. velika steklenica K 110, posebno velika 2 kroni 20 vinarjev. Dobi se v vseh lekarnah ia trgovinah.
Aleksander Kaimar,
Dunaj 11/2.
Severni kolodvor. Poštne pošiljatve po poštnem povzetju od K 4 40 naprej.

0
Najboljše sredstvo proti
PERONOSPORI
je večkrat zboljšana bordelajska mešanica v gotovem stanju. Jamči za dober uspeh tudi na mokrem listju. Rabljiv tudi pri rosi. — Se ne vsede. Brez števila priporočljivih piBeml
Oadin in uinnrai^i rabite v lastnem interesu ,,bakreno-žvep-¡jaUJG 111 IlllUiOjll leni prašek" proti plesnobi „Bagol" za
uničenje črva kiseljakk „kaliforniški drobec" proti sadnim škodljivcem, goseničnl lim proti gosenicam itd., „Laurina" za poletno pokončavanje škodljivcev, „Lauril-karbolinej" za pokončevanje po zimi, „Laurll drevesni vosek" za cepljenje, „Ihneumin" za nežne cvetlice, „Nikotin Quassia izvleček" za škropljenje drevesnic, „Topomor" proti poljskim mišim, „Pampil" proti osam in drugim žuželkam. — Zahtevajte natančni popis in podatek o uporabi zastonj in poštnine prosto od glavnega zastopa „Forhin" tovarna za izdelavo sestav za škropljenje vinogradov:
1Siš£&w,	3KX35,
513	Gatterburggasse 23. (Bock-Herzfeld).

E 296/13 8
Dražbeni oklic.
Po zahtevanju Mestne hranilnice v Kamniku, zastopane po dr. A. Krautu, odvetniku v Kamniku, bo	Mili!
16. avgusta 1913 dop. ob 8. nri na licn in sicer naj -prvo v Rožnem potem v Haselbachu in Rajhenbnrgn
dražba zemljišč: I. vi. št. 19 in 29, k. o. Reichenburg; II. vi. št. 21, 74 in 133, k. o. Haselbaoh in vi. št. 1 in 14, k. o. Rožno, obstoječih iz L. 2 hiš in gospodarskim poslopjem, 1 pašnika, 1 vrta in 1 travnika; II. gospodarskega poslopja, 7 travnikov, 4 njiv in 2 gozdov; III. 3. gozdov, 3 travnikov in 1 njive v skupni izmeri I. 31 a 47 kv. m, II. 2 ha 37 a 75 kv. m, III. 6 ha 22 a 84 kv. m.
Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost na: I. vi. št. 19, k. o. Reichenburg 5.100 K; vi. št. 29, k. o. Reichenburg 4.397 K 72 vin. II. VI. št. 21, k. o. Haselbach 3.398 K 26 vin; vi. št. 74, k. o. Haseibach 73 K 56 vin.; vi. št. 133, k. o. Haselbach 158 K 56 vin. III. VI. št. 1, k. o. Rožno 1.151 K 49 vin.; vi. št. 14, k. o. Rožno 1347 K 27 vinarjev.
Najmanjši ponudek znaša:
I. VI. št. 19, k. o. Reichenburg 3.400 K; vi. št. 29, k. o. Rajhenburg 2.932 K. II. VI. št. 21, k, o. Haselbach 2.266 K; vi. št. 74, k. o. Haselbach 50 K; vi. št. 133, k. o. Haselbach 106 K. III. VI. št. 1, k. o. Rožno 768 K; vi. št. 14, k. o. Rožno 899 K; pod tem zneskom se ne drodaja.
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemlj.-knjižni izpisek, hipotekarni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj označeni sod-niji v izbi št. 8 med opravilnimi urami.
Dne 15. VI. 1913,
C. kr. okr. sodnija v Sevnici.
Franc Pleteršek,
zaiiiia pohiitva
Maribor, Komika cesta št. 10
nasproti Ciriiove tiskarne
priporoča svojo bogato zalogo pobranega, motno iz trdega ies» nareto pohištvo, za spalnice, jedilnice in kuhinje. Di-vane, vložke, matraee, stole in ogledala. Otroške želesn« postelje. Vse domaČe delo, solidno tako, da je vsaki odjemalec zadovoljen. Prav nizke cene. Krščansko ljudstvo 61	kupuj pri Slovenca.
VlItlOKAlA«« 36 b°jb da bi mn preši-Wlllg£?a	ži ra(ii vro«3ine zboleli in
končno poginili, naj si preskrbi priznano dobro odvračeval-
no sredstvo proti kroničnemu prisadu in rdečici prašičev
PhesioB,
katero pošilja lekarna »pri angelju varihu« M. A. Sira k v Mariboru,
Tegetthoffova ulica 33.	766
Hitra pomoč je gotova pomoč,
zato naj noben posestnik konjev ne pozabi kupiti gotovo učinkujoči
765 konjski kolik-balsam.
Cena steklenici 40 vin., 10 steklenic K 3'60. Ravnotam se dobi olje proti mnliam in komarjem, ki nadlegujejo konje in govejo živino Steklenica 5C vin. Dnevno razpošiljanje po pošti.
Lekarna „pri angelju varihu" M. A. Sirak V Mariboru, Tegetthoffova ulica 33.
Trgovina s gsecerii- Slovenci! Trgovin-') z moto in iMlilll_2Zavedajte sel "■ fležeinimi pridni,;;
Samo 5 dni Yozijo brzoparniki francoske
prekomorske družbe Iz
Havre v Nevyork
najkraj. in najhit. vožnja.
Veljavne vozne listke (Šifkarte) z* potnike v Ameriko in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino izdaja edino
Ed. šmarda :: LJubljana
konces. potovalna pisarna Dnnajska cesta 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti znane gostilne „Figabirt".	375
J. Ravnikar Celle i"Fau'and"p,uiu
Graška ul. 21.
Glavna slov. zaloga, velika izbira kranj skega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi za perilo, mrež za seno in otroške
postelje itd. Glavna slov. zaloga oljnatih in suhih barv, čopičev, firneža in laka. Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen.
Vedno sveža žgana kava. Zaloga rudninskih voda. Ha drobno in debelo. — Točna solidna postrežba.
trgovina z manufakturnim 676 blagom se vsem priporoča.
in
65
Prva slovenska izdelovalnica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino in obrt, stav. in umet. ključavničarstvo
Ivan Rebek
Celje, Poljska nlica it. 14
priporoča svoje tehtnice. Ilust-rovani cenik na razpolago brezplačno in franko. 798
Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež.
Mnoga priznalna pisma pričajo o izborni kakovosti
balzama proti protinu in revmatizmu,
zdravila ki ga izdeluje lekarnar Sirak. Izvrstno sredstvo proti vsaki vrsti protinu in revmatizmu, izpahom, trganju v bedru itd. Iivirne steklenice pa K 150 se dobijo v lekarni „pri angelju varihu", M. A. Sirak v Mariboru, Tegetthofl-ova ulica-33. Dnevno razpošiljanje po pošti. 767

ooim Serravailovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-::lika in častni diplom k zlati kolajni ::
Krepimo sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalscente. Povzroča voljo do jedi, utijuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval.
$ev*f*38waii®fC. kr. dvorni dobavitelj
Trieste-Barcola.
i se v lekarnah t steklenicah po pol litra i K 2'60 ln
Naznanilo.
Ker pride pri na3 običajni sejmski dan 20. julija letos na nedeljo, zato se si. občinstvu uljudno naznanja, da se bo sejem vršil dan pozneje, t j. v pondeljek, 21. julija. K obilni udeležbi vabi občinski odbor.
Sv. Marjeta ob Pesnici.	Župan:
868	Baumgartner.
Kmečka žaga na močni vodi
na Spodnjem Štajerskem, s konštantno vodno silo (30 konjskih moči), s hišo in gospodarskim poslopjem, 1% orala izvrstnega zemljišča v gozdu in jako obljudenem kraju, sposobnem za zidavo kmečkega mlina, se pod ugodnimi pogoji proda. Ponudbe naj se pošiljajo pod „Kmečka žaga 1913" na anončno pisarno, Rudolf Gaisser, Maribor.	820
Kupi 446
po
1 liter i K 4-80.
Kmečko posestvo
Dobro ohranjeno hišo z gospodarskim poslopjem, obsegajoče 15 oralov njiv in travnikov najboljše vrste, 15 oralov rodovitnega gozda, ležeče v rodovitnem kraju na Spodnjem Štajerskem, se pod ugodnimi pogoji proda. Ponudbe naj se pošiljajo pod „Kmečko posestvo" na anončno pisarno, RudolI Gaisser, Maribor.
Aho še niste, pošljite naročnino I
Ljubljana
s p eševnc* obrez® m piriveifiim isasfavlsom. Bres Odprtin H@¥ZgOr! streha popolnoma vama pred nevihtam i.
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	698	Spretni zastopniki se sprejmejo.
Važen oglas „Slovenske Straže"! Čitajte!
V današnjih težavnih razmerah Zšinorete obogateli le s srečko!
sre
je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka,
ker ima šest žrebanj vsako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.0C0, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov.
ker vsake srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, k e r je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno j
igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec še po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico, j Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. avgusta 1913! Glavni dobitek 4C 0 OOO frankov !
Po žrabaniih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah. V&ino! Sprejemajo se tudi priglasila k nakupu srečk avstrijske dižsvne
razredne loterije!
Pojasnila daje in naročila sprejema zs „Slovensko Stražo" gospod Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
Poior!
Goričar & Leskovšek, Celje
Qraiks uifca 7 — podružnica R&tevSkfi ulic* 2.
Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah.
Čsše I* papirja in eluftiaija. Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete.
Lampij&r-i, predmeti za šaljive pošte in srečolove.
Tovarniška zaloga šolskih in
pisarniških potrebščin. Lastna z^oja ljudskošolskih
zvezkov in vseh tiskovin za urade.
Nagrobni venci in traki.
Dopisnice savinjskih planin in druge.
Solidno blago. Nizke cene, Točna postrežba,
Slovenci! Širite Slov. Gospodar!

604-12
ta je prijatelj naš pravi,
Ki nas krepi,
Da smo čvrsti in zdravi!
Želodčni liker „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč ia veselje do dela!
Varujte se
ponaredb!
Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani.
mestna lekarna pri c. kr. orlu
__ MARIBOR
Glavni trg št. 15 poleg mestne hiše.
Kaoliire zasvsniil proti rdečici je izvstno i\apilite ga 5WIWI« zdravii0. Gotovo pomaga,
že bolani svinji se lahko daje 3krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K.
Gospod A. H., Sv. Križ piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povoljnil
Oozpod Janez K piše: Prav dobro pomagalo!
Nadalje priporočam: Kapljice za želodčni krč: ^n0Vo :!fenica Žganje proti trganju: : g»
zglobih in udih. Cena 1 K.
Fmhi(|| mestna lekarna pri o. kr. orla •	Ull MARIBOR, ai&vul trg štev. 16.
m
Bolečina smaniiaii
vnetje iu onesnaženje ran zabraniti zamoremo le z antiseptično uSinkujočim obvez, sredstvom.
Že 40 let S9 je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, h!adi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vs«k dan.
Ena pušica 70 vin. Proti predplačilu K 316 se pošljejo 4 puäice zt 7 K, po deset puäic poštnine prosto na vssko postajo avstr -ogrske monarhije.
Pozor na ime izdelka, izdeloratelja, cena ia varstvena zna&fco. Pristso je po 70 ?in.
Izdelovatelj in p r^onnffie* lekarnar in dvor. z*l. glavni založnik D. rldljCICi, Praga II ., t. 203.
Zalega v Mariboru: lekaraa W. A König, Friadrih Prüll, Viktor Savost. Pozor ca ime izdelka.
'mmmmmmmmmmmmm
wsmamm
Zaloga špec. in deželnih pridelkov
ICarl Kasimir,
MARIBOR Tegetthoffova cesta štev. 83.
Pozor posestniki! Priporočam iz svoje zaloge lepo čisto rafijo in ga-licijo, nadalje koruzno krmilo v vseh vrstah in drugih pšeničnih meti. Slednjič še priporočam lepo, zmiraj svežo, na lastnem parostroju pra-ženo kavo kakor tudi surovo. — Zelo bi me veselilo, da se vsak odjemalec sam prepriča o mojih špecialitetah. — Za mnogoštevilen obisk prosi zgeraj imenovani.	825
Živinski seiem
se bo vršil v pondeljek, dne 28. julija 1913. Ta sejem se bo vršil vsako leto na slednji dan po Jakobovem cerkvovanju pri Sv. Martinu pri Vurb.
Tudi 11. novembra vsakega leta, ako ne pade ta dan na nedeljo, v tem slučaju se vrši sejem drugi dan, — se vrši živinski sejem.	905

Nagrobni spomeniki!
Častiti dahovščini in slavnemu občinstvu priporoča svojo bogato zalogo kamnoseškega dela, kot nagrobnih spomenikov v najlepši izpeljavi iz marmorja, granita itd
Franc Koban,
kamnosek, Račje (Kranichsfeld) Štajersko.
883

Zdravniško in klinično potrjeni uspehi
dokazujejo, da je pri mučnem, krčevitem kašlju otrok in odrasl h
?bymomel Stcillae,
dragocen in točno učinkujoč izdelek. Besedna znamka varovana
Lajša napade krčevitega kašlja, manjša število napadov, pospešuje razpust in odstranitev slin, utiša kašelj in odprav-
težkoče pri dihanju. I steklenica 2 K 20 vin. Po pošti se pošlje, kdor pošlje naprej 2 K 90 vin. 1 steklenica 7 K, 3 steklenice, 20 K 10 steklenic franko. Ne pustite si usiliti nadomestil. Vprašajte zdravnika.
Izdelovatelj ia založnik B. Fragaer, ;ksi
Praga III., štev. 203. Zaloga v Maribora: lekarne W. A. Koaig, Frid. Prall in Vikt. Savost. Pozor na ime izdelka in varn znamko

Bolniška blagajna za obrate tvrdke >bosanska gozdna industrija«
RazpošiSjalna in zaloga , -a ^ «a® «	vsakovrstnih
E,s$J®iA 9™eb dalmatinskih vin
J. Maftkoviit
v Zavidoviču v Bosni
išče za takojšnji vstop popolnoma zanesljivega, izkušenega, samskega	868
bolniškega strezaja.
Ponudniki, kateri se lahko s spričevali izkažejo o dosedanjem večletnem tozadevnem službovanju naj pošljejo svoje ponudbe na omenjeno bol. blagajno.
Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8
Zahtevajte cenike!
B29
		f-i mmiM	
			
Iad*}»tal} ln lalotnik: KatoliSko tiskovno drmfitve.
Odgovorni urednik: Pran jo Z e b o L
25Uk £*uqu i^KUi« * M*ribonb