TvlcpkoMi UwuUle MU glasilo slovenske narodne podporne jednote LETO-YEAK XV1L >»* « Chicho, «L. pondeljek. 28. »pHl» (April 28), 1924. ftt STEV.-NUMBER 101. C00LID6E BI RAD POTOLAŽIL JAPONCE. |aOAtor Hiram Jr. naon Ja aatrdll, d» bi pripnstit^aponakih ime-ljeaoev r to d» . .U. Kakor je bilo koncem tedna po vedano v Beli J&« dol predeednik Coolidgc prieadcdaa doseči kompromis glede na t|M»ašanje o is-ključitveni prisi „»ki določbi, kompromis, ki bi ventil sprejemljiv rs kongres in naj ne bil šaljiv za Japone^aro' Ali ta stvar F !JJJ¡Íako lahka, kakor bi se človeku* delo na prvi pogled. Izključitve^ določbo ata sprejela poslanska x n /mica in se nat i Veliko večino \>t jo priklo pila priselniški zakv, ski osnovi. Pregovoriti tisto veČi1^ pa je sko-ro nemogoč«. Zato pa* I osle j še ni aobencgs znatnega us^ha v predsednikovem prizadevanju. Coo-lidge je konferiral z davnim taj nikom Hughesom in Senatorjem Coltom, ki je načelnik priselniške ga odseka. Oba tadvs ata hnda nasprotni ka odpravi gentlemanakegg dogovora t Japonsko in i¿lju6itvi vseh Japoncev po postavi. «Te konference niso imele doslej še no benegs uspeha. Po enem predlogu bi nsj se iz-ključitvena klavzula ne tikala na rod«, ki prostovoljno preprečuj« izseljevanje. Potem bi naj bil gen tlemsnski dogovor prenarojen in popravljen v toliko, da bi Japon akn ne dajala potnih listov Japon ve tz *a«iH UHIJ1B lilOF poforal nih in študijskih namenov. Japonska je neki pripravljena priteg niti taki določbi. Celo tako daleč je japoneka vlada pri volji popu atitl, da bi prostovoljno zmanjša la razrede tistih Jgponccv, ki so upravičeni do vatopa v to dešelo po pogodbi iz 1. 1912. Japonci bi za 'Viako potrebno «eno radi preprečili to, da bi bilo njihnim izseljencem prepovedano priseljevanje v Združene države, kakor je to drugim azijakim plc inenom. Japonci sc smstrsjO sa boljše od drugih Asijcev ter menijo, ds bi bila isključitvena do locbs veliko ponišanje za japdn ski narod. Voditelji poslanske zbornice in »enata so dejali, da jih jo tozadev na informacija iz Bele hiše zelo presencčila. Kajti dvomili so, ds bi al predsednik prizadeval doae-¿i izpremembo v izključltveni do točbi. po njihnem mnenju ni prav »¡i upanja za nemeravani kom -promis. Kakor pravijo, el bo predsed ntk prizadeval doaeČi v senstu še enkratno rezprevo o izključitve ni določbi, preden nsj bo psslsna Priaelniška predloga v Belo hišo Ce se mu to n« posreči, bo pred lo»o vet i ral v poslanici, s kstero bo obrszloiil kompromis, ki gs M*"varje. Ker jc predsednik sko h» gotov* uverjen, da bo v slučs ju svojega vetlrsnja preglasovan y obeh kongresnih zborniesh, ho "s tak način doseči vssj neko ''ko omiljenja glede na izkljuČi-tv «no določbo. ■■ Iskanja piramid ▼ Mehiki. Washington, D. C. — Nerodno r'"*rafično društvo jc poelalo «•«avdicijo v Mehiko na lakanje tankov starih piramid, katere eo '"isli .uri Toltekl, ki ao livell a nda tisoč let pred Azteki. PsšisU bodo orgnniMi ^ Him. '¿g. apr. — Fašistični veli ? tsH i' sklenil, da ae nstsnov« |*nftke fašistične skupine po vsej J'sJijj. . . ,lirigo in okolice. — V torek *i"iaa oblačno s času primerno "»^rature, zmerni menja joči ae '»rov». Temperttu,.. ^dnjik Î4 * najvitfr U, najnižje 4d Hola ob 4 50, zaide ob«:4ft. Pregled InviII dogodkov. Amerika. Coolidge bi rad imel kompromis z Japonci. Demokratje vznemirjeni radi zmrti avojega poglavarja.' Senatorja Brookhart in Whee-lor odgovorila Daughcrtyju. Republikanci izražajo strah pred La Folletjtom. r < * Jeklarski truat je odobril Coolidgevo kandidaturo. Ameriški uČeuj& potrdil del Einsteinove teorije. Odvetnica-morilka Venda Stopa izvršila samomor. Inooemstvo. Frarteoake atranke levice stopile v koalicijo. ' Japonski veliki duhoven molil za "spsmetovanje" Američanov. Splošna stavka v Havani sc na daljuje. Trockij pravi, da ampriško-ja ponake vojne ne bo. Polom nemških bank; ki ao špe kulirale s franki. poglavar znamenite tammany hall mrtev Triumvirat ai bo isčseno delil vrhovno oblast tammanitake frakcije, dokler ai ne laboro voditelja. PRAVIJO, DA JB MUBPHTJB VA BMBT HUD UDABBO KA - GOV. 8MITHA New York, N. Y. — Vrkovni poglavar znamenite Tammanv lla.ll in dolgo vrato let mogočn faktor v demokratičnih dršavah in narodnih avetih Charlee F Murphy je umfrl v petek za srčno napako. Med politikarji, ki jih je eelo presenetila nenadna smrt tgmma niakega vladarja, prevladuje mne nje, da atopl na njegovo moato newyorškl governor Alfred \R Smith. 4______ Murphyjeva smrt, ki je priUn na predvečer demokretske narod ne konvencije, se utegne izkaza ti za zmrten udarce tammanitafee mu stremljenju, dobiti aa govor nerja Smitha predsedniško noml nacijo njegove strsnke. 8 Taggnr tom iz Indians in is Illinoba bi bila Tammany po svojem pogle varju Murphyju v popolni nega tivni kontroli nad demokratsko konvencijo. Noben element bi ne mogel postaviti kandidata brca o dobrenja tega triumvirata. Kakör prevladuje mnenje, bo sedaj tammaniteki ekackutivni od bor imenoval odsek treh moš, da vodi njene sadsve. Ih breadvom no bo Alfred B. Smith člai^ tiste ga triumvirsts. Murphy ei je utiral politično pot a pestjo in umom. Nsjprej je b sakoten politikar svojega vo^ihto tre okraja v mestu. In iz te lavinska stavka io traja. Kubanska vlada je iapustila kes nenoe ii ječ aa skobako delo. Havana, Kuba, apr. — Ge- neralua protestna stavka v Havani Še traja in mesto je popolnoma paralisirsno. Okrog 30,000 delavcev, ki so sastavkali is simpatij do pristaniških delavcev. Zadnji stavkajo Še od 9. aprile, ker jim delodajalci nočej^ prisnsti unije in povišati mesde na 44 dnevno. Splošna stavka je popolna. Čaao-piai nc izhajajo. Kubanska vlsda je ispustila kssnenoc is zaporov in dovolilu najeti 400 atavkokazov za razvsža nje iivil in ze dslo pri vodovodni naprevi. Doslej še ni bilo nemirov, Japonci io niso i izgubili upanja duhoven v TekiJu je ameriško poslaništvo ln da bi aa Tokijo, 26. apr. — Japonska še vedno upa, <\a predsednik Coolid ge vetira izključitvcno določbo novem ameriškem prisslniškcm za konu. Protestni shodi ae vrše dnevno, aprejemajo sc resolucije in protesti t^r apeli odhajajo Washington v toliki mnošini in obsegu, da je kabel akoi^ zaposlen samo s temi komunikacijami Antritfl poslanik Wood« dne v. no eprejema delegacijo raznih" snsttte politične vloge sc jo po- vspel do političnega kapitana ter si pridobil nsrodno slevo v svoji strsnki in veliko finančno premo šenjc. V razdobju 66 let je bil sin siromašnega Človeka, točaj, salu nar, pisarniški delavec, ftnančnik in napoaled krajeven voditelj in naroden svetovalec sa tvojo stran ko. Murphyjevo premošenje cenijo na 9250,000 do $750,000. Vsi nje govl tovariši pe se strlnjsjo > tem, ds bo njegovo premošenje daleč za $1,000,000. Murphy je v svojih deških le-tik oblskovsl jsvnc in zssebne šole, to ps le mslo čsss. Slutiti s je morsl asm vsskdsnji kruh, V svoji mlsdosti je vodil fente soseščini, ker je bil zelo krepke postave pa pogumnega in bojevi tega temperamenta. Ko je bil star 17 let, jc organi siral tskozvanl Hilvljanaki klub, ki jc bil jedro tammanitake orga nlsacije. Murphy jc bil seve izboren logar, in večkrat mu je bila ponu dene služba poklicnega igralce. Ali vse tiste ponudb« j« odklonil tčr napoaled sprejel službo navad nega izprevodnika ne poulični železnici v newyorŠk«m meatu. V tej alužbi je ostal toliko časa, da si je priklenil $500, kateri dmar j« zalotil v aalun, kjer ao s« slis jali krajevni politikarji..< Ko je bil star 32 let, jc Imel še štiri sa lun«. ' Murphy j« poetel politični vo ditelj 1. 1 m., ko jc prevzel o krožno politično vodstvo po f»mneve «e, da «o Nem« ; lsrub.li približa 400 aiiljonov frsnkov, ko so pred ae devnim igrsli ne pode« fren**"** velut«. Ne Üuneju jc izgulie Še velja 6ary Jo odobril kandidata Coolidga. predsedniški stoleo ima oatati jeklarski dmlini, kajti Ooolidg« je delničar. . Hoboken, B. J. — (Fed, Press.) Elbert U. Gsry, predsednik jo klsrskege trusts, je mnenje, da je najbolje, če predsedniški stoleo Beli hiši ostan« v jeklarski dru Kini. Gary js na letnem sboru del ničarjev jeklarske korporeeijo pred nekaj dnevi odobril kandi daturo Coolidge. Coolidge ima 60 delnic jeklsrskega trusts. Wood raw Wilson je imel 47 delnio tegs protidelavskega truete, Neki delničar, kl očividno ne razume politike, je vstal iu dejal da naj Gary kandidira u prcdaed nika Združenih drŽav. Oary prezrl to opaako in. pohvelil Coolidga, rekoč, da jc "močan da je Coolidge dober z delodajalci in delavci. Na glas sc nihče sme jaL Ko je Gary končal s Coolid gem, je nspadcl sedenje preisksve v kongresu, češ, da so "neopravl Čcnc in delajo krivico dobrim možem". Povedal pa irf, koga miell e tem, Felle, Denbyje, Dsugher tyja ali vse tri. Üsry je tudi rekel, dk odprava 19-urnega delavnika stsns korpo-racijo $36,000,000 prvo leto. Namignil je, da ti atroškt ne bodo kriti is ogromnih dobičkov, pač pa bodo pripissni eensm jeklarskih izdelkov In plačsjo jih odjemalci. Delničerjl so bili seveda sado-voljni. , francoski delavci upajo na zmago. Kakor buržoasija tako so tudi delavci postavili eno samo listo levice. FRANCQ#KI VOLILNI ZAKON JB VBUXA gPAKA. Paria, 36. apr, — Frsncoski prt b tariat as j« nekaj uaučll od sau njih volitev. Organiziral jc euot no fronto za prihodnje volitve, ki »< vrše 11. maje. Delavci torej upajo, da oavojo veliko številu mandatov, aiko ne večine, in vpro pestijo Poinoareja ter njegovo reakcionarno vlado. Francoaki volilni aakon jc Čud na apaka, ki spaja sistem nsvadne večine ln «istem proporce. Stran ka, oziroma kandidatna llata, ki dobi vsčlno glasov, js nagrsdena z dvojno premijo. Kakon jc bil delo starega Clemcnoeauja, ki se jc bsl zmage aocialistov in akovsl novo volilno reformo s namenom, do prevari in isigra delavec. To se mu je posrečilo 1. 1919. Takrst ao vse buršoszne stranke naredile koslioijo s imenom "bloc nacional" in postavilo eno ssmo listo ksndidatov, dočim so strsnke le vice imele več listin. Nsoioualistifi ul blok je dobil večinb glasov in pobral š« eukrst toliko inanflatpv kot je 1)11 oprsvičen po proporč nem sistemu. Stranke levice so sdaj storile kito i naredile so koalicijo in po stavilo eno samo ksndJdatno listo Na ta način nc bodo več glasov pocepljenl ln kjerkoli dobi llata levice večino glasov, pobere 1 msndate v dot ičnem okrošju. Neprlatranaki opasovalcl prero knj^p, da levica dobi 160 man-dato v.. i Amerliko-Japonska volno no bov pravi Trockij. Sovjetski voditelj je mnenja, da Amerika nima prav, ker smatra Japonce an infertjorn«. Moskva, 26. apr. — Leon Trockij ne pričakuj« vojne med Japonsko in Ameriko radi liključc* nje japonskih nsaelnikov. Trockij jc bil vprašen, Če miell, da li je vojna niogočs. "Ne, veliko pa zavisi od priti-aksnjs z obeh struni proti iinpe-rislUtičuim tendencam.*' jc odgovoril. "Japonsko ljudstvo ima v ltusiji trdno in nesebično ssgovpr* nico, kar t/i tiče nesramno politike, ki hoče nercdlti tz Japoncev info* rljornu (nižje, inonjvredno) pleme. H tem pa še ni rečeno, da ml odobravamo japonsko imperialistično politiko. Japnnaki vladajoči razred je titdl nesramen v Izkoriščanju in tlečenju drugih aaljat-akih ljudstev." Vanda Stopa ii vrilla Okkago, 111.—Priaeljenka Ven da K. Mtopa, ki je bila v Chieagu najmlejše odvetnica, posnejc pi sateljica in aredi sadnjega tedna pa morilk^ ai jc v petek pretr gala nit šivljenja v Detroitu. Ifotoma ei j« izbrala eemomor za najlažjo pot iz zaplet kov, v katera jo je sprsvilo ljubevno rsz merje in v«s«ljsško življenje, ki bi bilo lehko zelo sljsjno V tistem Česu, ko je vsled po-vžitega strupa mrtvo obleželo na hotelski pofttelji truplo ge. Theo-lor« Ulaskow Iz New Yorka (tako ae j« Vende vpisala v hotelu), j« Vsndo i/poznala porota mrli škrga oglede v Chieagu krivo t»* mora, izvršeoege v torek na Henry ju Manuingu, ki j« bil «luga na domu Hmithov« zakonske dvojice. Mterve je očividno prejel krogi«, nemenjen« Ženi tistega noža,< keterego je bile Venda seljub-I jene in ki ge je kanila umoriti. ♦ Drage japonske Tokijo — Volitve jepooekih po slonoov, ki «e vrše 10. meje, eo nejdrežje in nejl»urn*jše v sgo d"vini jsponakege porlem«nterls-, ki j« «ter M let. V denerju bodo stale ŠO.UfSI^OO jenov Iz voljenih bo 4A4 poslane«v, toda kandkletov je čez tUoč. /.v.denrl lomnevsjo, de keaaponja «leber nega kandidete stane najmanj ftO.OO" jenov (Jen je 60 centov aauriške vije ve,) Nejkojši boj e« vrši med «treoko "eetjuhonte", ki j« vladna «t ran ka, in med odpadniki t« etranke, ki ae 9iej«>> se | nekake ineorgente ali rebete. TV Svoboda tiska ¥ Italiji. Poročevalce londonskega delav. sksga lista iagnan ia Italije. Biffl. - (Fed. Press.) — Mussolini je ukszsl deportirati kores* pondenta londonskega "Daily H«rslds", glasila augl«šk« delav ske strank«. Kdiuo pojannilo, k! ga je dal Muasolini, j«, da "njegove poročila iz Rima ao proti Interesom Italijo". Poročevalec, ki s« piše Giglio, ui smel «topiti v zvezo z sngleškim poslaništvom v Kimu, niti a« ni smel vrniti ns svoj dom, da lil bil ursvnsl avoje zsdeve prod odhodom. Toliko, ds s« j« sna i posloviti od žene in otroka ns polieijaki posts JI, Mussolini j« ««grozil, ds Iki deportiran vsak član sngleške delavske strenk«, ki pride v Italijo ns vsbllo i t sli js nekih socialistov, ps če tudi poslsnee v snglcškem parlamentu. KONORIi fB BAKIDI •BOU JUMUU. V MB Washington, D. 0, — Adinlnl atrseijski voditelji v kongreau so zsgotovill predsedniku Coolidgu, ds Vosts ob« kougreMii zbornici od goleni okoli 1, junija. Tisti, ki so konferirsli s pred a«dnikom o |N»tavodajncni polo ftlfu, so bili naalednji zastopniki i IJenctor l^)d»e Iz drševe Maaaa ehusetts, ki je večinski f od i tel j v ecnetuf predsednik |»o«lensk« aborniee Oillett in fioslanH I^ong worth, Hiteli In Msddeu is lili noiaa, Priseljevanja Jo oko-nomoko vprašanje. Japonski delavski voditelj pravi, da ameriški in japonaki delavci bi hitro ta pravično rešili to vprašanje, Keattle, Waflh. - (Fod. Prem.) — "Delavci Japonsko in Ameriku lil lahko rešili japonski prieelniškl problem v Kdružeiiih držsveh bres vsakega apora iu grošenj a vojno," j« dejal Ilunsl Musukl, predsednik Japonske delavske federacije, v iutervjuvu, ki eo ga\ objavili tukajšnji japonski Usti, Musukl opozarja, da je ameriški Izkijiičitveui sakon naperjen pred* vs«m proti japonakitn delavcem, ki al morajo iekati kruha v tujini i japonski kepitaiiati n« bodo pri-sadoU. Mil' kapital ima odprta vrata v Vicdešele. Is tega rasloge jc Imlgracljskl problem v glavnem ekonomski, "Ako delsvcl is naše dežele re« Ispodkopavsjo poato. Janke1 organiziranih delavcev v Ameriki, tedaj je naša orgauise-clja pripravljena isrsvnati stvar. Kdl ae mi, da Je prltoševeujc a ameriške «trani oprevičeno," je rekel Muzuki. Huzukl pravi dalje 4a Je Japon-aka vlada is istik eknuomakih vzrokov prepovedala naseljevanja kitajskih kulijev na Japonskem In japonske delavske orgeitlseelje so odobrile ts korsk vlsd«, - PRIA RIMO BI PODPKBDgBDNÜKI DIDAT BITI SAM. Washington, D. 0. — Ke je o« ki ¿eseikerski porol«vsl«e »prs-AeJ gemrsla Jobee J. Per.binga kako misil o govorieak, kl previ-jo, da mu bo ponlidena ksnd ds turs sa svaznega |>odpred«ednika( je dobil ne«l«dnji odgovori " V««ko |ioreeilo. ki previ, da bl bil jos red kandidat se svezne-ge |*odpred«« Take izjave »o bile dosdaj napravljene o vsakem orožju. Bomb is letal niso metali samo na vojake, ampak bombe so ubile vsakega, ki je stal v njih obližju, kadar so eksplodirale. Topove krogle niso ubijale le vojakov, smpak so morile tudi med civilisti. S strupenimi plini je bilo tudi tako. Plin ni ^elal razlike med vojaki in civilisti. Pred vojno se marsikaj obljubi, v vojni pa radi pozabijo na obljube. Vojna je brutalna. Vojne se ne vodijo za zabavo, ampak zato, da se uničujeta imetek in življenja sovražnika. Dokler ne pride do vojne, je m<>goče govoriti pametno, kadar zdivja vojna furija, je pa vsaka pametna beseda sastonj. Kaj je torej boljše pridigati pamet, predenizbruhne vojna, ali šele po izbruhu vojife. Predsednik Wilson se je prvi dve leti po izbruhu svetovne vojne pošteno trudil, da pripravi vojskujoče sile, da akle-nejo mir. Njegove besede so bile bob ob steno, bilo je kakor da pridiga norcem. Končno so bile še Združene države zapletene v vojno. Iz tega aledi, da je treba pred izbruhom vojne delati sa ohranitev miru. Znanstveniki odkrivajo vedno strašnejša morilna in uničevalna sredstva. Ubijanje in uničevanje z vijoličasti-mi žarki je mogoče začetek še drugega strašnejšega in 8iInej*eRa sredstva. Komaj je eno morilno in uničevalno sredstvo iznajdeno, prihajajo znanstveniki že s di^igimi iznajdbami, ki pomnože še bolj groaote bodoče vojne. Vpričo takih razmer je na mestu, da se prične agitacija po vsem civiliziranem svetu za odpravo vojn. Ako se omeji agitacija samo na eno deželo, tedaj ne more prinesti dobrega uspeha. Lahko je ljudstvo v eni deželi miroljubno in proti vojni, ampak to ni uspeh sa odpravo vojn, dokler se tudi v drugih ne izrečejo, da je treba apore »arodov predložiti mednarodnemu tribunalu ali pa mednarodni zbornici sa reševanje mednarodnih sporov, da Jih reši. "" ■ * Ako je bilo v vseh civiliziranih državah mogoče uvesti, da mora človek iakati zadoščenje sa storjeno krivico na sodišču, sakaj bi se ne moglo to tudi uvesti sa vse civilizirane narode. Daairavno imamo danee debele knjige spisanth postav, kljub temu pa še »daj na avttu velja, da vlada pravo močnejšega. Ako bi ne bilo tako, bi bile vojne že odpravljene in ljudje bi govorili o njih kot o stvareh, Id so potabljene in Id ne spadajo v moderno človeško družbo JAVNA GOVORNICA. VETA S. N. P. m ¿itatrij«* Proavcta. J. Johnston Otlj, M. — Pred nc koliko dana saa neito pisao a ko-rut ajediajenje hrvatskih i slo-v enakih dobrotvornih organizacija, aad oču, da^još malo napišem o iatoj «tvari, najme o finaneijcl nom pitanju. Uamlmo na primjer N. H. Z. i 8. N. P. J. Ove dvije organizacije dana« poajednjn izmed ju dva milijona i eetvrt do dva> pol milijane dolara, Ito zna či jednn ogromno avotn. Za drage organizacije, ko jih ae moj prvi do pie ticao, neznam, kako obetojc finaneijelno. Imovina ovih orga-zaeija jeat ulofena u viie banki po pojediaim državama Amerike. Mi neznamo, dali aa Sv«^ banke, koje drže naln imovinu naii pri Jatelji ili neprijetelji, aU jo« nie dovolj, da mu kuharice redi evi-aje, ali pa jik celo nL treba rediti, ker doM vsega dovolj. Tako Je pač prav, da zanesemo kolikor mogoče mnogo dobrega gospoda in ne poalulamo tistih «¡tneiev, ki prsvijo, da bi gospodom ne dali ničesar. Skušal sem polniti popovo vre-čo, i a vse zastonj, ker vreča nima dna. Sline so se cedile se vsem, kar je zginilo v vreči bres dna, zato pa je prenehala volja Če dalje polniti gospodov žekelj. — Poklicali so me na sod ni jo, ker sem izpod kostanja, radi čieto neznatne stvarce. Težko mi je bilo iti pred gospodo, pa kaj eem hotel. Stopati sem moram s žanda-rjem, ki je imel zato službo, da je vodil take ljudi k sodišču kot sem bil jaz, da se niso zgubili v svoji zmedenosti. Sree Je bilo, ura pe je odbila, ko je poklieal sodnik in me vprašal, če Je tisto resnica "V«e Je rea" PONDEUEK. 28. APftn a mar ji in delavci nenje pripravlja mo, da smo pripravljeni, ko pride odločilni dan. Za katere kandida te bomo volili, nem še ni zneno, a znano nam je, da vaditelji far merjov in delavcev ae dobro pri previjajo in združujejo. Če ae se-dinijo, bodo tudi poatavili svoje kendidete in nam jih priporočil v izvolitev. Ako bomo izvolili ta ke kandidate bodo potem tudi de lali v našem interesu. Farmar in delavee, volita za kandidate, ki so iz vajinega razreda. Ce bodo izvoljeni bodo go tove delovali za vajine koristi. Joaeph Ule. ^ David v S. a S. vldio bankira n privatnom|mu molu. "Vse sem jaa naredil, poslu, da bi bio prijatelj radnog Videl Je, da se nočem lagati, pa je naroda. StogaglediŠta Ja mialim, zapiaal, da aem izpod kostanja da bi nšle organizacije mnogo bo- doma. Rekel mi je lje napredovale, kad bi u s jedi- "Mol si ie, cigane. Zato ti pe njenjn organizirale same evoju odpustim; ker si Še premlad ti od banko. Jerbo uamlmo aamo dvije pustim vse!" — Ko boš velik, ti gora naapomenutih aajadniea ka- bomo pa le dali aestopiti, si je rftal od dva milijuaa 1 pel dolara. h"i'<*>rš Podučil me ja pa S ton» svotom je malo banki u A- vseeno, naj ae varujem, da ne pri meriei. Dalje moramo uzeti u ob- dem reč na sodni jo. «ir i druge zajednice i pojedina! "Meha, gošpodine, nikoli več ne društva. pridem 1" aem rekel. "Žbogom, Na svoje imanje članovi ovih gošpodine iodnikl" Že sem nare-sajednica ne dobivamo više negoU>l par korakov, da odidem, pa tri po ato kemata, na druga stre-1m« ustavi sodnik z pripombo, da nu pak plačamo na poaudbu ae- ni je nekaj pozabil povedati. Rc (am po ato. Neznam, kako je po če ml: rugim državama, ali ovdj« v II- "Tu, mali cigane, imam piemo noisu tiiisde najviše naših ljudi, od vašima župnika goapoda Jako koji posjeduju svoje domove. Do- ba. pišejo mi, da dobivaš eajten movi su kupljeni na isplatu kros ge ia obljubljene dežele, ki niso banka. Za aav dug plačamo 7% katoliške, da nlai nič prida, ker tarnata. Zar ne bi dakle bilo bolje Ijereš pohujšljive časopise. Naro i pemetnije, kad bi naia potpor- ča mi, naj ti prieoUm 24 ur ali pa na druitva i zajedniee poajadova- več. le banku i posudjevale članovima Tudi to aem mu povedal, da je TA*' * «i^a a i primala res, pa aodnik ni bil nič hud aa-uioake naath ljudi. Koliko bi to to, le rekel Je, da mu to nič ne uposliti priličan broj naših lju- reči. Samo da berem, pa Ja dobro u,,kr»1tlti ve^ zame, ker bom potem kaj več ki dobitek bankiruna, koji au nam znal. Pa le to mi Je rekel učeni neprijatelji na svakem putu. sodnik: "Ko pridel domov, po-Siguren Jeaam, da če ae koji vej valemu fajmoltrp, da Je valik god neprijatelj sjedinjenja smije- osel. Pa naj ai le on naroči tiste ti mom dopisu, ali aam i siguraa, pohujšljive cajtenge, da bo bolj da imada 90% članova « avima pameten " ovo d"P —Izvedel ..m, da ima fejmoltro- ^ Kaka aa dadevi kuhtrica J*, J ter Äe ^JÄfti gUrfn n<>"' Z'tö b! urniki selo d£*en> " uatregii fsjmoštru, le bi mu po- Neki izaeljenec sq je obrnil do IzseljeniŠkega Poalanca z nekaterimi vprašanji, ki utegnejo biti zanimive tudi za druge iaaeljence, sem povedal nČene- in zato priobčujemo odgovor, ki m imm • i ran >> jc dobil. ^^m Vprašanja ae glaae: 1. Ali ae more dolg, ki je bil narejen tukaj, iztirjati v domovini? 2. Ce ae vrne Človek odtod v domovino z gotovo vaoto prihranje nega denarja, koliko plača drža vi od tega davka v odstotkih! 3. Koliko se plača državi davka od jutra zemlje, od hiše in od živine po glavi? 4. Koliko se plača voznine na Šeleanicak po kilometru? * 5. Ali imajo v slučaju delitve dveh bratov, od katerih ima eden otrok, drugi je pa neoženjen, vsi člani družine pravico na en^k del, ali le bratje, kakor je bilti pod Avstrijo? 6. Ali velja pri naa kaj prvi a meriški državljanski papir v sla čaju vrnitve v Ameriko ? Odgovor Je sledeči: V Združenih državah narejen dolg ae more le tedaj sodno isti rjati, če ae dolžnik vrne v S. H. S ln je naš državljan. V tem slu« a ju mora verovnik vložiti \ošbo ¡>ri sodišču, v katerega področja Živi dolžnik. Sodb ameriških sodišč nale aodnije za sedaj ne izvršujejo. Toda v i kratkem se bodo med našo kraljevino in Zdru lenimi državami izvršila davek, .«p.!, ot), J V Za vožnjo na ¿eleE.,, PUčuje 30 par od ki¿SSÍá kilometrov 30 dinarjev ? W 'dinarjev in 60 pír ^ ^ V- V «lučaju delitve ae deli h J«Jah ne pa po številu ZÍ kakor je bUo tudi prej. ^ »e prednosti. Ce se ieü ^ vmiti v domovino ie ^^¡j »•oev, Je najbolje, ds _ mesecih novembru, decembn» J januar u in da sc vrne obk!n ameriškega naseljeniike?» Ja . . . kadar je naša kvota k ki «rp«a. pa pred 30. junije» tt ko da ne obremeni naie kvote v tem sluiaju je nsjbolj vares,^ ne bo imel sitnosti s potnim li stom in sploh z vrnitvijo. 500,000 zamorcev ji bilo svobodnih pred L. 1865, pogaja »lali aa nove cbpata njegovi kuha- Sa gora navedenom akcijom bi rici. Navadili ao ga na danar, sa-Hrvati i Slovenci pokaaall dru- to naj ga mu aedaj pošiljajo, za gim nerodima, da amo vrijedni kar bodo dobili pedo po amrti. — upoštovanja. Udruženje u iatinu| frank KroU. košta novaca, ali kad bi ml bili toliko avijeatni pred 30 godina, kako amo danes, ovo sve bi bilo savršeno u početku našeg rada. Ohiaholm, Minn. V političnem loncu Združenih držav se kaha in iuTuV. i'Ä o republikanskih in demokrat d« t.tar po dvim». Nmd n.jpri k. niltvo toliko doirijdo, d. pool.. ^ ,d ^ j ; p«no»t pretvori u j «dnu ofromai ° , ... .,rK„„¡«cij», ko j« t.k.r 4c bit) h^**»*^ TuITÄritiSS IZ s« ne ide samo, da se pojačamo • i,.. im - n. rln.it v.nnm n««« Am m J "»H* U *W lÍBl> in T na društvenom polja nego da ao pojačamo na gospodarvkom i po litičkom polju. — Tony Skregal. neti, o tretji stranki, ki prihaja čedalje bUše, pa ne Srhnejo bese de. Domišljujejo al, da bodo pre prečili glaaove njim nasprotnem Oardiff Mina, Utah. —- Zadnjič I taboru, kar ae pa tiče kandidatov je ples snega uatavil obrat rudni- sa primarne volitve, leži največ ka in poslal nekaj ljudi na počit- na atrankinik konveneijah. Ce nlee. Sedaj je boljle, kajti spet »traaka postavi samo enega kan jik je nar dobilo delo. Dobili seldldata za en urad, ni treba pri druge konjičke, da morajo vosi-fmarnlh volitev, ako pa ata dva ti. A snežni manevri ao spet aače- kandidate za en urad, potem mo- li. Ne vem, kako bogove tako zelo sneg na revno gorsko skalovje. da vremenake rate oba na primerne volitve, da veeeli eipatij ljudstvo določi enega lamed njiju. Ko grel k primarnim volitvam, Meni pa vse to čiato nič ne Iko- te uradnik vprala, katere atran-duje, ker ne bojim ae enega ne si- ke al in nato U izroči volilni Uatek. me. Od kraja sem le vajen oboje- Za kendidete druge stranke ne ga, kjer sem bival pod kostanjem moraš voliti kot tiste, ki ao na gla-n i ri vogla t i kolibi našega mode- Isovnici. Po mojem mnenju ta si a. Takrat aem bil {e svoboden ne atem ni pravičen, ker volilee ne dolgo in široko, posebno v soboto, more shirati kandidatov nM več 10 sem odlolll delo. Podal aem sr kakor jih ima na listku. In to aa-doli, da allšim, kako kroka kro- mo od ene stranke. Bolje bi bilo, ter, po katerem mi Je ie tlenes 1 de bi kili kandidatje ne primer-delgčaa. Mu bom pa poslal par eo- nih volltveh od vseh strank na e-jekov, sa kar bo sadovoljea ia bo nem volilnem lietku, pe magari če e krokal na vsa grlo, de bo mordg jih je od veake aa en urad deset, segel glas njegovega krokanja ce-1 Potem bi ljudstvo lele lahko odlo-lo sem preko velike lule In bom čilo, kdo naj ho kandidat pri pra- tudi Jas alllal krokenje. Bil je lep, rejen, ker mu le nikdar treba lopate prijeti vih volitveh. De ae sistem spreme-ni bi-1 ni. ki ge imemo sedaj, nejsibo volilni ali kakršenkoli, leži pa na roke. kakor meni. kajti geapod I farmarjih ia deleveik. Ce ae oni je bil In livel Je po goapoake. Na- trdno politično organlairajo in po- strpne tu aie^r ni bilo prev, da gospod teko lepo rasvija, aato pa] stavijo kaadidate izmed sebe, ter gleeajcjo seaje, bodo gotove tu- je rekel, de bi sa vaekege, ki vzdr-Idi isvoljfni. zskaj med akupaim luje krokarje, bilo boljše, če bij prebivalstvom, farmarji ia delav- ka tisti denar kupil pujska «pomlad, ia ga redil, da bi posimi pri-redil ia njega d'belo atinjo, ki bi mn dale masti in krvavie, krsč ia klobas ter ščetin sa omelo. Ker geapod precej dobi, ima |m el tvorijo preteiao večino. Potei_ ai treba več drugega kot edinosti, v kateri Je tadl naše imaga ia odprava aedanjege aiateme. \ Volitve ae Mile jo a neglieo. tt|aa doklede. ta M kile potrebno, da se tudi far- nje o pogodbi, po kateri jih bodo ah ko iavrševale. Na druga vprašanja je dal De egat finančnega miniatratva Zagrebu odgovor, ki yelja le sa področje Hrvatake in 81avonlje, ker ao -t drugih pokrajinah drugačni davki, in bi bil proallee pravzaprav moral naveati, v ka teri pokrajini leši njegova posest. 1. Na obresti vloženega denarja obrestni davek 10 odat. od letnega obrestnega dohodka. Na ta davek ae plačuje še 35 odat. splošna dohodninska in 60 odst. vojna doklada, na davek in obe dokladi pe invalldaki davek, ki raste pro gresivno napram temelju, in naj višji ključ isnaša 20 odst. od te melje. Napoaled ae plača na da vek in doklade še 30 odst. izredna doklada. 2. Na zemljišče ie plača scmlja rine, ki iznaša 20 odst. kataatral nega čistega dohodka; katastral ni čisti dohodek Je pa odvisen od kultura zemljišča, od kraja, kjar leži semlja, in od rasreda, v kate rejr« ja uvrščena. Zato ae ne mo ra natančno določiti višina same ga davka od jutra, giblje ae ia med ene pare in 32 dinarjev na leto. I«. Na hišo, če jo lastnik sam uživa, ae plačuje razredni hišni davek, ki se ravna po številu ata novanjakih prostorov in katego riji, v katero spada dotiČno mesto; zato se tadi tukaj ne more natan no reši, koliko iznaša davek na eno- hišo. Na razredni hišni davek ne plača 40 odat. splošna dohodninska in eventualno 60 odat. vojna doklada, na davek in obe do-kledi pa invelidski davek ta SO odst. izredni davek. 1 Napoaled, če presega skupni dohodek kakšnega davkoplačevalce torej od obresti, scmljišče, hiše, obrti itd., 2500 dinarjev na eto, se pleče dohodnina, katere Ključ Je progresiven nspram višini dohodka, tako da isnaša od 2500 dinarjev 5g dinerjev in raste do S odat. skupnega dohodka razpiseno dohodnino se ple la posebna doklada, ki izpele po višini dohodke 1& do 120 odst. ta-eljnega davka. 5. Ce ima davkoplačevalce imovino, katere vrednost presega :><>00 dinarjev, pleče še davek od Imovine, ki ne 6000 dinarjev ia-naša i. 10 in raste progresivno de 0.6 odet. Na U davek aa predpisuje posebne doklada. ki izneše po višini vrednoeti 15 de 120 odat. temeljnega davka. h Ns dohodnino in davlao imovino a dokladsmi ae predplanje invalldaki davek ia 30 odat. izrrd T. Na temelja* davke predpisa- V Washingtonu obatoji za preučevanje življenja in »o. dovine zamorcev, kstere depsn. me^t pod vodstvom C. 0. Wood, «ona se je odločil sestsviti iuti. stično poročilo o zamorcih, njih suženjstvu in družsbnih odnoia-jih z belopoltnimi. Smoter tega naj bi bil olajšati nadsljno ran», covanje te zanemarjene skupine človeškega rodu? Največ teh ljudi je bilo pozabljenih, ksjti mnoro dobrih poznavalcev zgodovin« j« presenečenih, ko izvedo, da j« bi. lo pol miljona, skoraj eno ted. mino vseh zamorcev v Združeni! državah, svobodnih že pred le-tom 1865. To pomeni, ds ae ip. dovinarji ne ukvarjajo s tem plemenom. Težko je verjeti, ds je bi. lo celo 4500 zamoreev samih lastnikov sužnjev le leta 1830, ki m posedovali velike nasade na jupi. Poročilo pravi: Števni zapisniki poksznjejo, ds je največ zamorskih lastnikov sužnjev bilo več is človekoljubno-sti. V mnogo slučajih je mo! odkupil ženo sužnjo ali ps obratno. Sužnjev, ki so delali v posesti u-moreev na plantažah je bilo primeroma malo z onimi, ki so jih la-stovali belopoltniki. Sužnji »mor-ea so bil! često otroci ivebodntgi očeta, ki jih je kupil z ženo vred. Ce nI osvobodil matere, kakor ni storilo mnogo zamorskih soprogov, ao bili njegovi lsatni otroci rojeni kot snžnji. Nekateri zamorski aoprogi se niso kar nič brigali, da bi osvobodili svoje lene takoj po odkupit- I vi. Navadno so svoje žene dsli na poiskuinjo aa par aeaeeev in ča so med tistim čaaom spoznali, da. lena niso sposobne ss svobodo, so jih prodali dalje, s vedno le iz-morskim sulnjedržcem. Nek is-morski čeiljar v Chsrleatonu, 8. C., je na primer kupil «vojo leno sa $700, ampak ko je uvidel, ds mu ne more ugajeti, jo je po par meaeoih prodal dalje u $750 in s kupčijo pridobil $50. Dr. C.~0. Woodson je osebno posnel mola ia okrajs Cumber-landa v Virginiji, ksterrga mit« je kupil njegov oče, ki je prvo od- kupil samega zebe. Mlsds lens ps se je zaljubile v drugegs sutnji, kateremu je dala oavoboditvan« papirje avojega moža, ds its skupaj pobegnila v svobodno na aever. Ko ao uradniki uvedel» utek aamorke s lulnjem. »o prijeli njenega moža in R» «as«* njili mesto onega, ki je sUW 1 njegovo ženo. Mož je z veliko te. žavo in tožbami dobil svobodo k-a potem, ko Je plačal za ivojeti pravdnika $500, katero vjoto p» , a »skupil a prodajo svoje i«'. n j o Je dobil nazaj. Nekateri aemorei so tod» kap»; veli svoje rojake, da so ]»m priliko odslužiti kupnino po P* merno ugodnih pogodbsh z oe om. Tako Je na primer baptist^ aki župnik samoree John Bs*T Meeehum laatovsl ISIS. lets sat sužnjev, hi ao debli pri da odslužijo kupnino, ki Jo je r» čel senje. Ko so rojsk «®^ Samuele Oibaone edslntil. knr" n«, ki Jo Je sanje plečsl Ms l^i jih je mož peljal fcstv Cmc-Okie, kjer Jim J* kupil •'•'J0 jim podelil popolno evobod« Vsi samorsk i. sažnjedrte f ■ veli ne jugu. ker ne sev«J™ v veliki meri ai bile ■ Bili so pe tadi taki. * li svoje semorake reja^ * neme aebičnega skušali koakarirati mi plaatainiki L velo v Loaiaieni. Juše' h-r Mer/lead u bile sploh vešiaa ajev. in Viri/niji. kjer J* K SStsi^v ^ ^nrUEKjS. Apulia 1»2 Idirtkej^ (FeaerttedJ*««».) froiUra pnrog» _ Delavske organlza- JiTSsg«. «1*1 one v aapad. * , «^a, pravijo me« ,riiuik 1. »»J» *vcfer ob ■"f velik» javni» .hodom v , pgrk auditopimiu, Ogden JTa A Kedzie Ave. Bhod pri-x\ krajevna w>eialietična stran ■fu .vni (tovornik bo Georgctt. •kpatriek, «nam itelj in predavatelj. Vatopnlno Lrost«. prvi maj v Italiji. Viha. Italija. - Majski mani-^lističue stranke v Italiji ,,ri delsvce, naj ae ogibljejo likih spopadov s fašist» pri maj-tib manifestacijah. "Sila rodi i, jD delavci morejo biti aveati fjilom civilizacije, katere ao legli fašiati in vladajoči razredi ploh", se glasi manifest. Tapetar ji v Friacu isprti gin Franeisco, Cal. — Tapetar-industrija v 8au Fntnciseu je HHi v "open shop" in člani aijf tapctarjev »o izprti, ker aktevajo zaprto delavnico. Orga irsni tapetarji se nočejo podati «javljajo, da l>odo vodili boj ikrajnosti. , j^ffsE^ iivci v Angliji zahtevajo aro bodo aa Moonejra. Sin Francisco, Cal.^-Mooneyev mbni odbor je prejel kopijo nolucije od sveta strokovnih unij Londonu na Angleškem • alede vsebino: "Svet strokovnih unij v Londo smatra nadaljujoč zapor Toma ooni>ya za neopravičen, kar po* nrols prot¡ameriški duh med rlavei v Angliji. Zato apeliramo Ifovernerja Kalifornije, naj spusti iz ječe tega jetnika in a pripomore do popolne harmo-ije med ljudstvoma Velike Bri i j« in Združenih dri a v." Brookhart ii Wheeler adgava- rila Daughartvju. Waakington, D. 0. — V odgovoru na obdollitve od atrani pravosodnega raztajnika Daugherty ja, češ, da je ruski sovjetski vpliv odgovoren za preiskavo pravoaod-nega departmenta, ata senatorja Wheeler in Brookhart rekla, da je Daugherty zanemarjal avoje dolžnosti kot glavni pravni uradnik v deželi, Če je obstojala taka nevarnost, kakor ^o je opisal, v Združenih držayah. 14 Če ima Daugherty dokaze za boljševiške aktivnozti v tej deželi, potem bi iih moral predložiti nreizkovalnemu odzoku," je rekel Wheeler. "Tudi bi moral obtožiti vsako osebo, aapleteno v tisto zaroto. Ker pa tega nI ato-ril, je znamenje za to, da nima nikakšnih informacij o tem, ali pa je zelo močno zanemarjal avoje alužbene dolžnoati. Gledal je le na to, kako bi mene potlačil blato. Čudno ae mi zdi, zakaj ni tega poizkušal tudi proti dru gim," je rekel aenator Wheeler. Brookhart je dejal: "AM je Daugherty izbleknil le prazne in puhle beaede, ali pa je zanemar jal avoje alužbene dolžnoati kot pravoaodni tajnik Združenih dr žav. Javnoat ae more odločiti za to ali ono." Faraaa Tat |a haal snaga boga lo ooo žoao. Na ovojem povratku v Ameriko je raaiakovalec Carter izjavil, da bo imel 24 predavanj po raalumh meatih Unije o avojih odkritjih. Povedal je tudi. da je na ogromnem afriškem kontinentu izgubljeno človeško pleme, ki ima še vedno običaje in navade ztarih Egipčanov v času, ko je živel faraon Tutenkamen. To pleme, da bodo poiskali v bližnji bodočuo-ati. Carter je rekel: "Po mojem mišljenju Živi v gornjih dolinah reke Nila izgub Ijeno ljudatvo ia časa kralja Tu tenkameua. Sploh je po gornjea toku Nil« več različnih človeških plemen, ki ao praktično nepoznani civilizaciji." Carter je tudi rekel, da je bilo iz grobnice kralja Tuta vzetih 35 predmetov, kateri še niao bili pro-iakani natančnejše ln da glavna celica, v kateri počiva telo Tuta Še ni bila odprta. Po njegovem mnenju je boga atvo notranje eeliee večje kot dru go najdeno, ki bo velike vrednoati sa zgodovino kakor tudi materi jelno. On ae tudi nadeja, da m#d silnim bogaatvom grobnice poči vajo zapianiki, ki kaj več raso devajo o življenju Tuta, kateri bodo tudi največje vrednoati, ki bodo pokazali morda izvor moder nih ver in filozofij. "Dolina reke Nila," jo rekel prosveta «odvisni kandldat-I ji tretja atranke. flWcago, lil. — Kakor je isjs l Newton Jenkina, ki se je poni u republiksnsko sena triko nominacijo, bo kmečko«de irska stranka imela laetne kan jdate za zveznega aenatorja, go-irnerja, državnega pravdnika in rajre uradnike v Illinoiau na vo-Ivah v mesecu novembru. Progreaivci so postali dne 8. prili na primarnih volitvah fak-v illinoiški politiki. S pora-i sonstorja Medilla MeCorraie j« zlomljen hrbet najbrezobzir in najbolj nazadnjaške po Wsa maline, ki je še kdaj imela trolo nad illinoiško politiko, lomljen je hrbet MeCormick lnuidaKo- laizacije bodo ustanovljene vse-ovkmi po «Iržavi in v vsakem či-Äem volilnem okraju. Delo v novembru bo dovršilo na-■ ki smo se je lotili tako do-<* t"»tvarili smo v aprilu izj^raa-kna mrhta, a v mesecu novem-bomo post svili svoje ljudi na izpraznjen» meata." Strah prod LoFollotton. Waahington, D. C. — Senator La Follette iz Wilaonaina, ki je voditelj progreaivne skupine in ki je bi} nekaj tednov bolan za pljdč nlco, je okreval in ae sedsj pri prsvljs ns povrstek v aenst. Njegovi prijatelji napovedujejo, ds bo wiaconainaki senstor zmešal štreno voditeljem, ki na meravajo odgoditi kongres aačet-kom meseea jnnija, če ne bodo zakonske osnove kmetom v od po moč in važna železniške odredbe vzakonjene dotlej. Na kapitol je prišel glas, da ni Tja Follette posebno zadovoljen z delom, kar ga je nasedli doslej zvezni kongres, 4n po njsgovem mnenju morajo biti vzakonjene pred kengreano odgoditvijo mno ge zelo važne določbe, ki jih mi aH kongres potisniti zasedaj na strsn. Adminiatrscijeke sile se šolo zanimajo za Lo Follettov povra tek v senat. Te kar naravnost pri» znavajo, da jim utegns Lo Follette zmešati štreno ter prekrižati vse račune. La Follette nima morda toliko glasov za sabo, da bi mogel preprečiti kongresno odgoditev, ali lahko pa se posluži oposleijonslns taktike v tolikšni meri, da bo mo. ral senat ostati na usedanju. Največ strahu pa zbuja med ro> publikanei dejstvo, da se utegne La Follette postaviti novi poHti*-ni stranki na čelo ter preprečiti izvolitev predaednlka Coolidga. drevja na avetu in več kot polo vleo vaega leaa aa žaganje. To je zadoaten razlog, zakaj trs-' bs obvarovati goadova Združenih držav pred nepotrebnimi potrata ) mi ln škodami valed ognja — kij je ua j večji eovražnik naših gozdov. Oozdna površina, ki jo ogenj vaako leto vuičuje je približno dvakrat večja, kot ona, ki ze ves-J ko leto poaekuje. Dolinoat vsakega poaamesnika je, da čuva gosdove pred ogljem, «lavni gozdar Združenih drŽav Orcely naavetuje občlnatvu nekatera prav eaoatavna avarila. Ako ae občinstvo ravna po njih, žtevl-lo gozdnih požarov ae bo znatuo znižalo. Ta avarila po katerih naj as rsvnsjo ljudje, ko se nshajajo v gosdu, ao aledeča i Pazi na to, da je vžigalica ugaanjena, ko jo vržeš pročj ne odmetaj cigar, ei-garet in pepela ia pipe v leoovje ob poti; ako ae kje vtaborite v go« du, napravite le majhen ogenj s»sn od grmovja in malih dreveo ; nikdar ne puatite ognja brea čuvaja; ko ae odatranite, pazite, da nič več ne gori in potem naaujte gor zemljo; naananlte gozdnim čuvajem (foreat rangers) vaak o-genj, ki ate ga videli, pa naj bo šo tako majhen; bodite previdni z ognjem v gozdu, kakor ste navadno doma. — F. L. I. H. Slmask« Narodu MiaiHW I »04 Priptru Jeduti Isksrp. IV. JaalJs iMt a dr Ud IIIIssU. ÛLAVNI STAN. NIT« »O. LA WHO ALK AVI., CHICAGO, ILLINOIS. Izvrševal n i odVori UPPRAVNI ODtKKi Prsdpdsili VUMsat Calaharw p« špr a Ss s šalh Aadraw Vldrtsk. R. P. D. f. Bsa si. Man«»., P. , f| ut.ik Matths« Tsrh. lajatk W.t.Uk.,. «d to Lotalco Iznajdb la odkritij. Leto rasiskovalec, "jo bila zibelka cl- I t«oo | pr. Kr.| m po Kr. 500 SOO ' ^rican zapleten v rsvolto r Mehiki P^-do, Teza«. — William J. P"*Kard, ameriški rudniški in- lr< j' bil aretiran in vržen v W v Oazaei, Mehika. Obtošen je, •i* bd zapleten v bivfo de la irrtov,, vrtajo. Woodward pri-«U je naredil pogodbo za 7*v° «rolja * vstadl, toda to je 'rancooki frank sopot pada. Pan/. Dr, apr. — Frank tzopel PB"«w.lo| v četrtek je bilo le VI frHiik-iv r pa IG za dolar, danea jih ■«»lati v Nemčiji razbili Md-aancin shod. Pazlv socialistične atranke Cenjeni tovsrili: V smislu I. točke v 7. členu narodne aoeija-listič ne ust s ve sklieuje nerodni Is-vrševalni o d s e k soeijsliatične stranke narodno konvencijo ss 1. 1924. v Cleveland, O., v hotelu Winton. Prkšetek je ob desetih dopoldne dne 6. julijo. Narodna konvsneija bo sesto-jala iz 200 delegatov, porazdeljenih med drŽave. Is vaake države pride po en delegat, s .«stali dal pa v razmerju povprečnih narod nih prispevkov, ki so jih plačsle takšne države v teku prejšnjega leta. Izvoljeni bodo po članskem aplošnem glasovanju Narodna konvencija bo imela moč nominirati kandidata u predsednike in podpredsednika, sprejeti narodno platformo la Iz-vršiti take druge poale, ki ae ji bodo zdeli potrebni in primerni. Državnim tajnikom je naročeno, naj odrede volitev za delegata v smialu že znanega odmerka. Izvolitev konvenčnfh delegatov naj bo. če le mogoče, izvedeni najkasneje trideset dni pred kon veneljo. in državni tajniki naj vpošljejo ekeekotlvai tajnici zna ai izvoljrnlh delegatov takoj 2«. apr. — Vač ato ko- ¿ p- "v hTJr Ä ( oIiImb*• L.,___... vom Kvg<-n V. Uetw. naronni Iterkmann proti Ruaijl. SV mik a vlada je mt prepovedala polnične Z k<> j'j« dovolil, biva-! ^rl.nu, t (»d« (Joldmannea je ESL^uahgjaL- Prt KnjlftsvBl vilizaoije. O tem ne morem dvo miti." Carter je rekel, da najbolj znamenit predmet, ki ga je našel v grobnici, je krožnik, na katerega dnu je vrezana kraljeva podoba na luži, v kateri brozgajo race, kraljica atoji ob bregu in atrelja race, ki se zsgsnjajo v Tu* ta. Odkrltelj grobnice faraona Tuta pravi, da dejatveno ne vidi po-aebne razlike med običaji^ljudatva v časih faraonov v Egiptu in med ljudatvi modernega časa. Po raz-kritjih, ki pokssujejo odnošsje med fsrsonom in njegovo šeno Carter aodi, da je kral] Tut naj brž veroval v enega boga in ne v več, kakor njegovi očetje. Izja vil je, da ne breka posebno rad po grobovih nekdanjega ljudatva, to da je potrebno v interoau eivi-lizacije. Carter tudi meni, da v bodoče ne bo imel poaebnih zaprek od strani egipčanske vlade pri razia-kovanju. Pričakuje, da bo vlada v Kairu dobila najdeno bogaatvo v grobnici kralja Tuta z njim po lovieo. Smejal ae je pravljicam vraža rjev, ki ao razneali veatl, da jc lord Carnarvon umrl radi raziskovanja kaznovan. Umrl js kot žrtsv strupenega komarja fn ker ss je obrszal s strupeno britvijo, je izjavil Carter in naglaail: "Za kaj pa egipčanako ljudatvo nim» vražarskih misli. Nič se ne bojijo nevidnih bogov, čeprav vrtajo med grobovi okoli Teb žc svojih 300 lat.1* 350 934 200 Čuvajte gozdove pred ognjem. Teden, zsčenši od pondeljks, 21. sprils, je poaveČen vsratvu gozdov. Proklsmscijs predaedni* ka Združenih držav ga je oznièi-la kot "Foreat Protection Week". V svojem proglaau je predaednik 360 360 160 150 150 050 po Kr. 1010 1050 1350 1380 1300 1436 1510 1510 1557 1560 1506 160« 1611 1614 aa 1643 1656 1606 HIM J Predmet sleklo magnetiiom solnčaa ura j Ikrpec. vijak { destilacija da je aemlja nkroslg' i da ss semlje suče okoli soln-I cs I pspir Ikrpec, vint bistvo vsdlgsla bris. lan «e«a)ka, galnlcs vsdl«sč, (heb. ! » vlsk pčsnl Tslaa I« Mllels Ansksi- msndrr Arhltas i« Tsrents Aristoteles Arlitote-le« Arislarho» la Samosa Kineal Arhime- A ril Ime-dee Kteslbius Hero la A-lekMn vltrlolno olje, alkohol Claoovlr povečalna leča ogledalo očala smodnik Rvrepl) tiskarstvo (e / žepna ura vodna turbina pridobivanje «lata in «rebra potom alkemlje mikroskop šlevlljenje s decimalnimi drobci Sled daljnogled iintronoiulčnl daljnosled «K aae« Ovldon plem. A* Albasen VjMMSlJ MMN* Heauvala Aleks. de 6pina Jen Ou- Äfft« peter non* MSÍ CaharJsa Janaen Itsvinus Lipper- shefm Kepler M ai, Jfkmtfwm, ft, -S. tal»» M.llW.w T.rk, Uj^ih ¥*UMka«a îiXvuij uSi ?r'rJrm v*vM< «u,,u m*™*^ PONOTNI OOSKKi J.W« UaloewioA »fi4..i.lk SOT W. Nay Si., »»elaflfiad, IU., Maetlo Pvad A. Vliar, Nam SVJ, Rljr. Pa, J»ka Gaešak, 414 W. H»» lu äSV-» NOLNIŽKI OOSSJL t OSREDNJE OKROUEi Ma» H.^k. MIT-iS U Uws4.li Av« VZHODNO OKROUKi SliTC A^E^NI. IM SOO. MM., «as,^ «APAPtIO OKROM. ¿¡SllSi^O^^tS^StS^^L Mm Mara, Sm 104. R«kl. Mina« aa ihimuh! Mika t««4, 64M S. 61., M«rrsy, UuW Nadzorni odbor: Fr.sk Salta, M*daad*lk, MM W. Mik ll., CM mm, III.. Ptaak S»Mr«k, MIT Peosaar An, ClevalaaA 0.» WHIU» Sltter, 4444 »l. Oalr It., CI*T«.ftnd, OkU. N Zdruiitvoni odbori Pradaadalk» Piaak Al««, ti M ta. Cvavrfaed Ava, CkUa««. IM. J*4ka Ovm, SOM W. Mik lu ChU*«*, «> Jas. t kak. 4444 Orisa Ct.. Oavslssd. OMs. VRHOVNI IDRAVNIKi Dr P. J. Kara, SSSS ti. CUlr Av, Clevelasd. a POZOR!—K.fMpo»*..«» • (|. sdksralki, ki 4«UJ* v glavasai VSA PUMA, ki «a aeaalai. aa asaU «b aradaadslka oe aaalsvai «•dalštea t. N. P. J„ SMT-SS ta. ¿atradal« Ava., Cklaas^ »» VSE EADEVE »OLNI6KK PODPORE SE NASLOVKi »alalšks uj. attlvs t. N. P. I., MST-SS ta. Uwudala Av«., Chlsaga, III. DENARNI POtlUATVE IN ITVARL M oe ll»a|a gt tovršatalaots ra la Ja4«ala vakša oe aaolevet TajaUlva t. N. P. A, MiT«tt ta. Lssra« dala A v«, rkhaga. III. VSE ZADEVE V ZVEZI t RLAOAJNI6KIMI POtU s« psšlljaja aa aaalavi Rlagajalšlv« t. N. P. J., MtT*M t«. Uvadale Ava^ CUoaga, IU. Vaa aeltašfco eIsda aaslevaaja v gL lavvševalaam sdksea oa naj osllljaj« Fr««k Zsllsa, prsOsažaftm aadasraaga adkara, šlgar aaalev Ja ageraj. Vol sr4alvi aa gl. poealal adoak oe aaj oašlljaj« aa saalsvi Jaka Uad*r* •sad, 407 W. Hag tL, Seri s, 11 «M, III. Vol dsplol la dragi »sUl. aaaaaaia, sglasl, aarašalaa la s«4sk vas kar ¿o v avsal a glaallsm isdasls, aaj se pslllja m saalsvi "Prsaveta". MST-SS Ss. Lavradals Avsn Cklaags, III. logarllini triangula snsllllčns too- Isrijs 1714 17M I7M ! 1746 1766 i?;; 1773 1776 17M 1764 1782 1766 narodna ekaekvtivaa tajnica. Coolidga opozoril občinstvo na 1747 «trsšne sgube, ki nsatanejo vsako 1"&3 leto valed gozdnih požsrov in poživlja vse držsvljsne, bodisi poes meznike sil orgsnizaclje, naj ob-varujejo gozdova pred ognjem. Gozdareki oddelek poljedelsko ga departmenta poroča, da ao go vernorji mnogih držav iadali alič ne proklamscije. Poleg fodrrslnih ursdov ae vdeležuje te tedenske ksmpsnje v prid vsratvu nsših gozdov še kskUi pet deaet veli -¡! klk organizacij, vštevši turiati^n-ia športna društva. Pomen tege tedna je vzgojevalna propagand«, ki naj širšemu občinstvu predoči nevarnost goadnlh požarov, na»ta jajočjh valed človeške nemarnosti Poljedelski deparlment je več krat poudarja), kake važnosti je preprečevanje gozdnih požarov Vaako leto Imemo v Združenih dr žavab povprečno M,000 teh po£s ; rov, ki poškodujejo 11 miljonov, isoi skrov zemlje, Izmed vsake deee-f, toriee požerov osem je povzro. , IM0 f<>i»lh po nemarno.il ljudi, ko se "" bo najiir^ občinstvo zavedale ve*, ga tega, S^la požarov ne ba več. Ogromno škodo občuti nazadnje vae »mmkkr oHSinstvo. kajti, Združen« države vperaWjaW laaa kot vae druge dežHc skupaj In zare«, Združene države vporab ljajo tri petine veegs posekenega I metri J» barometer ura na nihalo fosfor ura repe! Irk s toinsif (gra> vltaeUa) ventilator toplomer , akromstlčns lota ladijaki krono. meter parna kur|ave aladkor v peol strelovod vodenee parni strni parni motorni dušeo orvl I« telesa vlili most atrol aa kopi* vodeni nI In trti ni balon Swellíoo Deoeorles TorrteolU iluygheno pHMT -Rsrlow Newton Portéis Penren- m ¡John Hsr-rlson W. Cooke Msrggrof Ben. Fran« kiln Cavendish IJss. Wstt jOugnot Hutheo* ford Derby In Wilkinson Jss. Wsll rontans A, Hrrlkollrl 1765 ( belenje s klo rom mehanični stol cortos predeni« wrlsbi rio ven Je I.ebTai 1761 I 1763 1766 I nr fê o Ubi Murdoch Mr a m ali t I7M i 17M I t IMI ssave4l|sv Íllaom ildraoličns atUkaJnlea ota virale kos Jauuor llUtgrsf M« (ka mnotlskl pridobivanje »ladkorje Is pe as valoma božal in česal zeleno rž in visoko trsvo. Vse je trepetalo in igralo v jarki veseli luči. Naglo sta vozila ¿izdava konja in venomer hrzaia od veselja. Dospeli smo. Vrabci na stari lipi so čiv kali kakor obsedeni. /. Gospod Dolinar je ležal v postelji. Držal se je silno jesno. Bil je nenavadno rdeč, sicer pa se ni bil izpremenil prav nič. Pomolil mi je dcsnico in mi jo stisnil krepkeje, nego je pričakovati od bolnika. "Km . . ui: ' "že vem, te vem, mladi gčlpod ! Prosim, kar odloiits in sedite tu-ksj k meni v naslonjač I Veseli me, da ste tako vztrajni. No, jaz sem morsl snubiti Jelko celo trikrat. Prava ljubezen čaka tudi devet let. Kar se tiče vste. snubitve, moram rsči, ds sem so premislil. Mo- PONPBXJEK, 28- APRILA ^ MOČ IN PRAVICA. Josip Jurčič. (Dslje.) J' — ijL . ' '»» i ' i«, i ' Govor je bil Živshen. Vendsr z gospodsrjcm so malo govorili gostja, ki jim j« vino isvrstno u gajalo; dostikrat mu niti odgovsrjsli niso, ako se ja hotel vtikati vmea. Pilo se je mnogo. Kakor jdučsjno se zunaj pred sobo na prehodih snidets mladi Isjtnsnt in eden njegovih tovsrišsv. Hišna, ki je prej služila v mestu in ras-umela tudi jesik, je odslenjala tiho vrata svoje isbe v kotu, in rsdovedno gledsla, kakšni so ti vojski. Hsj mlade častnike rada ogleduje vsaka Ženska. Čnla je pogovor. "Kako ti je po godu ta tenakat" "Dobra bi bila. 2al, da jo Ima tak bedenj! Ali odkod jo ti t« od prej poznatf" "Ha, jaz sem ji pisal zaljubljena pisma, ko se jI te sanjalo ni, ds mi bo kdsj v tem gnezdu vino točila 1 A ni še pozsbila tega. Stavim, da me ima še saplsanege. Proklcto me jezi, da ne morem tukaj oststi," reče Isjtnsnt. "Zakaj ne t" odgovori tovariš. Med pogovorom sta prišle ne drugi konsc; tsm pogovorita še tiho, da hišna že nc more ni-čeaar slišati, a naposled *i smeje stisneta roke in se vrneta v sobo. III. Tako pozno je 2e bilo, ko so čaatniki vstali. 8tsrejšs dvs «ta malo omahovala na nogah, zaksj dosti čsš vina je bilo minilo pri tej mizi. ilosps, ki je bila Ala dalje časa ven, .pride a prijazno ponudbo iisraj, naj gospodje ostanejo noeoj tu, noč je temna in pot je risba. A rečejo, ds jim to ni mogoče, ker je treba jutri zgodaj biti pri bataljonu. Samo najmlajši lajtnant ae ne brani ničesar in po kratkem «pogledu « tovarišem, • katerim Je govoril prej, reče: "Meni ni dobro. Jaz ostanem do jutra tu. Opravičite me. " Hišnemu gospo«!srju nikakor nI bilo ljubo. Čakal je že komaj, da bi se izgubili ti tovariši, ker prijasni nikakor niso bili; da. celo vinjeni, začeli so bili zbadati njega in njegovo francovanje. Videl je, da se je bil res nekdo potrudil, njega natanko popiaati tem vojnim možem, ter idelo ae mu je, da njegovo vino uničujejo skoraj bolj iz maščevanja nego iz iskšnja njegove gostoljubno «ti. Ali bil Je mirne krvi, in rekel je lajtnantu, da gs veseli, ako si vzame na «lužbo vse, s čimer mu je mogoče poatreči. In Itaš tega giadavea bi M bil najrajši iznebll. Nesramno lehkotno se je vedel trni, katero je bilo prej zadelo že več kaznoval-Bih pogledov tihega gospods soproga, ki danes svoje žene la njenega obnašanja ni razumel. "Bo skoraj bolje, da gremo prš," reče eden umrl čaataikov, ko ao bili na dvorišču. Po kratkem razgovoru je bil ta čuden na«vet sprejet Graščak je del dve evoja hlapce, da sta vedla ko nje pred njimi. Oni trije pa so ša peeeej dolgo stali v mrzloti ae dvorišču in govorili ter as grobo-tali. Dvs druga hlapca sta stala e prižganimi smol nsttmi plameaieami, da bi do ceste spremila g« spodo. "(Sijte goapod f .r reče napoaled edca čast-nlkev gratčsku. ki je še malo nepotrpežljiv stel pri njib "Vi bi ne« *oroblti malo spremili Vsaj čez to grmovje. Čujemo, da ste spremljali tudi frsneoske goste, ki so bili pri Vas." Gospodsr sc temu nepovoljnemn pozivu ni mogel ustavljati, poaebno, ker ae jc zadnje sklicevanje nekako čudno satesalo. Napoti Me t njimi, meneč, da bode dovolj, ako pojde kakih tridezet ali petdeset korakov. Pijani najstarejši Častnik ga prime kakor prijateljsko pod pazduho in tako odidejo a dvora. 1 "Vedeli smo, da tudi ecaareldm častnikom storite, kar ste tem proklctim Francozom!" Vpije častnik, ko so bili te precej deleč, in ga je Se vedno držal se podpaaduho. "Mislim, ds sc gospodje zaradi postrcibe nc bodo totili, storil sem, ker mi je bilo mogoče. Mnogo .. "A več, več morste storiti nam nego Francozom. pokažite, da ste dober cesarščak," reče drugi. "Pogledite, tako proklcto nerodne ljudi imate. Nate dva svctilca sta saspancal Vrag ve, ksm nsju prlvedetal Morebiti celo med Vato kmete, katerim ate lepe nauke dajali. Hal" Gratčak molči. Ali so ti tako pijani, ali sc delajo. Položaj njegrfv je bil gotovo neprijeten. " Jas sc poslovim, gospodje 1" reče, in sc hoče nalahko izviti svojemu sporedniku. A bilo je vse izgovarjanje zastonj. Treba je bilo te dalje iti i njimi. "Pošljite ta dva človeka nazaj, svetimo si lehko ssmi." reče tretji, vsame enemu hlapcu plamenico in jo vrte po senotetl, da svitsl žar v belem oboku daleč pade na tla, kjer alabejs In slabeje gori ter napoeted ugasne. Od drugega pa vssme svečsvo ssm in stopa t njo dalje. Debelo gledata hlapca in postojite. Ker jima nobeden ai-čessr ne ukste, ae obrneta in mrmra je vračata. Skoraj pa obetaneta zopet in se pogovarjata, gledaje za onimi. "Gospod F.," reče sa nekaj časa oni. ki je nosil plsmcnlco, "saj Vi greste s nsmi do našega kvsrtirjs in izpijete kozsrček na sdravje našega eessrstvs ter na srečen propad Vstcgs Bonsparta. Brez ugovora! Vemo, da ste pstrijot, ha, ha l -v-Kdaj pa — jaz sem te dolgo svetil, pod not« n« vidim po teh vsiih kamenatih potih; nate, sve-tite vir 11 Gratčaku da plemenieo. Te se od jese trese, a ne odgovori ničesar. Vzsme plemenieo in streti prod njimi. 4'Zaksj se držite tsko kislo, kakor bi ai v nečaat štrli, poatreseti brambovcem svoje domovine!" reče starejši. To se je rdelo potrpežljivemu možu preveč. "Goepodje, zasramovati ae ne dem!" Rekši vrže plemenieo ob tle. Kratek prepir as vname, pl-jeni častnik potegne aabljo, treanejši drug, ki je menda čutil, da je porednoet prišla te predaleč, ga hoče utolažiti; — a že je bilo prepozno. IV. Illapea its se čudila, oddaleč sa njimi opasu-Joč, da mora gospodsr opravljati posel, ki je prej pripadal njima. Hieer nista bila nikakor roman tične nature "zveetih služabnikov," ki avoje Življenje dede is gole zvestobe in pokornoetl se go •»podarja; ne, klele sta ga pošteno v konjakem hlevu ali ae polju, kedar ju je uradi kaka se-m ud no*11 oamerjel, ia če ee je dalo o mlačvi ka kov mernik pšenice prisvojiti ai ter skrivaje pro deti in potem tepiti ga — lehke vesti tU imela. V«ndar «ta adaj s aobmi škripala, ko sta v temi ad poti stran vedno bili« Častnikov hodila in vas vi-dela. Gospodar j« vendar bfl eden doaučih. (Dalje prikedajlt.) u* t« i jati : t! meniš, de moraš ime ciAMnf., ___ ti'vod-četa ftl se pikalo In ubedaU ne odpelji po gospoda Žigo Kalana! prenehoma Moj oče je papofled. izdol, da jc vedel še prej, kakšna je prijatsjtfcvft "bolezen". Dana je bila v budi zadregi ; bala se je Strašnih posledic. Naposled «ta «e pobotala čudaka in prijateljsko priznala, da ata uganjala oba šalo in zafrkazen ter da ata imela na konca koncu pravzaprav oba-dva prav. Ono leto so uživali naši jerebi lovopust tudi jeseni. Donna Da-na in jaz sva jo popihala meseca septembra na ženitovanjsko romanje. , ,... IWEM SLUŽKINJO za domača dela v kuhinji uj toiu za prenočišč«, tudi nudi prilika fdravstvenenS ltteu.' Katero U ponudb« naj se uemudoma prij«\i. do se pogovorimo hp„razu Naslov j4; Gregor Struc t Box 18, Lava IlVt Spring»/]] : (J ....... SKiVFRGVA 2CRAVIIA VZORZUJEJO /ÜKAVJt. V UWU/IHAH -«'a SPOMLAD JE TUK in kot je že stara navada, d« ljubi gnjat (Ham) iu JaJl.a vo* juter k. Imam veliko i "tunk'*, ki «o v resnici prve in od mladih prašičev in niso elane, ter ao prekajene z Hi« le«om, tehtajo od 10 do ir, fu vsaka. Naročit« si takoj in * pričajte o tem. Ker imamo! tiaoče zadovoljnih odjem klobas, enako hočemo sedaj za gnjati ali (šunke) in pl vam postaviti na trg: Cena i je po 35c za funt, plečeta kosti po 30c funt ,krar»j«kJ bsse po 30o funt. Poštnina na, ako pošljete denar z I lom. Kateri še niste poskusil: tega izdelk«, ste nekaj zami toroj ne odl«š«jte več. Ako zadovoljni «e v«m vrne dena drugo blago v nadomestilo! ne risikirate ničesar. Naročit koj te danes! J0S1FH LE8KOVAR «10—14th Street, BAOIKE, WIB. Juátfc SEVERAS e: skd L '^'l-tC iJt-v*,- i" . iw . j*te* tofl—fUfop ^aalta 1 Priporočljivo M odponjoc pri zdravijcijj'U arbečtce g| rdzqif] (viq'h bolesqí. CCNA30* ! ■ ; 1/mLltt m4 -»-»— «-«-i "P ■ ,c pe» •»VO ' w F srvFRo rn. c t n A P RAPIOS i o w A Paeaiikl 4d4*Uk b«,i„ kii. EMIL K1SSA, 133 » Sad A«*» Nsw York. PRODAJA parobrod/i e Httke u potovanja v domovino po originalni ceni. Vam nre^i vm potrebne listin«, potni list, vi-s«, 1. t. d. brezplačno. Vssce-ga počakamo tukaj na postaj i. DOPREMA SVOJCE iz starcu kraja "AFFIDAVIT" HRANILNI ODDELEK, POŠILJA DE-N^l V DOLARJIH — DINA- Opravlja vsa aatarska pasU. Pilita sa pojasnila: POTNIŠKI ODDELEK BANČNE HIŠE EMIL KISS 133 — lad Ar.., Nsw Ytrk. VELIKI IZLET Y JUGOSLAVIJO SS8lav™O° "AQIOTANIA" Odpluje is New Yorlca 7. MAJA (STÎbnja) rsrskit« « ssj*v*ih «al ma marju «H msni krni • 4sl »4 New Y iufMlsvii*. — lslstaik« M« *«*t>sa v*áll O. St. M. V«h«vlí. or.dmk LUljs t Nsw York«, kstsrl i* Sil pr«i« wrs4slk Ju«o.lo>«n.k^» Oes Kos«u 1st* v Nsw Vsrfc«. — G. Vuksvlí k« potovsl s Islstoftl 4s Zsfi b* pMli aa «•« »«talks la skrbal sa asjbalii« uaaSaMtl. Nsw York. 4* 4slk CrniaH Ocs*r»iwf* éu Zagreb*. t«r svst«, sa aj*s» sessdoise.'JI»« CUNARD UNE 140 Na. Daarbara Straat. CHICAGO. ILL. -r X ■■■ J1:.* ¿¿¡t j Ti t AKO STE TUDI VI med onimi rojaki, ki «a namenjeni v «Uri kraj na pomlad, korist, da pišeta naši tvrdld aa pojaaatta In JI pov.rtU ^.tota^ paala. Ta bo sa Vea pomenilo najboljšo postratba, zaradi kau" i» naša tvrtfta sploino aliana In priporočana I Imejte to na uma RAVNO TAKO JE V VAiO KORIST, ako paala. ki aa v sva«! s dobavo VaStb sorodnikov in refa loraja. Naš« trrdka Vam bo Udelala fStfabee jejava jafffl vita), poalala karto, nudile pemeč eb prihodu v Ne« T®rk «r. kakor Jate storila «e m Stav lina droga rojake, ad kater i h so * mnogi Javao sa hvalili sa točne poatraibol POŠILJANJE DENARJA. s pošto la tan#tl:'k« beee vsakega odbitke. Naša eaae se onega daa, ka sil «M al« Naša banka Ima „ _ svoja temna svesa a wHsf sanaslj.ri«» bankami v storem kraja bi naša po«IIJatva so na dom al. tarinjo pošto " med aaJvttJIasL Vse pešfljetva m nakaiajo pa ameee denar. Daaar poifljama «H pe pošti. «II potom brsojavnaga pism* p« direktnem brsojavu. Ml pašfljsmo dolarje v Jugoslavijo le la brsoJavno. SLOVENSKA BANKA iJSEK & CESARK 70 ^ M Are^ New York, N. Y.__