Redni koncert Ljubljanske filharmonije
V	PONEDELJEK 28. NOVEMBRA 1938
DIRIGENT:
LOVRO MATACIČ
DIREKTOR BEOGRAJSKE OPERE
■a
sir*i!-‘r-
LJUBLJANSKA FILHARMONIJA
V	ponedeljek, dne 28.novembra 19)8 oh 8.uri zvečer
VELIKI SIMFONIČNI KONCERT
SPORED:
J. S. Bacli:	Passacaglia
W. A.Mozart:	Simfonija v g-molu
M. P. Musorgski: Noč na goleni brdu
ODMOR
Blaž Arnič:	Ples čarovnic
Blaž Arnič:	Duma, 2. stavek:	Adagio
Blaž Arnič:	Duma, 3. stavek:	Scherzo
Dirigira
LOVRO MATAČIČ
direktor beograjske opere Izvaja
ORKESTER LJUBLJANSKE FILHARMONIJE
VELIKA DVORANA HOTELA UNION
Klavirji
Pianini	Harmoniji
STEINWAY & SONS BLÜTHNER BÖSENDORFER FÖRSTER HÖLZL MANBORG
so nesporno najSoljši faßrifzati na svetu
Dobile jih samo pri fvrdki
ALFONZ BREZKiK
Majhni obroki - nizka izposojevalnina Tudi preigrani klavirji na zalogi Ist-ot-am velika izbira vseh glasbil, muzikalij in strun
LOVRO M ATA C IC
direktor beograjske opere
BIZJAK
KEKSI
ZA NAŠE IZDELKE UPORABLJAMO SAMO PRVOVRSTNE NARAVNE SUROVINE
BLAŽ ARNIČ
Gil-' 19)7-
Johann Sebastian Bach
PASSACAGLIA
J. S. Bacli (1685—1750) je gotovo eden največjili skladateljev vseh časov. Napisal je celo vrsto mojstrovin, a kljub njih močnemu izrazil in vsebinski globini je bil skladatelj po smrti skoraj popolnoma pozabljen. Njegovo umetnost so oživili šele romantiki pred dobrimi sto leti in tedaj so začeli tiskati tudi njegova dela: od 1851 do 1900 so izšla njegova zbrana dela v 46 letnikih! Napisal je izredno mnogo: dva monumentalna Pasijona, okrog dve sto kantat, oratorijev, veliko mašo v h-molu, mnogo kompozici j za orgle, klavir in orkester. Bilo je, kakor da je vsrkal vase vse rezultate glasbenega razvoja pri Italijanih, Francozih. Angležih in Nemcih ter ustvaril v vseli glasbenih oblikali dela. ki predstavijajo vrhunec in zaključek baročne dobe. Njegove orgelske kompozicije so mnogo prirejali za klavir ali orkester. Tudi »Passacaglio« je Bach napisal za orgle, za simfonični orkester pa jo je priredil Goedicke.
Wolfgang Amadeus Mozart
SIMFONIJA V G-MOLU
W. A. Mozart (1756—1791), veliki mojster dunajske klasike, je začel svoj o skladateljsko pot že v zgodnji mladosti. Bil je star komaj sedem let, ko je šel na prvo koncertno turnejo (Pariz, London), v osmem letu je napisal tri simfonije, v dvanajstem letu je doživel prvo uprizoritev svoje spevoigre »Bastien in Bastienne«, v dvajsetem letu je doživljal velike triumfe s svojimi koncerti in doživel prvi zmagoslavni operni uspeh z »Begom iz Seraja« (na Dunaju, 1782). Svoj vrhunec pa je dosegel leta 1787 z uprizoritvijo »Don Juana«, te »opere vseh oper«, in leta 1788, ko je ustvaril svoja najboljša simfonična dela. Iz tega leta je tudi simfonija v g-molu, srednja treli simfonij, ki jih je napisal Mozart leta 1788 poleti v šestih tednih in jih imenujejo »simfonična trilogija«. Prva je v es-duru. druga v g-molu (končana 25. julija), tretja v c-duru. Ta trilogija pomeni vrhunec in hkrati zaključek Mozartovega simfoničnega
ustvarjanja.
Sara
STEKLO PORCELAN KERAMIKA
V	j
Modest Petrovič Musorgski
NOČ NA GOLEM BRDU’
M. P. Musorgski (1839—1881) spada v skupino ruskili skladateljev realistov, ki je znana pod imenom »ruska glasbena petorica«: Rimski-Korzakov, Borodin, Kjuj, Balakir-jev in Musorgski. To skupino »novotarjev« je vezal odpor proti zapadnoevropski glasbi, proti romantiki je postavljala geslo realizma, ustvarjanja nacionalnega sloga na osnovi ljudske glasbe in pesmi, v operi pa na osnovi motivov iz ruskega življenja. Ta program je dosledno izvedel samo Musorgski: ustvaril je zglede glasbenega realizma in postavil s svojim skladateljskim delom načela, zaradi katerih ga z vso pravico imenujejo utemeljitelja vse evropske moderne. Doraščal je na nepreglednih ravninah pskovske gubernije v pokrajini in med ljudmi, o katerih poje njegova glasba, kol glasbenik pa je bil skorajda samouk — njegovo teoretično znanje je bilo majhno, za umetnostna pravila in izkušnje se skorajda ni menil. Ravno zaradi tega nemara je njegova glasba pravo vtelešenje rusovstva v glasbi, ravno od tod njegova naravna preprostost in neposrednost izraza. Pri njem ne zaslediš nikakih zapadnoevropskih vplivov, vdajal se je le ukazom svojega navdiha. Značilno je njegovo nagnjenje k tragičnemu, k demonskemu, vendar pa podaja vse neproblematično v pristnem, neponarejenem naturalizmu. Zgled realistične opere je ustvaril v svojem poglavitnem delu, v »Borisu Godunovu«, ki je postal stalen gost vseh opernih repertoarjev, od orkestralnih del pa slovi najbolj simfonija »Noč na golem brdu«.
Na j večji slovenski denarni zavod
Mestna hranilnica ljubljanska
Lastne rezerve nad din 26,000.000'—
Vse vloge izplačljive brez omejitve I Dovoljuje posojila proH vknjižbi.
Za vse obveze hranilnice jamči Mestna občina ljubljanska
Gospod! Gospa!
‘Z'Ci Das, za Vaše otroke-dijake, za vse družinske člane papir, pisarniške potrebščine
nalivno peresa, vse tehnične potrebščine, šolske in vse tu- in inozemske knjige.
Za okras in uporabo kristalne vaze in garniture; odlične izdelke iz keramike: vaze, svečnike in kipe; umetniške izvirne slike.
?
Kje do&ite vse to v .	_
največ ji izSiri? Pri NOVI ZOlOZD I
v Ljubljani - Kongresni trg 19
PLES ČAROVNIC
Skladatelj je napisal »Ples« letošnje poletje. Pisan je z mislijo na baletno oblikovanje, na odrsko uprizoritev. Zamisel baleta sloni na ljudski pravljici iz skladateljevega domačega kraja pod Raduho. Pravljica pripoveduje o lahkomiselnem hlapcu, ki je na praznik sv. Rešnjega Telesa dvakrat grešil: ni mu bilo dovolj greha, da si je na ta veliki praznik izrezljal cokle, ampak je šel zvečer še vasovat. Zato so ga kaznovale čarovnice, ki strašijo na razpotju Kogel. Ko je v temni noči prišel do tega razpotja, ga je nenadoma obšla groza. Nebo je zažarelo v nenavadni svetlobi, iz Gozdka pa se prično spuščati proti hlapcu lahne postave — čarovnice. (Tu se začne glasba, ki slika nadaljnji potek zgodbe.) Nenadoma je hlapec ujet krog samih čarovnic, ki začno plesati okrog njega, sprva umirjeno, nato vedno strastneje, v;edno bolj divje. Vabijo ga k plesu, druga za drugo ga potegne v plesni vrtinec, podajajo si ga iz rok v roke. Ples se vedno bolj stopnjuje v divjem tempu, cel kolobar čarovnic pleše s hlapcem, ki mu pojejo neprestano nagajivo pesem: »Putika moja dolga ne poja, ljubica tvoja pa sama leži.« Hlapec mora plesati tako neutrudno, da skoraj obnemore in se mu na nogah razbijejo cokle. Ko se oglasi zvon in posveti prvi pramen jutra, preneha skrivna moč čarovnic, ples se umiri in čarovnice se polagoma umaknejo spet v gorske vrhove, nebo zgubi svoj nenavadni žar, hlapec pa se na razkopanem in razteptanem razpotju šele zdaj zave, kaj se je godilo z njim. »Ples«, ki se začne v pianissimu in se dramatično stopnjuje do svojega viška, se zaključi spet v pianissimu.
Ali potrebujete stefdo?
Potem se potrudite k tvrdfci
ANTON KRISPER - LJUBLJANA
MESTNI TRG 26
Razni kozarci . . din 1.— kos
kozarci za liker .	.	„	1.—	„
pepelniki ....	„	5.—	„
krožniki za kompot	„	2.50	„
sklede za kompot .	„	9.—	„
krožniki za pecivo	„	2.50	„
sklede za pecivo .	„	9.—	„
nastavki.................... 10.—• „
Tudi mi lahko danes nudimo čevlje	po	nizkih	cenah
otroški čevlji že od......................din	18.—
ženski čevlji z usnjenimi podplati ...	„	68.—
moški čevlji z usnjenimi podplati, nizki .	„	78.—
moški čevlji z usnjenimi podplati, visoki	„	95.—
snežke....................................... 69.—
gumijasti škornji za dame.................... 75.—
ANTON KRISPER -	MESTNI	TRG	26
DUMA - DRUGI STAVEK Adagio
Pobudo za to simfonijo je dala Arniču Župančičeva pesnitev »Duma«, ki je že v besedi čudovita simfonija slovenske pokrajine in človeka. Arnič je začel komponirati »Dumo« že za časa svojega študija (1929) v Ljubljani, končal pa jo je v prvi redakciji leta 1931 na Dunaju. Kasneje (1936) pa je začel Arnič s korenito predelavo »Dume«: v mislih na Zupančičev tekst je komponiral prve tri stavke svoje simfonije za orkester ter skušal v njih z glasbo ilustrirati opis slovenske zemlje; v četrtem stavku nastopi tudi mešani zbor, vendar bo stavek komponiran tako, da bo izvedba mogoča tudi brez zbora.
Prvi stavek (Allegro) je aprila lani izvajal orkester l jubljanske filharmonije pod vodstvom beograjskega opernega dirigenta Ivana Brezovška. Drugi in tretji stavek se izvajata danes prvič.
Medtem ko predstavlja prvi stavek »Dume« nekakšno predigro, je drugi stavek (Adagio, napisan v Ljubljani in Varšavi) pesem slovenske zemlje, »pesem vetra in vej in trave in sonca na travi«, slika kmečke idiličnosti in blagoslovljenega polja. V to razpoloženje se oglasi nekaj sovražnega, vetrič napoveduje nevihto, ki s strašno nasilnostjo drvi preko slovenske pokrajine, kakor znamenje vsega, kar drvi ali hoče drveti preko naše zemlje in poteptati našega človeka. Vihar se pomiri, od daleč je še slišati zgubljajoče se grmenje, iz viharja vstane spet naša zemlja v prejšnji podobi, preizkušena v neurju, spet se oglasi mirna, vabeča
„pesem vej in trave in sonca na travi, pesem hitečih in pesem stoječih valov, pesem srebrnih in pesem zlatih valov — pesem potohov in pesem žit."
RESTAVRACIJA SLAŠČIČARNA
KOŠAK
*
PREŠERNOVA 52 TELEFON 44-40
Tiskarna FRANJO JEREB
CELOVŠKA 14	TELEFON	35-52
DUMA - TRETJI STAVEK Scherzo
Naključje je naneslo, da je Arnič napisal (letos) tretji stavek svoje simfonije v mestu, kjer je tudi Župančič pisal svojo pesnitev, v Parizu. Medtem ko je Zupančič v svoji »Dumi« »hotel pogledati domov z jasnim očesom in čutečim srcem«, je skušal Arnič v svojem S eher zu ujeti ritem slovenske zemlje, vse tisto, kar daje posebno muziko našim vasem, krajem in ljudem, kar jim daje živahnost in veselje do življenja. V to pesem vasi, v ta ritem vaškega dela se že oglaša hamburški zvon, s čimer je že naznačen prehod v četrti, zaključni stavek simfonije, ki je deloma že napisan. Scherzo ponovi h koncu glasbeno misel prvega stavka in se zaključi z zmagovito mogočnostjo.
Sveta si, zemlja in Blagor mu, komur plodiš — z oljem mu lečiš razpokano dlan, sfiramBe mu polniš in vina mu vračaš za znoj, daješ sena in otave za no/a, Hi vlačil je Brano, fiodil pred plugom in družno potil se z oračem; točiš cvetlicam v čaše medu, da pride Bučela, gnana od tajne skrBi spomladi na delo za B o Žič; ni gospodinje strah mrazov, zakaj nje družina dvojno oBleko ima, in čuješ na tnalu trlice? ‘In osnutek na stativafi čaka že votka.
O tam sveti dufi razprostrl je krila nad mizo,
Blažen je trud in Blažen počitek družini.
(Iz Zupančičeve »Dume«.)
.
-
-
' ■