10. štev.
Murska Sobota, dne 7. decembra, 1924.
Poštnina v gotovini plačana	I. leto
Uredništvo in upreivništvo v
MURSKI SOBOTI. Oglasi po tarifu.
Izhajajo vsako nedeljo.
Posamezna številka 1*25 Din.
Naročnina : za celo leto za pol leta za četrt leta . za 1 mesec
48 D 24 „ 12 „ 4 „
Ka mislite,
Keden za kednom nas nesramno napadajo „Kleklnove Novine" z grdo lažjo in brezverskim hujskanjem, se čemerijo na demokratske .„Murske Novine", štere pišejo'čisto istino, kak so bili pri zadnjih volitvah znorjeni (ogoljufani) tisti volilci, šteri so dali svoj votum za klerikalno partijo in kaj je delala krščanska stranka, kda je bila tri mesece na vladi. Klekiu in klerikalni par-taji ali po domače kmečki zvezi (ta zveza nej kmečka, zato ka so v njej sami gospodje) je nej prav, ka so zleteli iz vlade, v šteroj so se pasli tri mejsece in preganjali poštene liidi. Namesto ka bi delali hasek kmeti, obrtniki, invalidi in delavci, so kradnoli iz državne kase in z velko silo izterjali davke (porcijo)j Gospod Klekl povejte, ali je to nej istina! Si vupate nam demokratom očitati kaj takšega kak mi Vam? Pridite s krščansko istino nadeni
Klerikalni železniški minister Sušnik je s prodajo tovornih listov ogoljufal državo za deset milijonov koron, štere bi djala v žepko klerikalna partaja na škodo konzumentov, porcijoplače-valcov, či nebi ranč v pravom časi prišli na vlado radikalci in demokrati, ter prepečili to tolva-jijo. Ogibali ste se zakona proti korupciji, zato ka bi bili obsojeni vaši ministri prvi zavolo tolvajije. Gde pa so vaše oblube, Štere ste dali lansko leto pred volitvami? Zahtevali ste avtonomijo Slovenije, naši soldaki naj pridejo iz Macedonije domo, dača naj se zniža, spela se naj agrarna reforma, pa tak naprej. Za vse to je bilo časa fri mese-ce> gda ste sideli v ministrskih stolcaj in mejj ceio gtiri ministre. Med tem časom je bila krščanska stranka tiha i ponižna, klerikal-ske novine o teh pitanjih so nanč ne pisale več nikaj. Gnes se čujdimo, gda ste že na cesti, ka ste ešče ne začnoli pisati po novinaj o naših soidakih v Ma-cedoniji in tak naprej. Overjeni Pa smo, ka se približajo volitve, pa bo popejvala tista lajna* kak lani.
TakŠi demagog je tudi vaš zaveznik, Radič. Oblubo je, kda
se najdejo?
pride vlado z svojimi pajdaši poslanci, ka odpravi dačo, vojsko, napravi republiko, spela agrarno reformo. Biio je v vladi. Ka pa je napravo! Seljaki iz občine Dugo Selo so prosili že leta 1920-ga za nekaj parcel zemlje od veleposestva Dražkoviča Ra-dičevski poslanec Predavec je zahtevo od agrarnoga ministra Vesenjaka, šteri je klerikalec, naj reši to pitanje tak, ka dobi to zemio poslanec Predavec v aren-do pod imenom Seljačke zadruge v Dugem Selu. In zgodilo se je tak Zemlja je bila 4 novembra na dižavne stroške predana pos lanci Predavci, 23 siromaških kmetov pa vrženih na cesto. Dugoselski kmeti so zdaj notri dali vladi prošnjo, ka se naj to razveljavi. Takšo socijalno politi., ko rešuje klerikalna stranka in radičevci za siromake. Nej č”da, ka se klerikalna stranka krha, in gosp. Klekl zabranjuje liidstvi šteti „Murske Novine". Omajana je tildi radičevska stranka in trumoma zapuščajo voditelja Radiča sami ugledni pristaši Tak so izstopili iz Radičove stranke njen soustanovitelj Lorkovič in njegovi pajdaši, ka se ne dajo več ko-mandejrati od Radičove vole. V5 so dali 24. novembra proglas, v šterom pravijo, ka je to delo škodljivo za hrvački narod. — Radič dobiva velke šume pejnez iz Rusije, se bogati, seljake pa vleče za nos in jim obeča republiko, Mislimo pa, ka pri tej volitvah ne izostane kazen nej za Radiča in nej za klerikalce.
Z zadnji Številki jamrajo Novine pod naslovom „Ka mislite se najdejo?" in farbajo liid-stvo kak po navadi, o dači in invalidskem zakoni. Pravijo: „tem kodišom (invalidom) smo šteli pomagati, njihove solze smo šteli obrisati, pa nej smo mogli. Radikali i demokrati (njihov list v Soboti je „Murske Novine") so nas večino, — domo stiraii, da se invalidski zakon ne bi zgla-sovati. Se najde takša zverina med vami, štera bi si žejo s skuzami sirot gasila..?« Perše! Demokrati so vas domo zgonili, kda ste sideli tri mesece na vladi (meli ste samo tri foralnem seje, za invalide nobene nej) in
Pred poštno stavko v Avstriji?
Ultimativna zahteva po zvišanju plač. — Prihodnjo sredo izbruhne stavka? — Zahteve učiteljstva.
Poštni, brzojavni in telefonski uradniki so izročili danes zvezni vladi ultimatum do 10. decembra, v katerem zahtevajo povišanje svojih prejemkov. Ako njihove zahteve do 10. decembra
opoldne ne bodo izpolnjene, proglase takoj stavko.
Tudi učitelji Spodnje Avstrije so izročili danes spodnjeavstrijski deželni vladi zahteve glede povišanja svojih plač.
■SBHBK&m
Radič bo kandidiral republikanske penzjoniste.
„Slobodni dom“ piše, d« bo HRSS na svojih listah na sigurnih mestih kandidirala zagrebška umirovljena profesorja dr. Bazalo in dr. Poliča, Obenem bo kandidirala tudi dr. Trumbiča, dr. Lorkoviča in dr. Papratoviča, od vetnika v Osijeku.
Potres v Zagrebu in Brežicah.
Dne 3. decembra je bil v Zagrebu in Brežicah precej močen potres, ki je prišel v smeri od juga proti severu. Pozneje je še biio slišati več manjših sunkov. V Brežicah je iz nekaterih hiš padel omet, druge škode ni bilo.
kradnoli iz državne kase, invalidom pa kazali fige. Cas ste meli. Zato, ka ste nej vi toga napra vili, smo mi demokrati pomagali invalidom v tom kratkom časi, ka smo na vladi.
Na seji ministerskega sveta 25. novembra toga leta se je odobril kredit 100 milijonov di-narov za izbogšanje položaja invalidov. Do tega mao se nahaja v to svrlio v proračunu za leto 1924—1925 za podporo invalidom šuma 300 milijonov di-narov. Minister za socijalno politiko je dobo zapoved, naj izdela pravilnik za poedine kategorije invalidov, šteri bodejo dobili povišek invalidnine (penzije). Povprečno se zvijšajo invalidom penzije za 40 procentov, za ništerne kategorije pa cilou za polojno. Nove penzije se izplačajo če de mogouče ešče pred božičnimi svetki. Ergo, gospod Klekl! Tou povejmo vam in čitatelgm, ka nede sledi kakše pomote. Kdo ma smisel za invalide, ta napravi tou friško. O porciji bomo gu-čali drugoč, za zdaj mamo prelo mesta.
Prekmurci so lani izvolili Radičovskoga in dva klerikalna poslanca, Za hasek Prekmurja pa je nej napravo niti eden nika. Najbole so trpele luteranske občine. Mejseca septembra, kda so bilij klerikalci in radičevci na vladi ž njimi vred vsi trije prekmurski poslanci, je bilou kakših šest evangeličanskih cerkvenih
občin, ki so notri pripelale zvone, oškodovane za več kak 20 jezero dinarov pri carini. Poslanec Šiftar se je nikelko brigo za prost uvoz carine, dosego pa je nej nikaj, ker se njegov klerikalni klub, šteromi se je on pri-družo kot poslanec, ne briga za evangeličane in to že iz verskega stališča. Zatou se nam čiidno vidi, ka poslanec, šteroga je izvolilo evangeličansko Ilidstvo, pomaga rimskim popom zatirati svojo versko pripadnost, Druži se s tistimi, ki so zažigali na grmadah luteranske apostole ki so umrli za svojo vero! To je izdajstvo! Evangeličanskim voliicem priporočamo na den volitev 8. februara tistoga kandidata, šteri bo daleč proč od klerikalcov, voliti se mora poslanec, šteri kandidira na dobri gospodarski partaji, verstvene stranke pa vržimo vkraj. in obdržimo svoje vorsko prepričanje tak, kak nam je Boug dao.
Gospoda Klekla smo nikelko opečatili. Svetujemo njemi, naj pri prihodnjih volitvah ne kandidira. Bogše je za njega, ka včij liidstvo krščanske čednosti, kakor se vmešavati v politiko. Odloži naj tiidi uredništvo »Novin", kajti za vse ostudne laži in lopovščine, štere pišejo „Novine" pod njegovo poslansko imuniteto, odgovarja on sam. Ni čiida, da je vora v nevarosti, kda Kristusovi namestniki hujskajo svoje vornike na poboj. In takših je ešče več!
Ka mislite, se najdejo?
Politične vesti.
Nova razkritja o Radiču.
Kot Boljševiški eksponent naj bi Radič pripravil — revolucijo!
BEOGRAD, 2 decembra, p. „Politika je priobčila informacijo z Dunaju, v kateri je rečeno: V krogih dunajskega boljševiškega poslaništva so zelo vznemirjeni, ker so izginili nekateri dokumenti o komunistični akciji v kraljevini SHS., med drugimi tudi dokumenti o Radičevih odveznos-tih napram tretji internacijonali. Osebnosti, ki so v Ožjih zvezah z boljše-viškim poslaništvom, trdijo, da se s temi dokumenti da nedvomno ugotoviti Radičeva akcija za obrazovanje sovjetov in odcepitev Hrvatske od Jugoslavije. Obveznosti, ki jih je Radič prevzel v Moskvi napram sovjetski vladi, se ne tičejo samo akcije na Hrvatskem, temveč tudi v obmejnih pokrajinah Jugoslavije. Po načrtu, ki je bil izdelan v Moskvi, naj bi v kraljevini SHS. izbruhnila revolucija koncem januarja pred volitvami. Ra-čevci ne bili sami. Istočasno z njihovim pokretom na Hrvatskem naj bi se izvršil tudi vpad makedonstvujo-čih v Južno Srbijo. Boljševiško poslaništvo v Albaniji naj bi po Radičevem priporočilu do tega časa organiziralo tudi arnavtske emigrante s Kosova, ki bi skupno z makedonstvu-juščini operirali na jugu. V Moskvi vlada po Radičevih sporočilih globoko prepričanje, da bo januarska revolucija v kraljevini SHS. strla režim. Zato se v Kremlju ne štedi. Ogromne svote denarja se preko du-
sporazum je za javnost zavita obnova ekonomsko-trgovskih zvez med Rusijo in Madžarsko, naperjem je v glavnem proti Rnmuniji, ali predvidena je z njim tudi madžarska pomoč Radiču. Tudi neki vrlo ugleden italijanski ekstremistični politik je po informacijah Vašega dopisnika izjavil, da ima Italija namen, da z vojsko vkoraka na Hrvatsko ako radičevci dvignejo revolucijo. Z uradne italijanske strani se trditve tega eksremističnega politika demantirajo. No, toda pri vsem tem se tudi tu ve, da gomilanje orožja in municije ob jugoslovenski meji ne preneha.
Izven dvoma je, da se informacije „Politike1' v bistvu krijejo z' Radičevimi in boljševiškimi gestami, ki preočitno izdajejo komplot proti naši državi. Boljševiki odkrito proglašajo Radiča kot svojega generalnega eksponenta na Balkanu, ne štedijo denarja in pritiskajo k izpolnitvi obveznosti, ki jih je Radič dal v Moskvi. Solidarnost radičevstva in komunistov, diktirana preko Dunaja, Radičevi odnosi napram vsem zakletim sovražnikom naše države in neoprezno postopanje Radiča samega, izdajejo peklenske naklepe. Vlada razpolaga z j vedno se množečimi dokazi o komplotu in z dobro obvestilno službo, kar je bilo zatrjeno tudi uredništvu „Politike", ki se je po prejemu gor- j nje informacije obrnila na merodajno
najskega poslaništva dostavljajo Radi- mesto. Ugleden član vlade je izjavil, ču in njegovim ljudem v kraljevini da se boljševiki naravno vrlo varajo SHS. ter v Bolgariji in Albaniji. Kajti v nadah da bo Radič smogel dvig-sovjeti smatrajo, da bodo z rušenjem niti revolucijo v naši državi. Naša
Jugoslavije kot najsolidnejše države na Balkanu kmalu postali tudi gospodarji situacije v celi Evropi. Z dveh povsem različnih strani se v tukajšnjih informiranih krogih potrju je vest, da so tudi Madžari zaključili tajen sporazum s sovjeti. Ta boljševiško — madžarski tajni
vlada je že davno pripravila vse potrebno, da prepreči sleherni poskus kakšnega boljševiškega podviga1 z Radičevo pomočjo vsakdo, ki je vmešani v zločine napram državi, pride pred sodišče. Zakon mora dobiti svojo polno veljavo.
NOVICE.
— Poskušen umor orožnika v Apačah. Dne 28. XI. je bil obstreljen orožnik Anton Hafner v Apačah skozi okno, ko je sedel v sobi pri svoji družini. Sum je letel na 19 letnega brezposelnega delavca Ivana Dajčmana iz Lomanoši pri Apačah, ki je bil še isto noč aretiran. Ko pa ga je gnala orožniška patrulja ob 11 liri po noči proti Gornji Radgoni, si je nenadoma na nepojasnjen način osvobodil roke iz verige in je skočil v Muro ter je preplaval. Ker je bilo zelo temno, je ostalo zasledovanje brezušpesno in jim je zopet pobegnil. Dajčman se je hotel menda maščevati nad orožnikom, ki ga e zasledoval radi tatvine nekega
kolesa. Hafner, ki je bil ranjen od drobcev v glavo in prsa, je bil oddan v sobočko javno bolnico in je upati, da kmalu okreva.
— Bakovci. Titan Matjaž, kočar v Bakovcih je žaga! dne 28. XI. na Mesaričevi cirkularni žagi drva. pri katerem delu je ponesreči! in mu je žaga raztrgala en prst na desni roki. Sprejet je bil v sobočko javno bolnico.
— Težka železniška nesreča. Na progi Sornbor—Bdgojevo se je dogodila v sredo zjutraj med postajama Priglevica - Bukovec težka železniška nesreča, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Progovni inženir Steiner in progovni nadzornik Poljak sta'se peljala z dresino s šestimi delavci. Ker je naproti prihajal tovorni vlak, so dresino dvignili iz tira ter so jo
potem, ko je odšel tovorni viak mimo zopet spravili na tračnice, da bi nadaljevali pot. Nasproti jim pa prihajal še drugi tovorni vlak, katerega pa vsled goste megle niso opazili. Lokomotiva je z vso silo treščila ob drezino.
V	zadnjem hipu so še inženir Steiner in trije delavci skočili iz drezine, dočim sta dva delavca padia pod lokomotivo, • ki ju je strahovito razmesarila, tretji pa je dobil težke poškodbe, katerim je v bolnici podlegel.
— v blaznosb je umorila svojega moža. Žena branjevca Antona Zoriča v Sisku je pred dvema letoma obolela na umu. Mož jo je oddal v blaznico v Stenjevcu. Ko pa ni mogel več plačevati, jo je vzel domov in ravnal z njo zelo potrpežljivo v upanju, da se ji obrne na boljše. Vendar je žena zadnje čase postajala zopet nasilna, a mož je vedno upal, da se njeno duševno stanje zboljša. Dne 26. t. m. je Zorič v Jiievu pripravljal krmo za živino. Žena, ki jo je napadla bolezen, se je tiho prikradla z ostro nabrušeno sekiro o roki v hiev. Ko se je mož, nič hudega sluteč pripognil, da bi zmešal krmo. je žena planila nanj in mu z nekoliko močnimi udarci s sekiro popolnoma razklala glavo. Mož se je takoj v smrtno zadet zgrudil na tla. Sele potem so prihiteli sosedje in pomirili zblaz-iTelo ženo. Zorec je zapustil pet nespreskrbljenih otrok.
— Družinska drama na Brdih. Trgovka, vdova Marinič se je pred dvema letoma v drugič poročila proti volji svojih otrok z Valentinom Peršolja. Per-Šoija, ki je bil udan pijači, je bili v svojem pijanem stanju vedno surov in nasiien. Tako se je tudi dne 22. t. m. pijan vrnil iz gostilne in se doma skregal z ženo.
V	prepiru je potegnil nož (krivec) iz žepa in z njim smrtnonevarno ranil svojo ženo. Ko je 18 letni sin iz prvega zakona Leopold Marinič videl svojo mater, katero je zelo ijubii, v krvi ležati na tleh, je planil po samokres in pognal očimu tri krogle o glavo, ki so bile vse smrtonosne in je Valentin Peršolja takoj izdihnil. Leopolda $o odpeljali v zapor. Vse prebivalstvo sočustvuje z fantom, ki je bil zelo treznega značaja, poštenega obnašanja in spioh vzoren mladenič.
— Zapuščine naših poda nikov v Ameriki. Pravosodni minister dr. Edo Lukinič je pri ministerstvu za zunanje zadeve in pri ministerstvu za socijalno politiko posredoval radi izplačila še ne izplačanih, toda že sek-vestriranih zapuščin naših poda nikov v Združenih državah v Severni Ameriki. Našemu poslaniku v Washingtomu so bila od poslana zadevna navodila, da doseže izplačilo teh zapuščin.
— Prisega beograjskega nadškofa. Novoimenovani beograjski—smederevski nadškof Rodič je dne 29. t. m. ob 11 h. prisegel Njeg. Vel. kralju v prisotnosti ministra za vere.
— KHc iz Prekmurja 1 Minulo je nekaj mesecev, odkar je prekmurski narod svečano proslavil velevažni zgodovinski dan s 5 letnico svojega osvo-bojenja od tujega — madžarskega gospodstva — in združitve Prekmurja z novo in pravo domovino Jugoslavijo. Ognjevite besede govornikov so globoko in živo posegle v srca zbranega naroda, ki se je navdušen in poln ljubezni do domovine vračal na svoje domove. Da pa navdušenost ne preneha, ljubezen ne omrači, je na vsak način potrebno preskrbeti drugih govornikov (knjig), ki bi prišli v vsako našo hišo in zanaprej skrbeli zato, da seznanijo najmlajšega otroka Jugoslavije s svojo družino in stem pridobijo njegovo ljubezen. Naše ljudstvo se zaveda, da je Slovensko, a ne vse. Tudi to ima svoj vzrok. Glavna krivda je ta, da ne pozna vrednosti Slovenskega jezika, tem manj pa zakladov celokupno države. Prva potreba, ki tukaj obstoja je ta, da naš narod seznanimo z našim slovstom in z našo lepo, bogato domovino. Naravno je, da popreje ko ljubimo se moramo seznaniti, spoznati in ko je to dvoje dovršeno, pride ljubezen sama obsebi. Taka je pri nas! Naš narod treba najprvim seznati in kar je naravno, da ko spozna vrednost slovenskega jezika in lepih zakladov svoje domovine, bode brez dvomn začel ljubiti. V ta namen nam je potrebno poiskati sredstev, katera bi bila najprimernejša za dosego tega cilja — in to bi bile — knjige. Da bi pa med naš narod prišle Slovenske knjige, ki naj bi romale od hiše do hiše, si je »Organizacija prekmurskih dobrovolj-cev« s sedežem v Bratoncih, katere člani so bili prvi boritelji, so in ostanejo za nacijonalno delo — idejo __
edinstvene države v Prekmurju, stavila v svoj program ustanovitev „knjižnice" iz katere bi razpošiljali knjige po celem Prekmurju. Vsled tega se vdano obračamo na vse Slovenske rodoljube društva, knjižnice, čitalnice, narodno čuteče posameznike ... itd in vljudno prosimo, da nam blagovolite priskočiti pri ustanovitvi prve prekmurske »knjižnice« na pomoč, ter mu v to svrho poslati par knjig na naslov „Organizacija prekmurskih dobrovolj-cev v Bratoncih, p. Beltinci." Kdor takoj da, dvakrat da. Obenem pa stori veliko delo na narodnem polju za Prekmurje, ki si globoko zapiše častite imena darovalcev in se bo vedno hvaležno spominjala svojih dobrotnikov. Upamo, da klic iz Prekmurja najde povsod odprta srca, odprte roke in odprta vrata med našimi rodoljubi, ki se sigurno sveto zavedejo nujne potrebe od sužnosti rešenemu narodu-V imenu organizacije prekmurskih do-brovoljcev se že za naprej zahvaljujem za dobrodošli dar, ki se pošlje za slovenske brate v Prekmurju. Z bratskim pozdravom : Bog in Narod ! Pa' ve) Horvat 1. r. predsednik.
— Kovanje zlatega denarja. Finančno ministerstvo namerava odrediti tudi kovanje zlatega denarja po 20 dinarjev v skupni vrednosti za 20 miljonov kron.
— Učiteljska imenovanja. Za stalnega šolskega upravitelja v Tišini je imenovan g. Antauer Eugen, učitelj istotam ; za stalno učiteljico ročnih del je imenovana za Mursko Soboto gdč Zofija Švare; z.a stalnega učitelja v Vučjivasi g- Stomir Jamšek.
— Vsem podeželskim odrom vljudno naznanjam na {razna vprašanja, da se dobi moja štiri dejanska ljudska igra „Nebo.g-ljenci“ na pisalni stroj prepisana in broširana po 50 dinarjev en izvod pri meni v Mariboru, ob železnici št. 6/II, kjer se dobijo tudi vsa druga natančna pojasnila glede uprizoritve i. t. d. Josip Kostanjevec.
— Zapiranje trgovin ob nedeljah in praznikih. Gremij trgovcev za Prekmurie v Murski Soboti sporoča vsem svojim članom in interesentom, da bi morale trgovine glasom Uredbe o delovnem času v trgovinskih podjetjih (Uradni list št. 98 z dne 25. X. 1924) biti ob nedeljah in praznikih celi dan zaprte. Na tozadevno intervencijo pri Srezkem poglavarju v Murski Soboti pa še ostanejo iste nadalje odprte ob nedeljah in praznikih do izida izvršilne naredbe k omenjenemu zakonu, po dosedanjem običaju.
— Prijava pomožnega osobja v trgovskih obratih. Gremij trgovcev za Prekmurje v M. Soboti opozarja vse gg. trgovce svojega okoliša, ki imajo v trgovinah učence in pomoč-,nike (praktikante in druge uradnike) da isti to osobje prijavijo pri gremiju vedno najkasneje tekom 8 dni radi evidence, ki jo zahteva Obrtno zadružno nadzorništvo in obrtni zakon, ker bi sicer moral gremij postopati po obrtnem zakonu, oziroma dopolnilni ministrovi naredbi od 21. VII. 1924,'Uradni list št. 75 z dne 19. VIII. 1924.
— Murska Sobota. Ob državnih praznikih in drugih slavnostnih dneh še raz mnogih hiš v Murski Soboti ne visijo državne ali narodne zastave, raz nekaterih pa zastavice podobne bolj kuhinjskim cunjam. To je narav-
so odgovorni za svoje divjaštvo in vso povzročeno škodo. Ta napad je nov dokaz, kake nesreče rodi klerikalno brezmejno hujskanje na deželi in za kako divjaštvo je sposobna klerikalna vzgoja 1
nost profanacija državnega praznika in žalijvo za prebivalstvo. V tem oziru naj navedemo za danes samo hiše: g. Dr. Brandieu-ja. Na Aleksandrovi cesti ne vidiš nigdar zastav raz hiš Dr. Vali-ja, gospe Geiger in trgovca Samuela Heimer. Drugič pridejo drugi malomarneži na vrsto, če ne bodo storili svoje državljanske dolžnosti. Naj bode to prvi in zadnji opomin!
— Kmetje so napadli mariborske lovce. V nedfljo so imeli mariborski lovci lov na Vrhlogi pri Pragerskem. Po lovu so se zbrali kakor! običajno na skupno večerjo v gostilni g. Bračiča. Ob 21 uri zvečer so se hoteli odpeljati na postajo v Pragerskem in so zasedli pripravljen voz. V tem jerenotku so obkolili domačini voz, prerezali konjem jermenje in navalili na lovce z dogami. Pričel se je strahovit pretep, v katerem je dobilo več lovcev težke poškodbe in dva sta se vsled udarcev onesvestila. Lovci so se pr moči umaknili v gostilno, za njimi pa so tudi udrli klerikalni divjaki in tu nadaljevali svoje tolovajstvo. Razbili so vse, kar jim je prišlo v roke in s tem povzročili gostilničarju ogromno škode. Navzoče ženske so bile v neprestanem strahu, da tudi njim divjaki s svojo - surovostjo ne prizanesejo. Šele o polnoči se mogli ostali lovci oditi na Pragersko. Kake pol ure od Vrhloge so bili iz zasede ponovno napadeni in le hladno krvnosti lovcev se je zahvaliti, da je bil ta napad odbit in se ni zgodila večja nesreča. Lovcem je bilo v prvem navalu odvzetih deset lovskih pušk. Žal, da se ni dalo poklicati z orožniške postaje na Pragerskem kakega orožnika, da bi se bilo kleri-halne divjake že to noč spravilo na varno. Kmetje in fantje, ki so napadli mirne^ lovce, so se preje opili v gostilni Čelofige, ki je bil tudi sam pri napadu navzoč. Domneva se, da se bil povod klerikalnemu divjaštvu to, ker se ni lovska družba zbrala pri klerikalcu Čelofigi. Upamo, da bo varnostna oblast izsledila krivica, ki
PO SVETU.
— Odsodbe dr. Seiplovega atentatorja. Pred dunajsko poroto je končan proces proti napadalcu na bivšega zveznega kanclerja dr. beipla, delavcu Karolu Javureku. Napadalec je bil obsojen radi poskušenega umora na tri leta in šest mesecev težke ječe. Sodišče je smatralo za ob-težilno ranitev -žrtve, kot olajše-i valno pa priznanje obsojenca.
— V Egiptu zopet mir Egiptovska vlada je sprejela vse od Anglije zahtevane pogoje. Izpraznitev Sudana od strani egiptovskih čet je končana ter vlada povsod mir. Opažati pa je veliko živahnost med nacijonalisti. Razširjene so tudi vesti o omejitvi osebne svobode Zoglul paše, katere pa niso resnične.
— Jugoslavija in Rusija, jugoslovanska vlada namerava v Moskvo poslati noto v kateri protestira proti temu, da so pristaši sovjetske vlade ponudili Stjepanu Radiču denarno podporo.
— Ukinitev diplomatičnih stikov med Anglijo in Rusijo. V odgovoru, ki ga sestavlja angleška vlada sovjetski Rusiji se je Churchill odločno zavzel za to, da se naj ukinejo diploma-tični stiki s sovjetsko vlado, ter se naj izroče Rakovskemu, ki je sovjetski poslanik na angleškem dvori, potni listi. Vsi člani kabineta so ta predlog odobrili.
— Novi boljševiški poslanik na Dunaju. Sovjetska vlada v Moskvi je imenovala za svojega poslanika na | Dunaju komunističnega vodjo Jope.
Politični krogi pripisujejo temu imenoj ! vanju veliko važnost, ker je znano, da-1 je Dunaj glede boljševike propagande ! centrum za vse sosednje države.
— Umiranje železniške proge Spielfeld— Ljutomer. Odkar je ot-vorjena nova železniška proga Ormož —Murska Sobota, rapidno pada promet na progi Spielfeld—Ljutomer. - Drugi dan po otvoritvt nove proge, se je pripeljalo preko Spielfelda le pet potnikov v Št. Ilj. Sedaj, ko se vrši nakupovanje novega vina v ljutomerskem in radgonskem okraju, je še nekaj prometa iz Avstrije, pozneje pa se tudi Avstriji ne bode več izplačalo vzdrževati promet za svojo Radgono. Nemški Rndgoni se bližajo žalostni časi, ko bode prebivalstvo preklinjalo nemško-nacijonalne odrešenike, kakor dr. Kamnikar in drugi. Tudi našo Prekmurje bo vsled nove železniške zveze opustilo vse gospodarske stike z avstrijko Radgono.
GOSPODARSTVO.
Proti mišji nadlogi.
Po nekaterih naših krajih so se miši letos tako zaplodile, da se je bati težkih posledic za naše poljske in druge pridelke. Po mnogih njivah je luknja pri luknji, tako da je vse prerito. Bati se je da bo trpela ozimina, detelja in druge kulture. Od naše strani se ni proti mišim dosedaj Še nič storilo.
Proti mišim se priporočajo razna sredstva, razni strupi. Glavna stvar pa je, da jih rabimo prizadeti kmetovalci vsi od kraja. Cele občine morajo v boj proti tem škodljivcem! Posameznik ne opravi ničesar. V takih mišjih letih se razmnoži ta golazen tako zelo, da so jo polna vsa zemljišča in da je treba skupnega boja vseh prizadetih gospodarjev.
Kot najbolj uspešno sredstvo proti mišim se priporoča danes zakajenje mišjih lukenj in rovov s strupenimi plini. Dosedaj sta se rabila v ta namen žveplovi oglik in žveplovi dvokis, ki pa nista
Kmetiška ljubezen.
JOSIP koslanjevec
Nadaljevanje.
»Oj srmak Anton! Te zaslepljenec !«
Antoni je tmica gratala pred očmi; mehanično se je doj sedo na edno kloup, pa včasi palik gori sta-no in hodo gori po hiši in doli. Tam je na omari vzoo edno velko kupico in šou ž njouv doj v klejt. Tam si je djao mali stouček k lagvi, pipo oud-pro in se je lejpo žuto vijno zaiskrilo v kupici, tak je vse ešče dišalo kak rouža. Spilo je cejlo kupico. Teklo je kak na žijvo vapno / „Haj ešče edno kupico! Ešče edno, ešče edno!“... Skoron njemi je obraz postao rdeči ln z krvjo zaliti, očij so se njemi povesile vd in kda je stoupo vo z klejti, se je mogo prijeti, če nej bi spadno. Dekla ga je že dugo iskala. Ništerni so že šteli plačati, ka bi odišli domou.
Gnes nišče nika ne plača, nihče ! Što šče ešče več piti naj prosi 1“ je kričo Anton, opotekajoči se od stola do stola.
Ludje so se spogledavali, so se njemi smejali, začeli si gučati, ka je nouri; Pojbje pa, šteri so čuli tou veselo novost, so prišli vsi iz vesi v oštarijo, Antona prijeli in ga začeli nositi gori in doli in kričali:
„Boug živi našega Antona 1“ Tisti, šteri pa so bilij za njim pa so njemi kazali nose in z prstami kukli po čeli in mislili: tam je nej vse v redi pri tom človeki . . .
Gori pri okni se je pa prikazala nikša ženska. Bijla je tou Margita, njegova žena. Kda je vidla, ka se godij, njoj je odišla cejla krv iz obraza. Prijela se je dnoga stouca, se stisnila v dvej gibej in obstala kak mrtva . . .
„Ju, ju, u-u-u-u-jn-ju-hu-hu!“ se je čiilo od spodaj gori ešče id-nok .,ju-ju-ju-u-u-u-u-hu-hu“.
*
* *
Bijlo je kesno po nouči. Na Rejčevini je bilou že vse tiho. Liidje so že razšli, pojbe pa je bilou ešče čiiti v vesi, zdaj na etom, zdaj na ovom kraji. Tou pa je že nej bilou popejvanjc, liki tulenje kakših zvirin. Mmejs pa se .je mejšalo ešče pesjo lajanje, mačeče mijavkanje — oj, tou vaško življenje!
Zdaj pa je vse gratalo Jiho, in nej samo eden počitka potrebni kmet se je globoko odejno, se obrno, ka bi sladko zadrejmo! . . .
Anton je sam sedo pri stoli pod orejom. Glayo je podpiral z roko, tak kak či bi se bojo, ka njemi doj spadne; te ga je pa nekaj zgrabilo nikšo veselje po Katiki. Samo ešče ednok bi ji rad pogledno v njene globoke očij! Potem pa či trbej, bi rad tiidi mrou! . . .
Na nebi je potiho plavo mejsec. se skrivajouvi za oblake, takak či bi
ga bilou sram, se je palik prikazo na mala okenca, občiidavajoč veške dekline na njuvih postelaj.
Tiidi v Katikino nisiko hišico se je vkradno in njoj gledao naravnost !v njeni lejpi blejdi obrazek. Kak merno je ležala/ Razgaljena (naga) njena lejva rouka njoj je vij-sila na roubi doli prejk postele, njena prava rouka pa je počijvala na lej-pih goustih, samo na pou odetih laseh. Na konci postele pa je iz blazine radovedno gledo konec prsta njene noge. Tak je pomali vzdihavala, da so se njene prsi komaj vzdigavale.
„Tek, tek, tek“ zaropoče na šajbl na okni.
(Nadale sledi)
dosti zalegla. Miši so se s pomočjo strupenih plinov, le deloma pokončale. Vse bolj se hvali danes zakajenje lukenj s pomočjo tako imenovanih „ Hora * patronov, ki vsebujejo smrtonosen plin za miši. Za tako zakajenje rabijo posebne priprave, s pomočjo katerih se strupeni plin, ki nastaja iz žganih in tlečih patronov, potiska v mišje luknje, da se razkadi na vse strani po zemlji in da pokonča vse miši kolikor jih zadene. Ta plin je tako močan, da poginejo brezpo-
KINO
Murski ® Soboti.
ZA MLADINO DOVOLJENO
V nedeljo 7. decembra
popold. ob 3., zvečer ob 8 url
Vaueduma
Senzacionalna pustolovna drama u 6 činova.
U glavnoj ulozi: ELMO LINCOLM
VSTOPNINA: Gornje lože 10 Din., spodnja lože 8 Din, In II. prost. 3 D. Lastnik kina GUSTAV DITTRICH.
gojno vse miši, dočim rastlinam in človeku nič ne škoduje. Priprava sama, ki ima v zgornjem svojem delu zračno sesaljko, v spodnjem pa dvojno cev za pat-rono in na spodnem koncu odprtino ( uknjo) za odhajanje plina, rabi lahko večjemu številu kmetovalcev. Vsaka vas bi morala imeti vsaj eno tako pripravo, večje vasi pa seveda tudi več. Priprava za zakajevanje miši stane okoli 360 Din. Ena patrona gori po četrt ure in razvija v tem času toliko plina, da se z njim lahko podkadi velik del njive. Vsaka patrona stane 10 Din. Dobe se pa tudi manjše patrone, ki se brez posebne priprave vtikajo v mišje luknje.
„ Hora “-patrone in priprave za zakajevanje je spravila v promet „Nemška družba za pokon-čevanje škodljivcev" v Frankfurtu a. M. Danes se dobe tudi pri tvrdki „Degesch“ na Dunaju.
Potrebno je, da se po prizadetih občinah organizirajo kmetovalci in da se vsi od kraja lotijo pokončevanja nevarnih miši. Oskrbnik A. Klein poroča o raznih poskusih, ki jih je izvršil s pomočjo „H o r a"-patronov na vzhodnem Štajerskem, ki so se vsi prav dobro obnesli, tako da se lahkd tudi pri nas lotimo tega pokončevanja. Kmetijska družba bo napravila prve poskuse s takim pokončevanjem vkranjskem okraju.
Sl-IKNO kamgarn in ševjot za moške in ženske obleke, belo, pisano in rujavo platno, cefir, hla-čevino, tiskanino in razno manufakturo kupite najceneje in v velikanski izbiri v veletrgovini R. Stermecki, Celje St. 360. Ilustrovani cenik za čevlje, klobuke, obleke, perilo, odeje, lasostrižnike, britve, in tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zastonj! Vzorce proti vrnitvi 1 Trgovci engros cene!
18-8.
ssnimHiiBMiiHi
I Kupujemo
rabljene
Ivrečeza mokol
1
URAR
PilliEl FLISI
MURSKA SOBOTA poleg Turkove gostilne.
Priporočam nove stenske ure, budilke (vekerce), ure z nihalom (Pendel) ter žepne ure, vse po najnižjih cenah in 1-letno garancijo. Vsefeld popravila se gor-vzemejo.
15-8.
i
41-1
(melo)
in druge vreče po najvišji dnevni ceni. Ponudbe na
I


Premog!! -s«
(Steinkohle) dobi se vsled otvoritve nove železnice po najfalejših dnevnih cenah
38-2	pri
»sr I. HEIMER *®u
MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA CESTA.
f flVRflM ŠIF !
i I
trgovina z vrečami, ponjavami in Tovarna vreč in ponjav —:	N o v i s a d
Kupite Prodate
najhitreje
posestva trgovine, gostilne i.t.d. kjer želite, skoz reali-tetno pisarno
„SLIVAR«
LJUTOMERU. Stari trg 47.
§.
IS A L O N IT
Mesta za
prevzemanje so v Jugoslaviji:
i Centralo NouisodJ
I
Beograd, Zagreb, Dubrovnik,
5 Sarajevo, Sušak, Split, Ljubljana.
V inozemstvu:
Rijeka (Fiume) Trst, Budimpešta, Beč (Wien), Passau, Hamburg. ■
HlIHMIlaHIlHB
■j oar;
1 Rije
g Beč
kn
Oglejte si!
Teodor Verbnik
v Ljutomeru ima na prodaj vsakovrstne poljedelske stroje, | kakor tudi stare, dobre šivalne stroje po najnižjih cenah. 36-3
Čitajte in razširjajte
„MURSKE KO JUT!
■HIIMHIIHHIIHmiHH
|Alojz Zavratniki
S---- Svetinje, ----5
I železniška postaja Ivanjkovci ■ ■ naznani,da ima veliko zalogo I J belega in črnoga v i U. a S
Din.
III
J beleg
I 424
klili
od 7-50 do 10--
ia j
lin. |
IHBB

6 plugov zemlje
je za oddati
in sicer 2 pluga šume za drva in z debelimi' hrasti, 1 plug travnika in 3 plugi polja; zemlja leži v Pristavi pri Ljutomeru, ter je pripravna za postavitev hiše in gospodarskega poslopja. Natančnejša pojasnila daje
Alojz Rajh posestnik
37-3	v Ljutomeru.
Divjačino
28-7	i n
Perutnino
kupuje po najvišji cen), ter prodaja
Perje
gosje, račje, purje in kokošje, vsako množino, po zmernih cenah
E. VAJDA
ČAKOVEC
TELEFON 59, 3, 4, brzojavni naslov:
VAJDA, ČAKOVEC.
je najbogsa pokrivštja pala. Bogsa je kak kaksastčcs drfiga pokrivštja naprava ar je lehka, nezgoriva i trplfva zdto tildi najfalesa. »SALONIT« je po’ nigdasnyem Hatschekovom ETERNIT sistemi narejeni. Delajo ga v SOLINI pri Spliti. — Prekmurszko szkladis-6—10	cse je pri:
ČEH & GASpAr trgovini v MURSKI SOBOTI.
Vsze potrčbno sze zve tiidi tam.
P. FLISAR
trg. mehaničnih in tehničnih potrebščin
M. SOBOTA v Bergerovem hrami
Stalna zaloga vseh potrebščin za bicikle, tako tudi spodnjih in gornjih gumijev (cčvi)
Električne žepne luči (lampaše), baterije, vžigači (6ngyujt<5) in 11-9.	kamenje.
Najboljše nabavno mesto.
Naročnike (naprejplačnike)
in Oglase (inserate) za
.MURSKE NOVINE'
sprejemata v MURSKI SOBOTI: knjigarna in trgovina s papirjem
I. HAHN,
Aleksandrova
cesta
trgovina s papirjem in igračami
B. ERDČSV, c'„tr
poleg r. kath. cerkve in pošte.