Kako visoko nad morjem leži Ljubljana. 4D$Ied vsemi spisi pokojnega Dežmana so najbolj proslavljali njegovo ,,Zusammenstellung der bisher in Krain gemachten Hohenmessungen" (natisnena v prvem letniku ,,Mittheilungen des Musealvereins fiir Krain", 1866). In vender spada ravno ta spis racd najmanj porabljive in najbolj zastarele, kor je sestavljen večinoma le na teraelji barometričnih (aneroidiunih) opazovanj. Zlasti kar se Ljubljane tiče, ne podaje nam Dežman nobenega porabljivega podatka. Najprej navaja trigonometrično točko na Gradu s 1152"18 čevlji ter pristavlja, da je to ,,Thurmspitze des Schlossberges". Ta pristavek nasprotuje vsem pojmom o trigonoraetričnem raerjenji višin, ker nierijo se vedno naravno tla, na katerih so zgradbe sezidane, torej v tem slučaji naravni temelj stolpa pri cerkvici na Gradu. Potem podaja Dežman Krcilovo mero (.Magnetische und geographische Ortsbestimmungen", Prag 1849), po kateri stoji drugo nadstropje Mahrovega učilišča na Valvazorjevera trgu 959.31' (= 303'4 m) nad morjem, kar bi utegnilo približno res biti. Tretji Dežinanov podatek navaja 909' — 287"5 m kot višino nekdanjega telegrafičnega urada v knežjem dvorci na Turjaškera trgu. — Steinhauser in Bauer iniata na svojih kartah zabeleženo, da leži Ljubljana 287 m nad morsko gladino. To je pa le početna točka vodomernega kola ob Ljubljanici, tam kjer se Gruberjev kanal cepi, a nikakor ne višina mestnih tal. Tim čudneje je, da se pokojni Dežman ni pobrigal za natančno določbo nadmorske višine ljubljanskega rnesta, ker je utemeljil v svoji hiši metereologično opazovalnico. Vsakdo ve, da ima na podnebje tudi nadmorska višina svoj velik upliv in pri vseb poročilih o klimatičnih razmerah je tudi ta višina za dotični kraj naznanjena, le Ljubljana poroča svojo toploto, ne da bi se vedelo, kako visoko nad morjem se vrše opazovanja, kakor bi vse jedno bilo, ali se opazuje ob Kolpi ali pa na vrhuncu Triglava! Ta nedostatek je tim neoprostljivejši, ker ima že Preyerjeva karta (1846) zaznamovano, da leži Ljubljana 924' = 292 m nad morjem. Kakor že omenjeno, je trigonoraetrično merjena, torej zanesljiva točka teraelj čveterovoglatega stolpa na Gradu 1152-18 čevljev, t. j. 364-2 metrov. Stolp pa je 31 metrov visok, torej se vzdiga njegov rt (,,Thurmspitze") 395 m nad raorjem. Grad se pa proti vzhodu še više vzdiga in doseže na razvalinah vzhodne trdnjave 371 m. Stolp na Gradu ni le trigononietrična, ampak v obče zemljepisna stalna točka, ter stoji 14° 30' 37" vzhodno od Greenwicha in 46° 2' 54-3" severno od polutnika. Po tej točki preračunijo se lahko vsi drugi kraji v deželi. Vojaško-zemljepisni zavod na Dunaji je dal izpeljati točno niveliranje (Pracisions-Nivellement) vseh cest in železnic ter našel, da leže relse na južnem kolodvoru v Ljubljani 298'12 m nad morjem. To je torej druga stalna toč-ka (,,Fixpunct") za absolutno višino našega mesta. Po tej točki izmeril je inžener Podhajski višinske razlike ljubljanskega barja in po tej točki so izraerili absolutno višmo vsakega trga in vseh ulic v Ljubljani, ko so polagali cevi za raestni vodovod. To merjenje je dognalo sledeče višinske rezultate: Križišče Dunajske ceste in Slonovih ulic 297 m;  Franoiškanski most 29T45 ra (gladina Ljubljanice pri nizki vodi 285*9 ra, pri visoki vodi 288"1 mj; v najnižja točka v mestu (vogel Spitalskih in Lingarjevih ulic) 290'71 m; Glavni trg pred rotovžem 291 "48 m (torej se vzdiga Grad do podnožja stolpa 83 m v višavo); licejsko poslopje na dvorišči 291-8 m; Poljanski trg 290-1 m; Poljske ulice pred učiteljiščem in pred prvo mestno deško šolo 297*2 m; Dežmanova hiša v Precnih ulicah (meteorologično opazovališče) 295'2 m; Rudolfinum 298 m; gradič Podturn 319'4 m; reservoir vodovoda 340 — 344 m (gladina stoječe vode); sredi ,,zvezde" 296 m; pred realko v Vegovih ulicah 297'5 m; pred šolo na Cojzovi cesti 295 m; Šentjakobski trg 292-3 m; Iz teh podatkov je razvidno, da iznaša srednja nadmorska višina mesta na desnem bregu Ljubljanice 292 m. Sicer pa naj vsak učitelj zapomni absolutno višino pred svojo šolo in po tej naj potem primerja višino Grada, Smarne Gore, Krima itd. Pa ne le za šolsko rabo naj bi služili ti podatki, nego tudi za temelj meteorološkim opazovanjem in želeti bi bilo, da bi naši domači listi, ko prinašajo vremenska poročila, ob jednem tudi naznanili, v kaki višini se opazujejo spremembe o zraku ljubljanskega mesta. s. R.