RANJ, petek, 24. 6. 1983 CENA 11 din LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek (MiM * mm tasimk M s Nova telefonsku centrala na Planini — Nova telefonska centrala na Planini je ena izmed večjih naložb podjetja za ptt promet Kranj in bo predvidoma gradnja končana ob koncu letošnjega leta. Denar naj bi prispevalo tudi kranjsko združeno delo. — Foto: H. Jelovčan Namesto šole pomnenja šola mišljenja Brez dovoljenja za izvoz mesa ....... Tesnejše vezi z domovino Tržič — Dobra tri leta je že od tega, kar so se Tržičani obvezali, da se bodo tesneje povezali s slovenskim kulturnoumetniškim društvom Triglav iz Reutlingena v Zvezni republiki Nemčiji. Sodelovanje na različnih področjih naj bi pomenilo predvsem trdnejšo vez naših delavcev na začasnem delu v tujini in njihovih otrok z matično domovino. Na povabilo sveta za mednarodne odnose in stike z zamejstvom pri občinski konferenci SZDL Tržič je v petek prvič pripotovalo v Tržič petdeset članov društva Triglav, med njimi dvajset otrok. Gostitelji so se z njimi srečali v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici kjer so med drugim otroci naših delavcev na začasnem delu v Zahodni Nemčiji pripravili pester, folklorno obarvan kulturni program. Ploden je bil tudi pogovor o možnostih nadaljnjega sodelovanja med SKUD Triglav in tržiško občino. Dogovorili so se, da se bo tržiška delegacija 22. oktobra udeležila praznovanja desetletnice obstoja društva Triglav v Reutlingenu. Ob tej priliki bodo podelili priznanja socialistične zveze aktivistom tega društva in utrdili program nadaljnjega sodelovanja. Obe strani sta izrazili tudi željo, da bi se učenci iz osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici in učenci slovenskega dopolnilnega pouka v Reutlingenu tesneje povezali. Slednji so bili v petek posebno veseli Prešernovih bralnih značk, ki jim jih je podelil ravnatelj bistriške šole Stanko Stritih. V soboto so obiskali še tržiško enoto Ljubljanske banke. Sicer pa bodo letos otroci naših delavcev iz Zahodne Nemčije že tretjič letovali v koloniji ob morju skupaj s trži-škimi vrstniki. h. J. Višji dohodki že julija mode kvalitete Elektrarna bo spet dajala tok Nekdanja mala elektrarna, ki je pri Povšnarju v Kokri poganjala žago in mlin, bo po obnovi lahko dve tretjini energije oddajala javnemu električnemu omrežju Kokra — Pn Povšnarju naj bi obnovljena mala elektrarna dajala iovoli električnega toka domaci-i m tudi za javno električno 'prežje — Foto: L. A/-__^ Kokra — Ko bo v teh dneh opravil svoje delo še geometer, potem ob domala vseh zbranih soglasjih ne bo t več ovir za pridobitev lokacijskega dovoljenja za gradnjo oziroma obnovo male elektrarno pri Povšnarju. j Pri hiši je bila lastna elektrika že pred vojno, ko je poganjala tudi žago in mlin, turbina pa se je ustavila nekako v letu 1955. Počasi so se začele podirati tudi lesene ' rake, dovodni kanal je poraslo grmovje, od žage in mlina pa je ostalb le poslopje. Za svojo zamisel, da bi obnovil do-" mačo elektrarno, je Janez Povšnar dobil podporo tudi pri krajevni skupnosti. Ta je letos dobila iz združenih sredstev za gospodarski razvoj krajevnih skupnosti kranjske občine 400 tisoč din za obnovo te elektrarni- ce z močjo 18 kilovatov. Tolikšna moč pa je seveda za potrebe Povš-narjeve domačije več kot zadostna, zato bo elektrarnica lahko dve tretjini pridobljene električne energije oddajala javnemu električnemu omrežju. Obnova pa je zanimiva tudi za potrebe SLO, ne le zaradi izkušenj pri obnavljanju takih elektrar-nic, pač pa tudi zaradi povsem praktičnih posledic, saj bo elektrarna v primeru izpada elektrike, v javnem omrežju lahko z enostavnim preklopom dajala elektriko še petim okoliškim sosedom. Celotna investicija je ocenjena na okoli 1 milijon din. »Vendar pa imamo srečo, da je Francisova jaškova turbina z močjo 34 konj še povsem ohranjena,« pravi Janez Povšnar, »generator in turbinski regulator sta prav tako še stara, le obnoviti ju je treba.« Projekt obnove predvideva povišanje sedanjega jezu nad Povšnarjevo domačijo za dobre pol metra, od tu pa bodo do turbine položili cevi s premerom 1 metra za dovod vode. Z nizkonapetostnim priključkom bo elektrarnica priključena na javno električno omrežje. Pod jezom je struga Kokre že urejena, saj je pred tremi leti Vodnogospodarsko podjetje Kranj z betonskim zidom zaščitilo desni in levi breg reke tik ob domačiji. tako da je pred zajedanjem Kokre za\arovana cesta Kranj—Jezersko, regulacija pa bo seveda obvarovala tudi bodočo elektrarno. Naslednji mesec bodo glavni projekti nared, luč iz obnovljene elektrarne pa bo morda zasvetila že letos. L. M. Nobena gorenjska klavnica ne izpolnjuje higiensko-tehničnih Wv držav uvoznic Evropske gospodarske skupnosti - V Žieloških Mesoizdelkih razmišljajo o posodobitvi mesno-pre-Elovalnega obrata in o pridobitvi izvoznega dovoljenja Wja Loka - Pred časom.je bilo Sloveniji 33 mesno-predelovalnih a tov "dovoljenjem za izvoz mesa hesnih izdelkov. Danes so v repu le še štirje, k, iZpo n.l V _ ' strožje pogoje držav Evropske go i barske Skupnosti. C^renjskipod- sP-S deL°t Področju kovanju m delitvi deia nu * >i zagotovil tud, škofjeloškemu -renjske so se taKsni . „(7l,tmu komiteju za Kmenj • pa «1"pole« škofjeloške k av- C7e%°obeenTnnTPol„jeva,a h, ^o-tehničnil,pogojev. Bližja zahtevam je ovno »klavnica kjer se^zdaJ p SaizvoZzn mesa^n mesnih izde,-V Pr hodnje leto nameravajo ob; . S. Deia.bodo veljala po seda- njih cenah okrog 25 milijonov dinarjev. V Mesoizdelkih bodo skušali ob tem zagotoviti še nadaljnjih 15 milijonov, kar bi zadostovalo, da bi obrat prilagodili zahtevam veterinarske inšpekcije držav uvoznic. Pomoč je že ponudil izdelovalec klavnične opreme, škofjeloški Limos. Manj so pripravljene podpreti naložbo banke. ker gre za predelovalni obrat. V prvih treh letošnjih mesecih so prek novogoriškega Primorja izvozili 330 živih goved in s tem zaslužili za 20 milijonov dinarjev deviz. Če bi posodobili klavnico in dobili izvozno dovoljenje, bi Mesoizdelki izvažali tudi meso. Približno 600 ton letno, kar ustreza zakolu 2000 goved. Na ta način bi, upoštevajoč sedanje cene, zagotovili za 100 do 120 milijonov dinarjev deviz, kar bi zadostovalo za nakup potrebnih sestavin za krmila, gnojila, zaščitna sredstva, za nadomestne dele in ostalo. Manj obetavna je druga plat izvoza — s tem bi še poslabšali preskrbo na Gorenjskem. C. Zaplotnik ■ki vrisč je pospremil zaključek šolskega leta. Dva mese-ftadosten?tros ohladila od učenja razgrete glave in jim vlila moči rQ počitnic Ms frer (w a/j razposajenih igrah kar prehitro tu. za. nove P - - Foto: F. Perdaii ____ Tri leta so minila od sprejetja novega zakona o osnovni šoli. Skoraj toliko rasa je nastajal tudi izvedbeni dokument, nov program življenja in dela i) osnovni šoli, ki sloni predvsem na potrebah sedanjega in prihodnjega razvoja ter na dozdajšnjih dobrih rezultatih. osnovnega šolstva, zlasti celodnevnega. Nov program bo v prvih treh razredih začel veljati z novim šol^ s kim letom, naslednja tri leta pa ga bodo postopno vpeljali še v drugih pet. V štirih letih bo torej življenje in delo osnovne šole postavljeno na nove, gospodarskemu in družbenemu toku vzporedne temelje. Program vsebuje veliko elementov celodnevne šole, ki so jih gorenjske osnovne šole v preteklih letih že vgradile v vzgojnoizo-braževalni proces. Zato program zanje ne predstavlja posebne novosti, ampak pomeni bolj zaključek oziroma potrditev že uresniče-vanih ciljev, kot so dejali na ponedeljkovem posvetu, ki ga je sklical medobčinski svet SZDL za Gorenjsko. Bistvena novost novega programa življenja in dela v osnovni šoli je uveljavitev politehnične vzgoje. Zagotovljeni program, ki so ga dolžne uresničevati vse šole, razen klasičnega pouka vključuje tudi interesne dejavnosti s poudarkom na proizvodnem in družbeno potrebnem delu — vsak učenec se bo moral ukvarjati vsaj z eno — čas za delo oddelčnih skupnosti, dopolnilni in dodatni pouk. Vse to in pa fakultativni pouk. ki je sicer del razširjenega, torej »svobodnega« programa, naj bi ob večji usmerjenosti učiteljev k posameznemu učencu spremenilo osnovno šolo pomnenja v šolo mišljenja, ustvarjanja. Vse nujne oblike življenja in dela osnovne sole po novem programu seveda ne bo mogoče vpeljati takoj in brez dodatnega denarja ki ga vzgojnoizobraževalni dejavnosti že zdaj manjka. Zato bodo v vsaki sredini potrebne temeljite ocene sedanjega stanja ter akcijski načrti. Posebno, ker meja med zagotovljenim m razširjenim programom še ni povsem jasna. Zagotovljeni se z novimi nalogami bogati, širi, na drugi strani pa po številu ur celo malenkostno krči So torej nove naloge pisane predvsem na idealizem učiteljev in mentorjev? Ali pa bo vendarle prisiljena zaživeti svobodna menjava dela z merili, ki bodo spodbujala boljše delo šole m posameznega delavca v njej. H. Jelovčan Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je pripravil predlog sprememb družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, na podlagi katerih se rast osebnih dohodkov ne veže le na rast dohodka, temveč upošteva tudi večji obseg proizvodnje, izboljšanje produktivnosti dela, gospodarnosti in donosnosti. V družbenih dejavnostih bodo osebni dohodki lahko narasli za enak odstotek kot osebni dohodki v gospodarstvu določene občine. Na torkovi seji izvršnega sveta občinske skupščine Škofja Loka so brez pripomb podprli predlog republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, da se spremenijo nekatere določbe družbenega dogevora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Realni osebni dohodki so se namreč v letošnjih prvih petih mesecih znižali bolj kot je bilo predvideno z resi-lucijo in celo bolj, kot naj bi upadli v vsem letu. Zato je republiški svet Zveze sindikatov predlagal, naj bi gibanje osebnih dohodkov uskladili z resolucijskimi določili, to pa pomeni, da je treba upoštevati višjo in dejansko stopnjo inflacije. Življenjski standard precejšnjega števila delavcev je namreč zaradi visokega porasta cen resno ogrožen. Vendar pa povišanje osebnih dohodkov ne bo splošno, ne glede na rezultate gospodarjenja. Razen rasti dohodka naj bi pri izračunu osebnih dohodkov po novem upoštevali tudi obseg proizvodnje, večanje produktivnosti, gospodarnosti in donosnosti. Za osebne dohodke bi lahko porabili tudi del denarja iz skladov skupne porabe. To pomeni, da bi se sedanja planirana rast osebnih dohodkov, ki naj bi bila 19,5 odstotna, povečala v poprečju za 2.3 odstotka. Najnižja rast osebnih dohodkov v delovnih organizacijah, kjer lahko dokažejo kakovostno gospodarjenje, bi bila tako najmanj 13 in največ 32 odstotna. Delež osebnih dohodkovna osnovi izvoza in izvoznih stimulacij pa lahko v masi raste z enakim odstotkom kot je rast čistega dohodka. Z novim dogovorom je torej delovnim kolektivom, J\i so z dobrim gospodarjenjem, delom in povečevanjem izvoza ustvarili več dohodka, omogočeno večje izplačilo osebnih dohodkov. Spremembe dogovora naj bi sprejeli še ta mesec, v združenem delu bi jih lahko uporabili že julija, veljajo pa enako kot resolucija, od 1. januarja dalje. V negospodarstvu bodo osebni dohodki lahko porasli za enak odstotek kot v gospodarstvu določene občine. L. B. tradicije Št. 47 O LAS 2. STRAN_ NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO PETEK, 24. JUNIJA 1983 *v acmumvKtv^ »KMCfK NOŠ GOKOilSU Zgumi V nedeljo v Žiri V nedeljo, 26. junija, ob 11. uri se bo v Žireh pričela slovesnost, posvečena XV. zboru aktivistov in borcev NOB Gorenjske, 40-letnici ustanovitve Prešernove brigade in 40-letnici prvega narodnoosvobodilnega odbora na Gorenjskem. Slavnostni govornik bo tovariš Vinko Hafner, predsednik Skupščine SR Slovenije. Na zboru bodo podeljene domicilne listine Prešernovi brigadi in Pokrajinskemu komiteju VOS za Gorenjsko ter izročene plakete Prešernove brigade. Zbor bodo s kulturnim programom obogatili združeni pevski zbori občine Škofja Loka, pihalni godbi iz Žirov in Škofje Loke, re-citatorski zbor MKUD Gimnazije Boris Ziherl ter igralci Drame SNG iz Ljubljane. Organizatorji pričakujejo množično udeležbo, saj bodo iz vseh krajev Gorenjske organizirani v Žiri posebni prevozi. Poskrblje-eno bo za vse, tudi za jedačo in pojačo, popoldne bo pa za dobro voljo igral ansambel Lojzeta Slaka. Gorenjci, v nedeljo nas pričakujejo Žiri! Prevozi v Žiri Kranj — Iz Krunju bodo v nedeljo. 26. juniju, vozili na 15. zbor aktivistov v Žireh z Gorenjske posebni av tobusi. Razpored avtobusov je naslednji: 1. 1'odhiica — odhod ob 8. uri, postanek v Besnici, na Gorenji Savi pri spomeniku; 2. Priniskovo — odhod ob 8. uri izpred zadružnega doma na Primskovem, postanek tudi preti hotelom Creina; 3. Prvdoslje — odhod ob 8. uri izpred gostilne \ Predosljah, postanek pred trgovino v Hritofu in pred hotelom Creina; 4. Kranj — C enter — odhod ob 8. uri izpred hotela Creina; 5. Holu — odhod ob 7.45 izpred gostilne Bizjak na Beli,.postanek pri gostilni Lakner na Kokriti in pred hotelom Creina; • ^6. Kokrica — odhod ob 8. uri izpred gostilne Lakner na Kokrici, postanek pred hotelom Creina: 7. S t razišče, Žab ni ca — Odhod ob 8. uri z avtobusne postaje pri pošti v Stružišeu, postanek na avtobusni postaji v Žabnici; 8. Trboje, Orehvk-Drulovka — odhod ob 7.45 izpred zadružnega doma v Trbo-jah, postanek na Orehku pred trgovino in pred trgovino na l.aborah (avtobusna postaja); 9. Cerklje, vojašnica Kranj, Primskovn — odhod ob 7.30 izpred avtobusne postaje v Cerkljah, postanek pred vojašnico v Kranju, pred zadružnim domom na Primskovem m pred hotelom Creina; 10. Kranj — odhod ob 8 uri izpred hotela Creina; 11 Šenčur — odhod ob 8. uri izpred doma Kokrške čete v Šenčurju, postanek pri hotelu Creina; 12. Kranj — odhod ob 8. uri izpred hotela Creina (za praporščake). Odhodi avtobusov iz Žirov bodo med 15. in 16. uro, na istih relacijah,'le v obratni smeri. V ospredju gospodarske težave Radovljiški komunisti so v obravnavi gospodarjenja v petih mesecih letos namenili največ pozornosti obsegu proizvodnje, izvozu, naložbam in zaposlovanju — Problematiko preskrbe bodo uvrstili na naslednjo sejo komiteja Radovljica — V razpravi o gospodarjenju v prvih petih mesecih letos, ki so mu na ponedeljkovi seji občinskega komiteja ZKS Radovljica namenili največ pozornosti, je predsednik izvršnega sveta Janez Smole izpostavil predvsem področja, na katerih radovljiško združeno delo zaostaja za planskimi obveznostmi: količinsko proizvodnjo, izvoz, naložbe in zaposlovanje. Obseg proizvodnje je v petih mesecih dosegel komaj lansko raven. Pod povprečjem so v Suknu, Plamenu, Kemični industriji Podnart, Vezeninah, Elanu; delno zaradi pomanjkanja surovin, delno zaradi preusmeritve proizvodnje v zahtevnejše programe. Zato je tudi realni družbeni proizvod pristal na tako imenovani pozitivni ničli namesto načrtovane dvoodstotne rasti. Ugodnejši so rezultati v gostinsko-turisti-čni dejavnosti, kjer so predvsem zaradi kvalitetnih priprav na letošnjo turistično sezono prenočitve porasle za okrog dva odstotka. Radovljško gospodarstvo si prizadeva, da bi letos izvoz na zahodne trge povečalo vsaj za petino. V petih mesecih načrtov, ni uresničilo. Najbolj zaostajajo v Verigi, Plamenu. Elanu in Uku, vendar povsod zaradi odvisnosti od sezonske prodaje napovedujejo izpolnitev letnih izvoznih načrtov Zal je zlasti za kovinsko industrijo značilen tudi močan padec klirinškega izvoza, kar pomeni, da bo morala najti nove trge. Ob tem so komunisti menili, da je prav na področju izvoza še prešibka povezava med radovljiško industrijo in turizmom. Članstvo v RK se veča Krajevna organizacija RK Šenčur si bo v prihodnjem obdobju poleg drugih nalog še posebej prizadevala pridobiti več krvodajalcev, saj letos niso še dosegli sicer povečanega plana Lanska ugodna rar;t investicijske porabe se je v prvih petih mesecih letos nadaljevala. Vendar obstaja nevarnost, da bo v kratkem spet upadla, saj so organizacije združenega dela letos na novo prijavile le za 160 milijonov dinarjev naložb oziroma desetino z letnimi plani načrtovanih. Zaradi zmanjšane reproduktivne in s tem investicijske sposobnosti gospodarstva so komunisti dejali, da bi le-to moralo na osnovi kvalitetnih investicijskih programov združevati sredstva akumulacije in amortizacije v okviru delovnih in sestavljenih organizacij. O investicijski problematiki bo izvršni svet posebej razpravljal. Vzporedno z nedoseženo dvood-stotno rastjo obsega proizvodnje je v petih mesecih zaostajalo tudi zaposlovanje, ki je v primerjavi z lanskim koncem septembra celo padlo za 0,4 odstotke. Nezaposlenih je 242 radovljiških občanov, od teh 17 odstotkov takih, ki iščejo prvo zaposlitev. Čimprej bo zato treba začeti s prekvalifikacijskimi programi in na" osnovi dokaj zahtevne tehnologije gospodrstva prevrednotiti zahteve po večji usposobljenosti delavcev. Radovljiški komunisti so se v razpravi dotaknili še izgubarjev, med katerimi je najbolj pereča Veriga, reševanja preskrbe s pitno vodo, gradnje stanovanj, grozeče rasti življenjskih stroškov in vprašanja preskrbe sploh, o kateri bodo posebej spiegovorili na naslednji seji komiteja. H. Jelovčan Šenčur — Ko so na nedavni skupščini krajevne organizacije Rdečega križa Šenčur pregledali delo v zadnjem obdobju in sprejeli usmeritve za delo naslednjih pet let, so sicer ugotovili, da je število članov RK naraslo. v vseh drugih dejavnostih Rdečega križa pa uspehi niso bili najboljši. To še posebej velja za krvodajalstvo, saj letos planiranega števila krvodajalcev, ki naj bi v januarski akciji dali kri. niso dosegli. Vendar pa vzroke za to pripisujejo tudi povečanemu planu, prav vse pa morda tudi niso storili aktivisti RK. mm Planina je praznovala Kranj — 21 junija je praznik kra-' ovnih skupnosti Planina, Huje in Bratov Smuk. Tega dne leta 1944 je padel Jože Vreček, eden od bratov Vreček, športnikov in partizanov, ki so bili doma na tem koncu Kranja. Praznik so proslavili s skupno slavnostno sejo vseh treh skupščin krajevnih skupnosti in podelitvijo krajevnih priznanj najbolj aktivnim krajanom. Kulturni program pred osnovno šolo Bratstvo in enotnost pa so pripravili foklorna skupina Sava, oktet Orfej in instrumentalni ansambel Apokalipsa. Sicer pa so največji problemi, ki tarejo krajane vseh treh krajevnih skupnosti,premajhni trgovski prostori in zato pričakujejo, da se bo čimprej začela gradnja Mereatorje-ve blagovnice, da bo kmalu odprla nova pošta, ki se že gradi in pa pomanjkanje šolskega prostora. Planina se namreč hitro širi. zato sta obe šoli preobremenjeni. Nujno je, da se čimprej zgradi še ena šola. Vel ko problemov se pojavlja tudi pri vzdrževanju stanovanj in kot vse kaze, gradiva za problemske konference o teh vprašanjih pa ne bo zmanjkalo. Domiselne punjske končnice — Krajevna skupnost Žirovnica praznuje v teh dneh svoj krajevni praznik, ki ga bodo počastili s slavnostno sejo. ki bo v petek, 24. junija, v domu DPI) Svoboda France Prešeren na Mrežnici s kulturnim programom. Med najbolj aktivne v krajevni skupnosti pa nedvomno sodi osnovna šola. ki se vključuje v življenje kraja ter skrbi :a številne interesne aktivnosti učencev. Med drugim so na vrtu šole postavili tudi čebelnjak učilnico. i:vimc punjske končnice pa so izdelali kar učenci sami. — Foto: I). Svtlej Vendar pa menijo, da se bodo v julijski akciji bolje odrezali, še posebej, ker ietos praznujemo 30-letnico kr-vodaj al.* tva. Sicer pa so se v krajevnem odboru Rdečega križa Šenčur vsa zadnja letu udeleževali vseh akcij in skrbeh /a večino dejavnosti, s katerimi se sicer ukvarja ta humanitarna orga-, ni/acija. Tako so obiskovali in skromno obdarili vse bolne in starejše občane, tudi tiste v domovih upokojencev in pri tem ugotavljali ali potrebujejo kakšno pomoč. Sodelovali so tudi v akciji zbiranja rabljenih oblačil in obutve, ki je še posebej lani zelo uspela, letos pa je bil odziv majhen. Ugotavljajo tudi, da so se sicer nekateri člani odbora udeležili seminarjev in tečajev, medtem ko je biki predavanj O zdravstveni vzgoji krajanov premalo — imeli so namreč le predavanje o steklini. Krajevna organizacija RK Šenčur pa uspešno sodeluje tudi s sosednjimi krajevnimi organizacijami na primer pri sprejemanju mladih članov. sodelujejo pa tudi z AMD in ZHVS Šenčur ter drugimi organizacijami. Vsako leto sprejmejo v članstvo RK mlade člane, to je osnovnošolce po končani osemletki. V zadnjih letih so jih sprejeli 278, od tega letos 07. Sprejem je bil ob dnevu mladosti. Prav delo z mladimi člani RK pa so poleg strokovnega izobraževanja aktivistov RK, socialne in zdravstvene dejavnosti, pridobivanja novih krvodajalcev in članstva RK sploh na skupščini sprejeli kot najvažnejše naloge za delo v obdobju 108:1-1987. L. M. Spomin na izgnance Ljubljana-Šiška — Krajevna organizacija Zveze združenj borcev NOV Milan Majcen Ljubljana—Šiška vabi k svečanemu odkritju spominske plošče izgnancem z Gorenjske, ki so jih nacisti julija 1941 izselili v Srbijo. Ploščo bodo odkrili 4. julija ob desetih dopoldni- na bivšem gorenjskem kolodvoru, kjer so Ljubljančani množično protestirali zoper izseljevanje Slovencev. u ni n... r>h^in.ik<» konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržić — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj O LAS - Ustanovitelji GlaMODCins" ^ ^^ ^ Koinjek _ Novinarji: Leopoldina Bogataj Danica Dolenc, Duian Humer, Helena _ Glavni urednik Igor biavec g ^ ^^ Zap|o1n|k Andrej Ž8,Br (n Danjca žleblf _ Fotoreporter Fr8nc Pordan Jelovćan, Lea Mencinger, Sto,ar baje, uann« , ' ec S)8vko Ha,n jn ,9or Kokalj Li„ irh8ja od ok,obra 1947 ko, tednjk 0{J januarj8 1958 _ Tehnični urednik Marjani ^dovte - ODimova c , , ^ ^ po„ednjk ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob tork.h in petkih. Stavek TK kot poltednik. od januarja 1960 tnkrai »cen«i urednii1va in uprave lista Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoćl račun pri SDK v Kranju itevllka Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljuljan« _ ?g 463 reda(,ctja 21-860 odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, prop« 51500-603 31999 - Telefoni direktor in g avm u _ OproSčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Polletna naročnina ganda, računovodstvo 28-463, fnali oglasi, naročnina ^ f Mladinski turizem usiha Počitniška Zveza Kranj za sedaj nima možnosti, da bi odprla turistično poslovalnico za mlade — Neurejen status organizacije, skromno število članov, toda veliko pripravljenosti za prostovoljno delo, kar pa še ne rešuje upadanja mladinskega turizma Kranj — Čeprav večina mladih prav te dni še tiči v šolskih knjigah, pa prav gotovo tudi že misli na počitnice, kje jih preživeti in kako, še predvsem pa se za večino postavlja tudi vprašanje, kje bo najceneje. Če se za zaposlene ve, da Jih dopust preživlja kar polovica doma, potem podobno, če ne kar slabše, drži tudi za mlade. Kako torej do poceni počitnic? Na takšno vprašanje bi najlažje odgovorili v turistični poslovalnici za mlade turiste. V Kranju takšna poslovalnica je in ni. V Tavčarjevi ulici ima svoje prostore Počitniška zveza, ki naj bi med drugim tudi skrbela za mladinski turizem. »Že nekaj časa si prizadevamo,« pripoveduje tajnik Počitniške zveze Jože Lazar, »da bi lahko odprli turistično poslovalnico za mlade, vendar nam za to zmanjkuje denarja. Še pred dvema letoma smo dobivali okoli 25 milijonov starih din dotacije, zdaj pa je družbena pomoč domala presahnila. Vzroke bi lahko iskali v vprašanju statusa Počitniške zveze in s tem povezanega tudi financiranja.« Očitno bo treba za turistično poslovalnico za mlade počakati na boljše čase dotlej pa bo seveda Počitniška zveza Kranj skušala še vedno organizirati izlete in poskrbeti za letovanja mladih po zmožnostih, ki jih ima Da pa se mladi in tudi ne več tako mladi zanimajo za poceni počitnice kaže že to. da je letovanje v Premanturi, kjer ima Počitniška zveza Kranj letovišče, oddano vsako leto že v februarju. Letovišče v Premanturi so kranjski brigadirji začeli graditi že pred dvajsetimi leti; zdaj je tam 60 prikolic, 8 bungalovov in 50 šotorov, skupaj pa je prostora za 450 oseb. Vsa mesta seveda ne oddajo, ker je teba imeti nekaj prenočišč vedno v rezervi za popotnike, ki jih je počitniška zveza dolžna kot članica mednarodne organizacije YHF imeti. »Ker je bilo letovišče v Premanturi dograjeno z mladinskimi brigadami to tradicijo ohranjamo tudi naprej. Mladi so vedno pripravljeni poprijeti, ce je treba kaj popravljati ali dozidati v letovišču,« pravi Jože Lazar. »Če pa kdo od mladih s praznim dijaškim ali študentskim žepom ne zmore pensiona, ki je letos 380 do 420 din za člane, se dogovorimo tudi tako. da je pension zastonj oziroma ga je treba zaslužiti z dtKranjska Počitniška zveza ima pravzaprav malo članov, le okoli 1200 Pred maturantskimi izleti se sicer vsako leto včlanijo dijaki, da lahko ceneje potujejo, gre za 80 odstotni popust na vlaku, prav tako pa lahko bivajo po študentskih prenočiščih po vsej Jugoslaviji in seveda v tujini V zadnjem času je sicer organizacija resneje začela pridobivati nove člane predvsem že na osnovnih šolah, kjer se ustanavljajo družine pa tudi po srednjih šolah in v krajevnih skupnostih. , Kranjska Počitniška zveza je pred tremi leti prevzela tudi upravljanje stavbe Počitniške zveze na Bledu, jo prenovili, tako da zdaj lahko oddajajo 65 ležišč z zajtrkom mladim popotnikom, ki jih v skupinah sicer hoteli bolj neradi sprejmejo. »To pa seveda ne pomeni, da lahko v Bledcu lahko počno kar se jih zdi - nasprotno, v naših domovih velja strog red, v Bledcu pa še posebej zanj skrbi izredno sposobna oskrbnica,« ne more skriti zadovoljstva sekretar. »Sicer pa se "vsi v organizaciji trudimo, da bi gospodarili kar najbolje, vsak dinar od turistične dejavnosti spet vložimo v posodabljanje; letos smo na primer obnovili kuhinjo v Premanturi, ki že sicer slovi po dobri hrani, morda bo kaj denarja za odkup rabljenih prikolic, ki jih potem sami popravimo in obnovimo — skratka vsak dinar obrnemo dvakrat.« L. M. Krajani Vojskega bodo praznovali V soboto, 25. junija ob 9.30 bo v Razorih pri Mrzli Kupi odkritje spominske plošče uspeli akciji borcev Gregorčičeve brigade junija 1943. leta. Ob 11. uri pa bo pred lovsko kočo na Vojskem proslava ob prazniku krajevne skupnosti Vojsko in tovari-ško srečanje preživelih tečajnikov I. pokrajinske partijske šole za Slovensko Primorje in Gorenjsko, kra-lanov in ostalih gostov. Preživele tečajnike bo pozdravil med drugimi tudi Ivan Brotko- Andrej, nekdanji upravnik in predavatelj te partijske šole. Skrb borcev ostane Radovljica - Na zadnji skupščini občinskega odbora zveze borcev v Radovljici so delegati ugotavljali, da so glede varovanja partizanskih spomenikov in urejanja grobov borcev in partizanskih obeležij v radovljiški občini podpisani družbeni dogovori z vsemi krajevnimi skupnostmi, te pa so samoupravne sporazume sklenile s posameznimi delovnimi organizacijami; društvi in šolami, ki bodo skrbele za ta partizanska grobišča m spomenike. Vendar pa. so poudarili delegati, s tem skrb borcev za obeležje ne sme prenehati. Da so vsi par li/anski grobovi in grobišča ter spomeniki resnično lepo in v reda oskr bovani, naj še vedno preverjajo bor ci. , , Priprave za postavitev spomeniKa padlim botrom 111 bataljona Preser nove brigade na Gorol.jku tečejo po programu. Pojavljajo pa se novi predlogi za razna manjša obeležja, t) \ seli bodo razpravljali na občin skein odboru zveze borcev m jOi. 1«' bodo zahteve po njih resnično ute meljene. v ključ ili v program dola m -v finančni načrt, (dd) Odhod posebnega avtobusa iz Idrije v Mrzlo Rupo in nato na Vojsko bo ob 8.30 izpred avtobusne postaje v Idriji. g K Marljivi fHtdbreški učenci - \ četrtek. 10.junija, so r Podbrez-jah proslavili 70-lctnico tamkajšnje osnovne šole. Pomemben mejnik i prek 1'JO let trajajoči šolski delavnosti v kraju so označili : dvema dogodkoma. Učenci so pripravili razstavo likovnih in ročnih del. ki so jih naredili v letošnjem šolskem letu med poukom m interesnimi aktivnostmi pa proslavo s kulturnim sporedom med katero so se spomnil i šolskega razvoja v preteklosti in predstavili svoje današnje dosež-lc Y< prireditvi so poleg staršev nova bili nekdanje učitelje, ude-I, /7 pa se ju je tudi ravnatelj nltl,ične osnovne sole France Prc-š-eren i: Kranja Bodo Pavli - l oto: S. Saje . , . V 'J ffEK. 24. JUNIJA 1983 GOSPODARSTVO 3. STRAN O Možnosti dela na domu 2200 Medexovih čebelarjev -jubljanski Medex ni znan le po šestih vrstah domačega medu a po več kot 35 izdelkih z zdravilnimi učinki, temveč tudi po spešnem sodelovanju z 2200 čebelarji iz Slovenije in Jugosla- Ljubljana - V Medexu zdruze-inje dela in sredstev kaže v treh slikah sodelovanja s čebelarji. Prvo . delavci na domu. ki imajo enake •avice in obveznosti kot tisti v zdru--aem delu. Prejemajo mesečno na--ičilo (akontacijo) osebnega dohod-s imeti morajo najmanj 60 gospodskih panjev in pridelovati poleg *du še matični mleček, čebelji vo-rt, med v satju in druge čebelje pripise. Drugo so kooperanti, ki skledo z Medexom najmanj petletno ->odbo Tako kot delavci na domu varajo imeti najmanj 60 panjev; od ■■Ji pa se razlikujejo v tem, da ne --emajo mesečnega osebnega dotika in niso dolžni pridelovati ma-:nega mlečka. Tretja, najširša obli-sodelovanj a Je pogodbeno pnde-vanje medu. V tem primeru gre za •'■datni zaslužek čebelarjev. Ob Cenitvi petletne pogodbe morajo "eti najmanj 20 panjev. To jih obsuje, da vsako leto oddajo vsaj 300 ' ogramov medu. Z že uveljavljenimi oblikami sodega omogoča Medex delo na do-M tudi v najbolj odročnih krajih Kenije in Jugoslavije in daje moz-sti zaposlovanja tudi v času vse -»•jsteišeea neuspesnega trkanja igrata kadrovskih služb v tovar-n ustanovah. Medex pomaga čebel, reprodukcijski material, gospodarske matice in matičnjake. Omogoča izobraževanje' čebelarjev in zdravstveno varstvo čebeljih družin. Daje dolgoročna posojila, ki so za malenkost ugodnejša za delavce na domu kot za kooperante in pogodbene čebelarje. Letos je Medex namenil za posojila 15 milijonov dinarjev lastnih sredstev in 25 milijonov od Gospodarske banke Ljubljane. Delavcem na domu daje, denimo, do 500 tisočakov za nakup panjev, do 300 tisoč dinarjev za nakup gradbenega materiala za zidavo čebelnjaka, do 200 tisočakov za nakup prevoznega čebelnjaka. Posojilo morajo odplačati v desetih letih po 12-od-stotni obrestni meri. Pred sedmimi leti je imel Medex 600 organiziranih čebelarjev, ki so pridelali letno 300 ton medu: letos jih ima že 2200, odkup pa bo dosegel 2000 ton. Številke se ne bi tako naglo povečevale, če s sodelovanjem ne bi bile zadovoljne obe strani. To je na nedavni novinarski konferenci potrdila tudi Milka Rakovec iz Bašlja, ena izmed 70 Medexovih delavcev na domu. Sto panjev ima in pridela letno okrog 20 kilogramov matičnega mlečka. Na »šiht«, kot pravi, gre le dvakrat: ko oddaja pridelek in ko gre po doplačilo k mesečnim akontacijam. Prav po zaslugi organiziranih čebelarjev Medex uspešno prodaja doma in v tujini šest vrst domačega medu in več kot 35 izdelkov z zdravilnimi učinki, narejenimi iz medu in delno iz zeliščnih dodatkov. Izvažajo v Avstrijo, Italijo, Nizozemsko, Švedsko in ZRN, skušajo osvojiti ameriško in kanadsko tržišče in navezati poslovne stike z deželami v razvoju. Letos bo njihov izvoz dosegel vrednost poldruge milijarde dolarjev, od tega bodo 150 tisoč dolarjev porabili za uvoz nekaterih sesta- vin" C. Zaplotnik Energetska skupnost Gorenjske Po posameznih območjih v Sloveniji naj bi do konca tega meseca ustanovili 11 energetskih skupnosti — Na Gorenjskem med prvimi r-Mahem na različne načine. Pre-'fbi jim sladkor za prehranjevanje udi v Savi manjša Proizvodnja Kr»«i — V prvih petih mesecih so !^"Jski Savi sicer izdelali nekaj - Jo 20 000 ton izdelkov, kar je ^ več kot so načrtovali za to ob; "5 kljub temu pa je v primerjavi J" T enakim obdobjem proiz-yjnja manjša za skoraj odsto- Rezultat je takšen kljub ^ kot1ebiiokzar majpredvi^e- raz-zad- /e c, ■ nian za pet mesecev v :2V°lnIS^ sice? izpolnjujejo sko-\ 37-odstotno, ven« je skupni -7 kriiub temu v primerjavi^ kijuo__manjši za do- S^^^rsShle ' 14 Silaza 12,8 m i lij ona dolarja >zy°zl petkov od tega večino ■ svojih 'Zde Največji delež v -^nverfab.lm trg ^ ^ ""Itike ki je izvozila za 7.7 ^pnevmatiKe J uk ali vec ^ savske prodaje na DELOVNEM mestu Premalo asa za Kranj — »Gorenjska, ki je brez lastnih energetskih virov, se mora dobro organizirati, da ne bi zaradi zagotavljanja in preskrbe oziroma dobave energije zaostajala v prihodnjem gospodarskem in družbenem razvoju,« je na torkovi ustanovni seji skupščine energetske skupnosti za območje občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič med drugim poudaril sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Štefan Nemec. Zakon o energetskem gospodarstvu v naši republiki iz leta 1981 je predvidel, da se je treba na področju zagotavljanja, preskrbe in vrednotenja energetskih virov ustrezne samoupravno organizirati. Na Gorenjskem so priprave na ustanovitev samoupravne interesne skupnosti trajale dobro leto in se je izoblikovalo stališče, da se za vseh pet gorenjskih občin ustanovi ena energetska skupnost, sestavljena iz zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Pri takšni organiziranosti je namreč prevladalo stališče, da delo skupnosti ne bi smelo biti preveč zapleteno in tudi drago. Tako so s samoupravnim sporazumom, ki ga je do konca maja od 704 organizacij združenega dela in temeljnih organizacij ter krajevnih skupnosti podpisalo 59 odstotkov, predvideli za zbor uporabnikov 25 delegatskih mest in sicer v vsaki ob- čini ena konferenca delegacij. Zbor izvajalcev, v katerem so predstavniki oziroma dobavitelji s področja elektro, preskrbe z nafto, plinom, premogom in drvmi, pa 18 delegatskih mest. Tako sestavljena energetska skupnost naj bi v prihodnje predvsem skrbela, da bosta preskrba in poraba energije čimbolj usklajeni: načrtovanje in usklajevanje potreb v prihodnje pa takšna, da bosta zagotavljala čimbolj nemoten razvoj. Na ustanovni skupščini energetske skupnosti Gorenjske so za predsednika skupščine izvolili Andreja Jereba iz Kranja, za predsednika zbora uporabnikov Petra Vogelnika iz Radovljice in za predsednika zbora izvajalcev Franca Tolarja iz Pe-trola Kranj. Za poklicnega sekretarja skupnosti pa so imenovali Jožeta Hlebanjo. Začasni sedež skupnosti bo v prostorih Elektro Gorenjske v Kranju. Na drugi seji, ki bo jeseni, bo skupščina sklepala tudi o statutu skupnosti, ki bo v javni razpravi še do konca julija. V Sloveniji naj bi po posameznih območjih do konca tega meseca ustanovili skupaj 11 energetskih skupnosti, nakar bo ustanovljena tudi republiška energetska skupnost. Na Gorenjskem so z ustanovitvijo energetske skupnosti med prvimi. A. Žalar Zgojo » „ „i - Milica Bašar je uc.te-Kranj1 znanjem in izku- |1Ca Z; Petnajst let že dela z os-ia^lskimi otroki; prvih sest - /nOS,?čeva?a matematiko na * p° stoonji. potem je ven- predmetm^opnJ1 P najmlajšl. dar,e TazrednTstopnji, za kar se ^pravzapTav odločila in vseskozi želela- matematiko, še :Rafdelam * manjšimi otroki, raje pa delam tni. četr- ki a, bolj pn^cr šRi osno- !et°HPLuSan Seljak. Poskusila Vnl S°I ie v vseh razredih, od pr- ^vTak PO ^I zanimiv in drugačen tudi otrok.« nj. * mbna predvsem vzgoja, pomembna h ^ vucence Lčni nJcrt'bilico najrazličnejših bi jamo obilico ^ ^ ^ pogo. "T; njimi-Res je, da se vzgoja fr Lst V Učni program, vendar da vpJest,n;emal(T Zato mora uc. ;e,deiinhoPće tudi vzgajati, poznat, ki hoče k. -am. celoten osn Qcem k teru Samo tako y kasneJši ne- ^nanja napredek nujna Potegnit. Učiteljica Milica Bašar* mora torej ločnico med potrebnim in manj potrebnim, skladno seveda z zahtevami učnega načrta. Na ta način lahko pridobi nekaj več časa za vzgojno delo.« Milica Bašar letos poučuje drugi razred, v katerem je 31 učencev. »Opažam, da je disciplina otrok iz leta v leto slabša. Starši so preveč zaposleni, otroci pa bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Letos imam zelo živahne otroke, vendar se da z njimi dobro delati. Ko sem jih spoznala, so se vse težave razpršile. Največ mi je pomagala zimska šola v naravi in izleti. Takrat otioci marsikaj povedo. Seveda pa je za uspešno delo pomembna tudi pohvala, ki učenca št1 bolj spodbudi.« »Po toiikih letih ne vidim drugega poklica. Če bi se še enkrat odločala, bi enako izbrala. V razredu se sprostim, uživam, otroci me spravijo v dobro voljo. Trpela bi za pisarniško mizo.« Učitelji se že dolga leta borijo za priznanje pravičnejšega družbenoekonomskega položaja. Njihovi osebni dohodki vse bolj zaostajajo ... . »Če je delo učitelja resno, kot bi moralo biti, je družbeno premalo cenjeno. Večina vidi le naše počitnice. Ne trajajo dva meseca. Delo z učenci in za učence je strnjeno, dober učitelj živi z njimi in s šolo vse leto, tudi med počitnicami. Ne, moj osebni dohodek ni skrivnost. Za redno delo dobim na mesec okrog 15.000 dinarjev. Mislim, da je posledica velikega odliva delavcev iz prosvete, zlasti moških, ravno skromen zaslužek.« Milica Bašar ne bo skrenila iz učiteljskih vrst. Zapisala se jim je za vse čase. Razen drugošolč-kov ima veliko veselja še z vodenjem instrumentalnega krožka zvončkov, s pripravami proslav v šoli, krajevni skupnosti, tovarni. Te obveznosti ji ne prinesejo le nekaj več »drobiža«. Njeno največje zadovoljstvo je, če otroci radi prihajajo h krožku, če za svoje nastope žanjejo priznanja. »Poučevanje bi res lahko bilo dolgočasno. Z novim šolskim letom uvajamo nekoliko spremenjen učni načrt, ki bo zahteval temeljite priprave, sicer pa se vsa leta trudim za nove načine dela, nove zanimive snovi. Za učitelja je izredno pomembno lastno izobraževanje in izpopolnjevanje, ki ga v obliki seminarjev in predavanj prireja zavod za šolstvo ali šola. Seminarjev je dovolj, so kvalitetni, vsebinsko prilagojeni našim željam oziroma vrzelim v obvladovanju strokovnosti.« H. Jelovčan Usklajevanje brez splošnih meril Čeprav je načelo za približno enako delo približno enako plačilo, ne glede na delovno organizacijo ali občino, stara že precej let in je preživela že nekaj sindikalnih in drugih kongresov, se razlike ne manjšajo ali pa se celo večajo. Zelo skromno imamo namreč izdelana merila za ocenjevanje prispevka v minulem in sedanjem delu delavcev, organizacije združenega dela pa osebne dohodke delijo brez zadostne odvisnosti od rezultatov dela. K vsem tem vzrokom je svoje k razlikam dodalo še »indeksiranje« povišanja osebnih dohodkov v zadnjih letih, ki dovoljuje tistim z dobrimi plačami v preteklih letih, tudi v sedanjih razmerah v absolutnih zneskih veliko višjo rast, kot tistim, ki so v preteklih letih imeli nižje prejemke zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov. Tako je občinski svet zveze sindikatov v Škofji Loki na pobudo ži-rovskega Kladivarja vzel pod lupo osebne dohodke v Rudniku urana Žirovski vrh v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami v Poljanski dolini. Že nekaj časa se namreč dogaja, da najboljši delavci odhajajo v rudnik, ker imajo tam višje osebne dohodke kot v kolektivih, kjer so se izšolali in so do sedaj delali. Vendar je pri tem treba takoj povedati, da nikakor ni prevelikega zanimanja za delo v jami ali na drugih težjih mestih v rudniku, čeprav so osebni dohodki na teh delovnih mestih pravzaprav najvišji. Tako so pred kratkim iskali novega skladiščnika. Na razpis se je sicer prijavilo 12 kandidatov, vendar po seznanitvi s pogoji dela za delovno mesto ni bilo nobenega zanimanja več in so težko pregovorili enega od kandidatov, da je delo sprejel. Razlike, ki povzročajo slabo voljo v Poljanski dolini, so predvsem pri nagrajevanju del v administraciji, v vzdrževanju strokovnih službah in drugih delih izven jame in predelovalnih obratov. Ta dela so nagrajena v poprečju od 20 do 30 odstotkov bolje kot v drugih delovnih organizacijah, pri posameznih delovnih mestih pa je v rudniku plača še enkrat večja. Občinski svet Zveze sindikatov meni, da takšne razlike niso rezultat boljšega dela delavcev v Rudniku urana, temveč predvsem posledica izjemnega položaja RUŽV, kot delovne organizacije v ustanavaljanju. Zato so dali pobudo osnovni organizaciji sindikata v RUŽV za uskladitev osebnih dohodkov delavcev strokovnih služb, katerih delo ni vezano na delo v jami in radioaktivnost, z osebnimi dohodki v drugih delovnih organizacijah. Vprašanje pa je, dokler nimamo izdelanih splošno veljavnih meril za vrednotenje podobnih del in opravil v katerikoli delovni organizaciji, kako naj se takšna uskladitev naredi in po kakšnih merilih. Na znižanje bodo delavci RUŽV, zlasti ob sedanjem »indeksnem« načinu urejanja osebnih dohodkov, kaj težko pristali. L, Bogataj Težavno usklajevanje na železnici Sedaj veljavni zakon o zagotavljanju povračil združenega dela za delo stroškov enostavne reprodukcije železniškega gospodarstva velja do konca junija letos. Zato bi morale vse članice samoupravne interesne skupnosti do srede junija sprejeti spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma in tako zagotoviti del sredstev za normalno tekoče poslovanje in s tem uresničevanje programa razvoja železniških zmogljivosti. Glede na predlagane spremembe in dopolnitve sporazuma naj bi pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije železniške dejavnosti poleg transportnih prihodkov temeljilo na prispevkih organizacij združenega dela in sicer po stopnji 1,8. To je enako sedaj veljavni, z zakonom določeni stopnji, toda manj od stopnje, predlagane v spremembah in dopolnitvah planskih dokumentov minulo leto. Prav zaradi znižanja prispevne stopnje pa spremembe planskih dokumentov predvidevajo hitrejšo rast cen železniških transportnih storitev od splošne rasti cen. Ko je skupščina samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet aprila letos razpravljala o predlogu sprememb in dopolnitev republiškega dogovora, se je odločila za prilagoditev sporazuma. Kar zadeva razvojni program železniškega gospodarstva Ljubljana, se le-ta znižuje za 1,4 milijona, pri čemer pa je treba zagotoviti denar za najnujnejše naložbe, ki se nanašajo na varnost prometa, odpravo ozkih grl in ki prispevajo k ustvarjanju večjega deviznega priliva. Ob tem pa je treba vedeti, da več kot polovica iz tega programa pomeni nadaljevanje del iz prejšnjega srednjeročnega obdobja. Tako je razvoj železniške infrastrukture planiran na.6800 milijonov dinarjev, razvoj prometa in vleke 3700 oziroma 2150 milijonov itd. O težavnem usklajevanju programov na železnici v primerjavi z možnostmi pa govorijo tudi nekateri podatki v zveznem merilu. Železničarji poudarjajo na primer, da kupujejo vagone z domačimi in tujimi posojili, vendar pa z razpoložljivim dohodkom ne morejo vračati anuitet. Ponekod so obveznosti celo večje od dohodka in amortizacije. Za nakup tovornih in potniških vagonov ter lokomotiv ni denarja. Po načrtih naj bi do konca 1985. leta kupili za potrebe jugoslovanskih železnic 12.075 tovornih vagonov, doslej pa je kupljenih le 3288. Predviden je nakup 104 električnih lokomotiv, kupljenih pa je le 27 itd. Razen tega naša železnica vedno več dolguje tujim železniškim upravam. Zato jo v tujini vse manj cenijo, ob tem pa ji pogosto očitajo, da je zastarela. Ob vsem tem železničarji pravijo, da še nismo uresničili stališča zveznih svetov, da je treba s cenami zagotoviti kritje stroškov enostavne reprodukcije ter zagotoviti denar za razvoj. Tako bi lahko postopoma zmanjšali kompenzacijo. Treba bo torej, kot kaže, spet zvišati cene železniškega prevoza. Ob tem se spomnimo, da je železnica lani s posebnimi odloki dvakrat povečala cene (za 15 in 17 odstotkov), v začetku letošnjega leta pa so prevoz podražili še za 15 odstotkov. Zanimivo je, da so menda cene v železniškem in letalskem prometu tudi za nekajkrat nižje od cen v tujini. Če je temu tako, bi veljalo primerjati potem tudi kakovost storitev, saj se potniki zgolj zaradi izenačevanja z evropskimi cenami ne bodo raje vozili z vlaki. A. Žalar Kranj — Pred kratkim so v Stra-žišču iz vodnih rezervoarjev nad šempetrsko graščino delavci kranjskega Vodovoda začeli polagati 400 centimetrov debele vodovodne cevi. ki jih bodo speljali do Delavskega mostu in čez Savo na Planino. Skoraj 3 kilometre dolg cevovod naj bi ne le izboljšal oskrbo s pitno vodo na Planini, pač pa zagotovil dovolj vode tudi za bodoča nova stanovanja na Planini ter za del Stražišča ter Iskro in Savo. V vodnih rezervoarjih v Stražišču se zbira voda iz črpališča ob Savi. viške pa pošilja sem tudi vodovodni stolp na levem bregu Save. Dela bi se morala začeti že zgodaj spomladi, toda skopski proizvajalec cevi je močno zamujal s pošiljko. Vodovodna povezava desnega brega Save z levim bo veljala okoli 20 milijonov novih din. — L. M. — Foto: F. Perdan__ G LAS 4 STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, KRIŽANKA PETEK, 24. JUNIJA 1983 Barbara Kregar, dipl. kemik, kozmetičarka in pedikerka •m staranje kože V starosti koža izgubi elastičnost zredu-jc f- ' cira se na podkožno maščevje, loj niče manj izločajo ter zmanjša se vlažnost kože. Prav tako se zmanjša življenjska doba roženine. Namesto vsakih 100 dni, kot pri otrocih, se mora roženina za polovico hitreje obnoviti. Tako se tanjša že tako tanka povrhnjica. Koža postane bolj občutljiva, suha, uvela in nagubana. Zmanjšanje pokožnega maščevja zmanjšuje zmožnost prilagajanja vročini in mrazu. Včasih se pojavijo starostne pege in pod povrhnjico lahko opazimo razširjene kapilare. Vse to je naravni proces staranja. Onesnaževanje zraka in okolice kakor tudi splošni življenjski pogoji vplivajo na duševno in telesno počutje človeka. Mnogokrat starejši ljudje grešijo pri prehrani; presladka, premastna hrana, premalo hranljivih snovi, premalo vitaminov ali enostranska prehrana, vse to se odraža tudi na koži. Pravilna nega kože in prehrana naj bi bilo vodilo za mladosten izgled starega človeka. Pri starejših ljudeh ne zadostuje samo nega kože z vodo, uporabiti moramo tudi kozmetične preparate, ki pa sami ne zadostujejo. Z nego ne sme mo začeti šele, ko so na koži že močno vidni znaki staranja. Pomanjkljiva nega. kajenje, premočno sončenje so faktorji, ki pospešujejo staranje kože. Živčnemu sistemu v koži se imamo zahvaliti, da le-tega vzburi že najmanjši dražljaj in s tem že vnaprej preprečuje poškodbe kože. Čiščenje in nega Pore morajo biti čiste zaradi nemotenega izločanja lojnic in znojnic. To najbolje dosežemo s čistilno emulzijo, katero moramo nato sprati z mlačno vodo. Po čiščenju nanesemo na obraz hidrantno kremo za dan in mastno, hranljivo kremo za noč. Zdrava koža je predpogoj za učinkovito uporabo kozmetičnih preparatov. ta mesec na vrtu Po sklepu delavskega sveta TOZD ŽIČARNE in na osnovi določil statuta temeljne organizacije razpisna komisija razpisuje proste delovne naloge VODJE TOZD ŽIČARNA - DO ŽELEZARNA JESENICE Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, morajo kandidati za opravljanje navedenih del in nalog izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko šolsko izobrazbo in pet let uspešnega dela v industriji, — da ima moralno-politične in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov. Mandat izbranega kandidata bo trajal štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (diploma, opravljanje dosedanjih -del in nalog, delovna doba) v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« v roku 15 dni po objavi na naslov: kadrovski sektor, Železarna Jesenice, 64270 Jesenice, C. železarjev 8, z navedbo »za TOZD Žičarna«. NAGRADNA KRIŽANKA preprosto vodno vozilo hladen sev veter v italiji in našem primorju uporaba zareza v sodu pri dnu okorne? _ stor naplac1lo H SS ^B m. "H mJ, del godalnega instrumenta dunajsko zabavišče konci ome rat vrsta aperitiva umetno vlakno vrab." oloa P ubualski kit delnice nevstc nost težava zidar j02e ▼ T okrajs angleško 2en ime ♦ r tak z veliki« nosom sodnik v mit gr podzemlju del molekule junak kersovani rr mesto v pokrajini teramo visoko dorska planota nad bohinjem mera v glasbi vrsta športnika oseba 12 biblije pesnik krak ar pokončen klavm ma7urij _lapor ol mesto turcl»e pesnik santic lEromu t .! ORJAŠKA morska riba 12 DRUŽINE skatov imenovana IUOI -MORSKI VRACI KRINKA otok ob __SARDINOI ASKERC VRSTA NAGLASA < ostrivec OOROVJt V BOLGARIJI _ HRIB PRI LJUBLJANI 4 RIMSKI NIKOLAJ KOPERNIK VREDNOSTNI PAPIR KRALJ GERMANU OCE ROJSTNO MESil ARISTOTELA KUMANOVO ORANJE temeiji tost radikali. zem igralka karic velik kos pomis1 va Rešitev nagradne križanke z dne 10. junija: paleolitik, avanturist, marioneta, Eli, Kanada, Tisa, Enos, talka, Re. tatrman, Lada, klesar, četa, Haberl, detel, ES, Pair, tasta, intka. stil. tekzt. Krka, Atala, Anam. Prejeli smo 158 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado^ 150 din) prejme Iva Slapar Kranj. Koroška 14, 2. nagrado (120 din) prejme Štefka IVIihcIič, Valjavčeva 12, Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Rozalija Kunstelj, Kranj, Stošičeva 2. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite tlo 29. junija na naslov: CP Glas, Kranj, Mosa Pijadeja 1, Kranj, z oznako Nagradiia-križanka.» - <> II tm^ldulSOdio. 2. Iiauruda I20dmin..i. nagnula 100 din-. - - Endivija ^ Endivija dopolnjuje solato v jesenskih in zimskih mesecih. Sejemo med 15. junijem in 20. julijem. Zgodnejše setve so tvegane, ker bodo sicer šle prehitro v cvet. Presajamo jo od 25. julija do 5. avgusta. Zelo dobro se obnese, če jo sejemo za grahom, za zgodnjim krompirjem, manj dobrote jo sejemo za čebulo, in slabo, če jo sejemo na gredo, kjer je bila prej solata. Če ji gnojimo s hlevskim gnojem, rada gnije. Pridelek pobiramo septembra, oktobra in novembra. Zadnja dva meseca je lahko v tunelu. Če je vreme suho, vežemo le toliko glav, kolikor jih sproti potrebujemo; za vzimovanje jih ne vežemo. Sorta »Eskariol« drži najdalj v zimišču; sadimo jo do konca julija. Zelo trpežne so tudi kodraste vrste; uporabljamg jih za garniranje. Sa-mobelilne vrste endivije so »Bubi-kopf«, »Golda« in »Solida«. Zelena ne sme nikoli zaostati v rasti. Vse poletje jo moramo gnojiti, zalivati in okopavati. Ker je to izrazita požeruhinja med vrtninami, storimo najbolje, da vedno zalivamo z lahko raztopino umetnega gnojila. Za to uporabljamo 0,1-odstotno raztopino, v deževnem vremenu pa vsaka dva tedna 0,3-odstotni zalivek. Stebla grmičasih sort paradižnikov se rada upognejo. v dežju pa se plodovi zablatijo in umažejo. To preprečimo, če pravočasno položimo po tleh okoli paradižnikov smrekove veje, slamo ali kakšno podobno zastir-ko. Če hočemo imeti tudi prihodnje leto močne peclje rabarbare, jo prene-hajmo obtrgovati proti koncu junija. Brstični ohrovt bo v ugodnih razmerah in ob dobri oskrbi lepo dora-stel do zime. če ga sadimo do srede junija. Pri poznejših saditvah je uspeh vse preveč odvisen od muhavosti jesenskega vremena. Razdalja med sadikami naj bo 50 x 60 cm. prav je, da vemo Pomen zelenjave v prehrani Zdravje človeka, njegova odpornost proti boleznim in okužbam, njegova telesna in umska sposobnost za delo so v znatni meri odvisni od pravilne in izdatne prehrane. Za prehranjevanje so potrebna živalska in rastlinska hrani- / la. Vsebovati morajo snovi, ki so sorodne sestavinam človekovega telesa, to so predvsem beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, rudninske soli, voda, fermenti in vitamini. Dorasel človek s težo okrog 70 kg potrebuje na dan 50 do 60 g tolšč, 50 do 70 g beljakovin, 400 do 500 g ogljikovih hidratov, 2 do 3 1 vode ter še rudnine in dopolnila. Beljakovine so na prvem mestu, saj jih človek ne more niti kopičiti na zalogo, niti nadomeščati z drugimi hranili. Na kilogram telesne teže porabimo približno gram beljakovin. Telo si jih prisvoji iz živalskih in rastlinskih živil. Sestavljajo jih dušik, vodik, kisik in ogljik, v nekaterih sta prisotna še fosfor in žveplo. Hranilnost posameznih beljakovin je odvisna od stopnje njihove nrehav- nosti Albumini so topljivi v vodi, zato so lahko prebavni in telo jih hitro prisvoji; najdemo jih v mleku, jajcih in krvi. Globulini že niso več topljivi v vodi, zato so manj prebavni, zlasti če so rastlinskega izvora (legumin). V tkivu in krvi je fibrin, kazein pa v mleku. V rastlinah so predvsem surovi, manj prebavni proteini. Še pomembnejše so aminske kisline, ki jih človek izkorišča za izgradnjo lastnih beljakovin. Vsebujejo dušik, le-ta pa je nujen za gradnjo in obnovo možganov, krvi. las in nohtov. Tako je namreč aminska kislina lizin iz karfi-jole, brstičnika, ohrovta, zlasti kodrastega, visoko prisvojljiv, mnogo bolj kot sorodni methionin. Polnovredne beljakovine so predvsem v mleku, siru, krvi in v mesu, pa tudi v krompirju, orehih in lešnikih. Manj vredne so v žitu in stročnicah, vendar zadoščajo za vsakdanjo prehrano, če jim dodamo nekaj živalskih beljakovin. Sodobna dietika zahteva, da mora zdrav in dorasel človek použiti 15"/« mlečnih, 35% mesnih, sem štejemo tudi jajca, in 50 % rastlinskih živil. Odlična jagodna torta za 6 oseb Za biskvit potrebujemo 100 g moke, 35 g škrobne moke (gustin) 125 g sladkorja, 4 jajca, 30 g masla. suhi kvas, za kremo pa 125 g sladkorja, 5 rumenjakov, vanilin, 250 g masla, 1 dl vcfde ter 450 g jagod. Biskvit pripravimo en večer prej: na mlačni štedilnikovi plošči v kotliču s šibo mešamo jajca in sladkor, dokler ne dobimo penaste zmesi. Prav narahlo primešamo moko, presejano skupaj s pecilnim praškom in gustinom, ter razpuščeno maslo. Maso vlijemo na pomaščen in pomokan kvadra-tast pekač. V zmerno razgreti pečici (200'' C) pečemo približno 20 minut. Pečen biskvit zvrnemo na rešetkasto podlago. Krema: razmehčano maslo mešamo, da dobimo kremo. Posebej razžvrkljamo jajca. V kozici z okrepljenim dnom kuhamo sladkor, vanilin in vodo. Ko je sladkorni sirup kuhan *do nitke« (kapljico sirupa kanemo v kozarec s hladno vodo in razpotegniti se mora v nitko),ga med stalnim mešanjem vlijemo med razžvrkljana jajca. Narahlo primešamo še razmešano maslo. Biskvit previdno po dolgem prerežemo in spodnjo polovico položimo na krožnik za torte. Premažemo jo s polovico kreme in nanjo položimo skoraj vse oprane in po potrebi narezane jagode. Jagode prekrijemo s preostalo kremo in z drugo polovico biskvita. Kvadratasto torto okrasimo z lepimi jagodami in lahko tudi s stepeno sladko smetano. ......J Z Ljubljansko banko na pot. 1 ■ H Zadnjič smo vam našteli kraje, v katerih ima Ljubljanska banka svoje enote. Če v seznamu krajev z enotami Ljubljanske banke niste našli kraja, kamor ste namenjeni, se lahko obrnete na enote drugih jugoslovanskih bank. Danes vam predstavljamo kraje, kjer nimajo svoje enote je pa v kraju enota, katere od ostalih jugoslovanskih bank: Ada Aleksandrovac (Kruševački), Aleksandrovac (Poža-revački), Aleksinac, Alibunar, Apatin. Arandelovac, Arilje, Azanja. Babina Greda, Babušnica. Bač, Bačka Palanka, Bačka Topola, Bački Brestovac, Bački Gračac, Bački Jarak, Bačko Gradište, Bačko Petrovo Selo, Bajina Bašta, Baljevac (na Ibru), Banatski Karlovac. Banatsko Novo Selo, Banovići. Bar, Barajevo, Batajnica, Batočina, Bavanište. Bečej, Bela Crkva, Belanovica. Bela Palanka, Beli Manastir, Belišće, Beljina, Benkovac, Beograd, Berovo, Beška, Bezdan, Bihač, Bijelo Polje. Bijeljina, Bileća, Biograd (na moru). Bitola, Bizovac, Blace. Blato, Bogojevo, Boljevac, Boljevci, Bor, Borča. Borovo, Bosanska Gradiška, Bosanska Kostajnica, Bosanska Krupa, Bosanski Brod, Bosanski Novi, Bosanski Petrovac, Bosanski Šamac, Bosansko Grahovo, Bosansko Petrovo Selo, Bosilegrad, Bratunac, Brčko, Breza, Bribir. Brinje, Brod (makedonski), Brodare-vo, Brus, Brza Palanka, Budva, Bugojno, Bujanovac, Buje. Busovača, Buzet, Bužim, Cazin, Cema, Cetinje, Cista Provo, Cres, Crikvenica, Crni Lug, Crvenka, čabar, Čačak, Čačinci, Čajniče, Čapljina, Čazma, Čelinac, čepin, čoka, čurug, Ćićevac, Dalj, Danilovgrad, Darda, Daruvar, Debar, Debeljača, Dečane, Delčevo, Deliblato, Delnice, Demir Hi-sar. Deronje, Derventa, Despotovac, Dimitrovgrad, Doba-novci. Doboj. Dolovo, Doljevac, Donja Stubica, Donja Ša-tornja, Donji Lapac, Donji Miholjac. Donji Milanovac, Donji Vakuf, Draževac, Drniš, Drvar, Dubrovnik, Dučina, Dugo selo, Duvno, Dvor (na Uni), Dakovica, Đakovo, Durdeno-vac, Đurđevac. Đurdin, Ernestinovo, Foča, Fojnica, Futog, Gacko, Gajdobra, Garešnica, Gevgelija, Glamoč, Glina, Glogonj, Golubac, Gornja Trnava, Gornji Milanovac, Gornji Podgradci, Gornji Vakuf. Gospić, Gostivar, Grabovac (kod Obrenovca), Gračac, Gračanica, Gradac (na moru), Gra-dačac. Gradina, Grdelica. Grocka, Gruda. Grude, Gruža, Guča, Gunja, Hadžići, Haljinici, Hercegnovi, Horgoš, Hras-nica. Hum na Sutli, Hvar, Igalo, llidža. Ilok, Imotski, Indija. Irig, Istok. Ivanec, Ivangrad, Ivanić-grad, Ivankovo, Ivanjica, Jablanica, Jabuka, Jagnjilo, Jajce, Jastrebarsko, Jelsa, Ka-čanik, Kačarevo, Kač, Kakanj, Kalesija, Kalna, Kamenica, Karakaj, Karavukovo. Kaštel Novi. Kičevo, Kisač, Kiseljak, Kladanj, Kladovo, Klanjec, Klina Kljajićevo, Ključ, Kneževi Vinogradi, Knić. Knin. Kobišnica, Koceljevo, Kočani, Kola-šin. Konjic, Konjšćina. Korčula, Kosjerić. Kosovo Polje, Kosovska Kamenica, Kosovska Mitrovica, Kostajnica, Ko-stolac, Kotor, Kotor Varoš, Kovačica, Kovilj. Kovin, Kozluk, Kragujevac Kraljevica, Kraljevo, Krapina Kratovo, Kreševo Kriva Palanka Krk, Krupanj, Kruščić, Kruševac, KruŠe-vo, Kucura, Kučevo, Kula, Kulen Vakuf, Kumanovo, Ku-pres, Kupusina, Kuršumlija, Kusadak, Kutina, Labin, Laća-rak, Lajkovac, Laktaši, Lalić, Lapovo, Laslovo-Korog. Laza-revac, Lebane, Leposavić, Leskovac, Lipar, Lipljan. Lištica, Livno. Lopare, Lovaš, Lovran, Loznica. Lučani, Ludbreg. Lukavac, Ljig, Ljubinje, Ljubovija, Ljubuški, Mačvanska Mitrovica. Maglaj Majdanpek Makarska, Male Pijace. Mali Idoš. Mali Lošinj Mali Zvornik, Mataruška Banja, Matulji, Medulin. Medveda. Merošma, Metković, Milići, Milutovac, Minićevo, Mionica. MTadenovac. Modriča, Mojkovac, Mo krin. Mol, Mramorak. Mrčajevci, Mrkonjić Grad, Mursko Središče Murter Našice Natalinci Negoslavci, Negotino. Nevesinie Ni|emci Nikšić. Niška Banja, Nova Crn|a, Nova Gradiška, Nova Pazova, Nova Topola, Nova Varoš, Novi Bečej, Novigrad. Novi Kneževac, Novi Marof, Novi Pazar. Novi Travnik, Novi Vinodolski, Novska, Obrenovac, Obrovac (Dalmacija), Odžaci, Odžak. Ogulin. Olovo, Omiš, Opatija, Opovo, Orahovac, Orašje, Orebić. Orom, Orosla-vje Osečina, Osipaonica, Ostružnica, Otočac, Otok, Otoka Padina, Padinska Skela, Pag, Pakrac. Pale, Paiić, Para-ćin. Partizani, Pazin. Peć, Pećinci. Pehčevo, Petrijevci, Petrinja. Petrovac na Mlavi, Petrovac (na moru). Petrovara-din. Pirot, Pitomača, Pivnice, Plandište, Plav, Plitvička Jezera. Ploče, Pljevlja, Podpićan, Podravska Slatina. Poduje-vo. Podunavci, Podunavci-Vraneši, Popovača. Poreč, Po-sušje, Požarevac, Požega, Prahovo, Pranjani, Pregrada. Preševo Priboj na Limu, Prigrevica. Prijedor, Prijepolje. Priiepolje-Kolovrat, Prilep, Primošten, Prizren, Prnjavor. Prniavor (mačvanski), Prokuplje, Prozor, Pula. Rab. Ra-bac Rabrovo. Rača (kragujevačka), Radoviš. Ralja. Ra-ška Rataje Ratkovo, Ravna Gora, Ravno, Ravno Selo. Ra-žanj Rekovac, Resen. Ripanj, Ročevići, Rogatica, Rovinj, Rožaje Rudnik, Rudo, Ruma. Ruski Krstur. Salaš, Samai-la Samobor Sanica, Sanski Most. Sapna, Savino Selo. Se-čani Selce Senta. Senj. Sesvete. Sinj, Sirig. Sisak. Sivac. Sjenica Skela Skender Vakuf. Slatina (kod Čačka), Slavonska" Orahovica, Slavonska Požega. Slavonski Brod. Slavonski Šamac, Smederevska Palanka. Soko Banja, So-kolac Solin, Sonta. Sopot, Srbac, Srbica, Srebrenica. Sre-bren.k Sremčica, Srpska Crnja, Srpski Miletić. Stanišic. Stara Moravica Stara Pazova. Starigrad. Stari Jankovci. Stari Mikanovci. Stari Zednik, Stolac, Stragari. Struga. Stu-bline Sućuraj. Suhopolje. Sunja. Supetar Surc.n Surduli-ca Sveti Nikole Svetozarevo, Svilajnac, Svrljig. Sekovići. Šibenik, šid. Šipovo, Tenja, Teslić. Tešanj, Tešica, Tijesno. Titov Veles, Titova Korenica, Titovo Užice, Tivat. Topola, Toponica Tovariševo, Travnik, Trebinje. Trgovište. Trilj, Trogir Trpanj, Trstenik, Turbe, Turija, Tutin. Tuzla. Ub. Ugljevik Ulcinj. Umag, Umčari, Umka, Uroševac. Ušće, Uzdin Valpqyo, Valjevo, Vareš, Varvarin, Vela Luka. Velika Drenova Velika Gorica,Velika Kladuša, Velika Plana, Veliki Šiliegovac Veliko Gradište, Vinica (makedonska). Vinkovci Virje Virovitica, Vir Pazar, Vis, Visoko. Višegrad. Vitano-vac-Čukojevac. Vitez, Vitina, Vitkovac, Vladičin Han. Vladimira Vlasenica. Vlasotince, Vodice, Vodnjan. Vogošća. Vračevšnica Vranić. Vranje, Vrbas, Vrbovec. Vrbovsko, Vr-čin Vrgorac Vrnograč, Vrnjačka Banja, Vrpolje. Vučitm. Vučie Vukovar, Zabok, Zadar, Zaječar, Zaprešić, Zavidovi-ći Zelina Zemun, Zlatar, Zmajevo. Zvečan. Zvornik. Zaba-ri Zabljak. Zabno, Žagubica. Zarkovo, Zeleznik. Zepče, Zi-tište. Zitkovac, Zivinice, Županja. Tudi tam lahko zahtevate naslednje storitve: - vplačila na hranilno knjižico in tekoči račun. dnevna izplačila do 6.000 din s hranilne knjižice na .me brez oredhodne primerjave stanja, _ izplačila čekov v gotovini v znesku od 100 do 4 000 din. voK osebnega dohodka na hranilno knjižico. V tem pn-" meru Lhko poleg dnevnega limita 6.000 din dvignete tudi ves pripisani znesek Posebni sporazum. Ljubljanske banke s PH organizacija-m? pa varčevale u omogočajo da se lahko na določen,h ob,noč,,h obračajo tudi na poštne enote. Želimo vam prijetno potovanje! /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj BEK. 24. JUNIJA 1983 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH, OBJAVE 5. STRAN Q LA8 ALPETOUR POČITNICE 83 OD ANKARANA DO KAŠTEL LUKŠIĆA POČITNICE NA JADRNICI PO KANJONU TARE odh 30 6 ŽABUAK- DURMITOR, odh 30 6. NOVO: PLANINSKI AVTOBUS Ljubljana-Vrata—Vršič od -j 7 —18. 9. 83. vsak petek, soboto in nedeljo KOPALNI AVTOBUS Radovljica—Ljubljana —Izola —Strunjan od 2 7.-28 8. 83. vsako soboto in nedeljo ter praznik VZPONI na naše planine pod vodstvom izkušenih GORSKIH VODNIKOV Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. INTEGRAL GOLFTURIST, o. o., Ljubljana TOZD PARK HOTEL BLED Cesta svobode 15 telefon: (064) 77-284 Kolektiv PARK HCTELA vas vabi. da obiščete SNACK BAR UNION, kjer vam po izredno nizki cehi nudimo TURISTIČNI MENU Točimo qqPPjO PIVO V naši slaščičarski delavnici pa lahko naročite jubilejne sladice, torte ter drugo pecivo Zvečer vas vabimo v KAZINO, kjer vas bo zabaval ansambel METEORI iz Zagreba Za mlade pa priporočamo obisk DISKOTEKE STOP Pričakuje vas kolektiv PARK hotela Bled J KOM PAS „J JUGOSLAVIJA 0rr* _ TEDENSKO vsako nedeljo z Brnika do Herakliona že za Vi ni) din Barvni prospekt vam je na voljo v vseh Kompasovih poslo-virScah in drugih pooblaščenih turističnih agencijah Bosna in Samostani Srbije. 8 dni. 3/7. 17/9 Z Letni oddih na Božavi na Dugem otoku 7 dni. julij, avgust, s prevo- ^Tetni oddih za naturiste. hotel Alan. Stari grad - Paklenica, junij. julij _avgust prevoz z avtobusom s povratno ali eno- rmfrlo vozovnico: 21/6. 27/6. 5/7. 12/7 v odhodu. Povratek: 26/7. 2/8. 9/8- 16/8 Str°«^oešlr-med razstava za klinično kemijo. 3 dni. 2/7 - ^ed i med avstrijski kmetijski sejem, 2 dni: 28/8. 3/9 in 1 dan: ^ Dunaj - specialni sejem usnjene galanterije in potovalnih pred- mCtDJnajd- med trgovski sejem ur. dragih kamnov in zlatarskih izdel- TcetoCe c-med. lesni sejem. 1 dan. 13/8. 17/8 k _ , ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE - ZAHTEVAJTE PROGRAME! RAMZA MATURANTE IN ABSOLVENTE TER POČITNICE 1983! ^.JUCOTEKJTIL JUGOTEKSTIL ONA - ON h ^Notranja trgovina p. o. Ljubljana, Proletarska 4 Objavlja prosta dela in naloge VODJE MALOPRODAJNE ENOTE v Kranju, JEA 2 Kandidati morajo pole« splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje oosebne pogoje: lovodska ali 4 letna srednja šola komercialne in druge ~ f^trezne smeri. .. . . . • TlJt delovnih ustreznih izkušeni, - i mesečno poskusno delo. _ ( Hružujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. uJa^ naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom in opi-Kandiorf«. de|ovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju «om g dneh od dneva objave kadrovski službi, tel.: Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 10 dneh od 861-441- _ na izbire. ____ Q nrtetollca tehtnica ŽELEZNIKI n/fetalka n. sol. o. ?OZI> TEHTNICA n. sol. o. Železniki Na Plavžu 7« razpisuje po sklepu delavskega sveta javno licitacijo KAMION TAM 1201, nosilnost 1200 kg, največja d o vol je-u 3430 kg, vozi ga lahko voznik K kategorije. I.cinik ?u7=i V letu 1»«3 je vstavljen nov motor. I/klit-na cena je 240.00« din. Hazktavlien motor za TAM 1201 z rezervno |Mišo in ba-Izklicna cena 30.0 lc,lfon" «M-K7-«14. K4IV?& POČITNICE ZA VSAK ŽEP — 7-dnevr,a počitnice v MEDULINU in PULI -- brez prevoza od 3.360 dalje —• s prevozom — posebni vlak od 3.680 dalje PRIJAVE NA KMETIJSKI SEJEM V RIED Letošnji mednarodni kmetijski sejem v Riedu bo od 27 avgusta do 4. septembra Kompas je pripravil program za eno in dvodnevni obisk sejma. Enodnevni obisk bo 27. 8 in 3. 9. in stane 2.290 din. dvodnevni pa vključuje tudi večerjo, prenočišče in zajtrk na turistični kmetiji in stane 3 990 din — odhoda: 28 8. in 3. 9. V vseh poslovalnicah vam je na voljo natisnjen program. BOŽAVA — raj na Dugem otoku Kompas letos nudi tudi počitnice na Dugem otoku v hotelu Božava v istoimenskem kraju. Hotel je tik ob morju, skrit v borovem gozdu. Je edini objekt B kategorije na otoku in premore vse udobje Posojajo tudi jadralne deske, jadrnice, čolne in sandoline V okviru hotela deluje tudi potapljaška šola in šola jadranja na deski Cena počitnic 8 dni — 8 700 • din 15 dni - 15.170 poleg polnih penzionov vsebuje tudi prevoz z udobnim turističnim avtobusom in ladijski prevoz do Du-gega otoka Prav zaradi organiziranega prevoza je ta Kompasov aranžma ob stiski z bencinom še kako dobrodošel. Podrobnejše informacije dobite v vseh turističnih poslovalnicah. S Barbara Kregar dipl. ing. kpzmetika pedikura Kranj. Cankarjeva 15 int. tel 21 465 Obvestilo — delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek od 10. do 18. ure sreda, petek od 8. do 14. ure C GORENJSKA OBLAČILA K KANJ DSSS MA 24 a Odboi za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge KNJIGOVODJE OD — 2 delavca Pogoj: — srednješolska izobrazba ekonomske smeri. — praktične izkušnje l J^to. — poskusno delo 2 meseca. Dole« se združuje z.a nedoločen čas. Nastop delu jo možen takoj. DSSS stanovanja nima. Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bo-do kandidati obveščeni v 8 dneh po izteku objave. S PRAVILNIKOM 0 DOPUSTNIH TOPLOTNIH IZGUBAH STAVB, ki je izšel v Uradnem listu SR Sloveniie št 12. dne 20 4 1979. se je tud: Slovenija priključila deželam razvitega sveta, ki so se vključile v racionalno rabo energije S tem pravilnikom predpisujejo dopustne toplotne izgube na enoto prostornine zgradbe in najmanjša tesnost na delih zgradb ki se občasno odpirajo Zgradbe z normalnimi notranjimi temperaturami. kot so stanovanjske, upravne, poslovne, šolske, vzgojno-varstvene in zdravstvene zgradbe ter industrijske zgradbe, ki služijo normalni uporabi in katerih prostori se ogrevajo povprečno najmanj na 19° C. je treba tako izolirati, da toplotne izgube na enoto prostornine zgradbe ob nastopu najnižje letne temperature ki se upošteva pri pripravi tehnične dokumentacije ne presegajo vrednosti. q = 10 + 20-VV/m1 V brez upoštevanja toplotnih izgub zaradi naravnega prezračevania skozi reže v odprtinah na zgradbi q — toplotne izgube v vatih na 1 m' obzidanega volumna pri zunanji projektni temperaturi A — zunanja (celotna) površina zgradbe, skozi katero prehaja toplota v m' V — volumen zgradbe, ki ga tvori po- vršina A v m' Stiki med polnilom (okna. vrata) odprtine in gradbeno konstrukcijo morajo imeti enako tesnost. kot jo ima gradbena konstrukcija Industrijske objekte, katerih prostori se pri normalni uporabi ogrevajo med povprečno 12 C in 19 C več kot 4 mesece v letu. je potrebno tako izolirati. da sprecifične toplotne izgube na enoto volumna ne presegajo vrednosti: q= 10 + 25 — (W/m3) V Te zahteve so namenjene predvsem zimski toplotni zaščiti. Toplotno zaščito poleti pa regulirajo novi JUS — standardi, ki jih je bilo obvezno treba upoštevati s 26 2. 1980 (objavljeni v Ur. listu SFRJ Št. 380) in rešujejo v celoti: TOPLOTNO TEHNiKO V GRADBENIŠTVU — metode izračuna koeficienta prehoda toplote k oziroma toplotnega PREDPISI O TOPLOTNI IZOLACIJI odpora gradbenih konstrukcij — JUS U J 5.510 melode izračuna difuzije vodne pare v zgradbah - JUS U J 5 520. metode izračuna toplotne stabilnosti zunanjih gradbenih konstrukcij za .etno obdobje — JUS U J 5 530 tehnične pogoje za projektiranje in izvajanje stavb JUS U.J 5.600 koeficient zrakopropustnosti predpisan v standardu JUS D E 8 193 Največji dovoljeni koeficient prehoda toplote k oziroma na;manjši potrebni toplotni odpor R posameznih gradbenih konstrukcij (JUS U J 5.600) GRADBENE KLIMATSKE CONE toplotna prehodnost v W/m K 1 II III zunanje stene 1.225 093 0.83 strop C. 69 0.69 069 pod 0.93 0.76 068 okna 2.5 2.5 2.5 Zanimivo je vprašanje, kje vse izgubljamo toploto pri zgradbah in v kakšnih količinah Izgubljamo jo tam. kjer so največje temperaturne razlike, kjer je dobra toplotna prevodnost »n pa velik pretok snovi. Sama višina izgub pa je odvisna od oblike zgradbe, kvalitete vgrajenih materialov, izvedbe načina uporabe zgradb in pa njene lokacije Oglejmo si izgube na primeru enosta-novanjske prosto stoječe hiše s 125 m' stanovanjske površine: dimnik 32 % streha 16 % zunanje stene 18 % klet 6 % okna in vrata 28 % — stekla 20 % — zračenje reže 8 % KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORKNJSKF. KRANJ, JI A 2 Delavski svet razpisuje imenovanje naslednjih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo za 4 leta: 1. POMOČNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA 2. VODJE PLANSKO ANALITSKEGA SEKTORJA 3. VODJE SEKTO Rti A AVTOMATSKE OBDELAVE PODATKOV Za opravljanj« razpisanih del in nalog zahtevamo izpolnjevanje naslednjih posebnih pogojev: pod 1. — visokošolska ali višješolska izobrazba družboslovne usmeritve in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih oziroma nalogah, pod 2. — visokošolska ali višješolska izobrazba družboslovne ali tehnične usmeritve in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah, pod 3. — visokošolska ali višješolska izobrazba družboslov ne, naravoslovne matematične usmeritve — smer računalništvo in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih oziroma nalogah. pod 1. — 3. — izpolnjevanje družbeno-političnih in moralno etičnih meril v skladu / družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Kranj. Kandidati morajo |»oleg prijav predložiti dokazila o zahtevani izobrazbi in življenjepis z opisom dosedanjega dela. Prijave naslovite ttu K7.K Gorenjske, Kranj, JLA 2, z oznako »za razpisno komisijo«, v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh |mi izbiri. In oglaša na osnovi «klepov Komisij za delovna razmerja prosta dela in naloge: ZA DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB VODENJE SLUŽBE V ARSTVA PRI DELU Posebni pogoj: - varnostni inženir in izpit po 21. členu Pravilnika o osnovah za organiziranje SV D ali visoka oziroma višja šolska izobrazba biotehnične smeri in 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj in izpit po 17. členu navedenega pravilnika za TOZD TOVARNA OIJA OIJARICA BRITOF KUUCAVNICARSKO VZDRŽEVALNA DEIA (2 izvajalca) Posebni pogoj: - KV ključavničar. 2 leti delovnih izkušenj, zaželjen je izpit za kurjača visokotlačnih kotlov, za TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA GOZDNEGA DELAVCA - SEKAČA Posebni pogoj: -- ti mesecev delovnih izkušenj v gozdarstvu, vozniški izpit B kategorije. Prijave /. dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski i sektor KŽK Gorenjske, Kranj, v 8 dneh po objavi. i Živinozdravnik Tone Plestenjak »Ni vsak mačji kašeljček že steklina« Veterinar Tone Plestenjak o svojem delu in obolenjih živali — Delo terenu in v klavnici — Steklina se ne pojavlja vedno v tipičnih oblikah na TONE PLESTENJAK je živinozdravnik Živinorejskega veterinarskega zavoda Gorenjske in dela na terenu jeseniške in radovljiške občine ter v radovljiški klavnici, kjer nadzoruje promet in proizvodnjo ter skrbi za higiensko neoporečnost mesa. Desetletne delovne izkušnje so bogate, tako terenske kot klavni -ške in o njih nam je Tone Plestenjak povedal marsikaj zanimivega. • Kakšno je veterinarsko delo v klavnici? »Predvsem pazimo na higienske razmere v klavnici, sicer pa je živina, ki jo pripeljejo, večinoma zrava in ni večjih obolenj. Občasno se pojavljajo paraziti na jetrih, metlja-vost in želodčni zajedalci, zaradi živine z domačega področja je nekoliko v porastu trakuljavost. Predvidevamo. da zato. ker se govedo pase bli/.u postajališč ob cestah in drugod in je posrednik trakul.javu.sti.« • Kakšne so izkušnje živino-zdravnika s terena po jeseniški in radovljiški občini? »V zadnjih letih imajo kmetje več govedi, prašičev, v porastu je konjereja, ovčarstvo. Na terenu smo kura-tivci in ker kmetijska politika stremi za večjo proizvodnjo mesa, skrbimo tudi za preventivo. Koristno je, da delamo tudi na klavnici, saj pri živini obenem lahko klinično ugotavljamo bolezenska obolenja s terena. Držimo se programov preprečevanja, ob vedno večji proizvodnji mleka vsaj polovica dobrih molznic zboli na vimenu. Več mleka da, več je možnosti za obolenje vimena, zato uresničujemo program preprečevanja mastitisa, v katerega so vključe- ni vsi kmetje, ki oddajo 10.000 litrov mleka letno.« • Kaj pa ostala obolenja? »Pojavljajo se prebravne motnje, kužnih bolezni je malo, odpravljajo jih vsakoletna cepljenja. V Predtrgu se je pojavil vranični prisad, imeli smo primere šumečega prisada. Razmnoževanje govedi je danes-uspešnejše, ni dosti plodnostnih motenj, ki smo jih zatrli tudi z umetnim osemenjevanjem. Želimo vzrejo zdravih, vitalnih telet, vsako leto od ene krave vsaj enega teleta, s pleme-njaki doseči večjo kakovost.« • Več naj bi bilo ovčereje in konjereje. Kakšen je interes rejcev? »Ovčereja je v porastu, čeprav danes morda še ni toliko ekonomična, a se pojavljajo večji tropi tudi zaradi večje prireje mesa. Pašnikov imamo Mira Kejžarjeva na osnovni šoli Peter Kavčič uspešno vodi čipkarski krožek — Dekleta se ne naučijo le klekljanja, temveč pridobijo ritem, spretnost in smisel za lepo Škofja Loka — Pujetna razstava šole Peter Kavčič v Podlubniku. Med je bila pretekli teden na ogled v predmeti, izdelali so jih učenci v raz-večnamenskem prostoru osnovne nih krožkih in pri pouku med šol- Mira Kejžarjeva s svojimi klekljaricami Komisija za koordinacijo programa akcije Snažno-lepo-zdravo si je ogledala Kranj Kako čist je Kranj Kranj — Zares zanimivo sliko je dobila komisija za koordinacijo programa akcije Snažno-lepo-zdravo v Kranju, ko je 25. maja ogledala območje Kranja. Tako komisija kot tisti, ki so dobili pohvalno oceno, zaslužijo pohvalo. Zal je teh v primerjavi /. drugimi, ki jim je tovrstna skrb bolj desetu briga in :;ato zaslužijo javno grajo, bolj malo. Med zgledno urejene je komisija uvrstila okolico Veleblagovnice Globus, pri delovni organizaciji Iskra Labore, pri skladiščih in prodajalni gradbenega materiala Merkur na Prim-skovem, pri delovni organizaciji Planika, pri Šolskem tekstilnem centru, proda jalni Eesnine nif Primsko-vem in pri delovni organizaciji Gorenjska oblačila. V krajevni . skupnosti Prim-skovo pa so zgledno urejene zelenice pred osnovno šolo in spomenikom zveze borcev. Poglejmo tiste, ki name sto javne pohvale zaslužijo grajo in opo/orilo. Samoupravna komunalna skupnost naj uvrsti v program ureditev predela pri stavbi Ljubljanske banke na Bek se Inu, ureditev Sejmišča s položitvijo asfalta in ureditvijo zelenic, ureditev par kii išča in zasaditev drevja ob ograji mestnega pokopališča Samoupravna stanovanjska skupnost pa na; pospeši odstranitev lesenih stanovanjskih objektov med Tekst ihndusom in Zvezdo na Savski cesti. Podjetje za PTr promet naj na .Jelenovem klancu počisti za sabo (ured. cestišče in pločnik), ko Je polagalo kabel. Inšpekcijske službe naj poskrbijo za ureditev na spodnjem delu Jelenovega klanca. Tekstil-indtis naj uredi in vzdržuje zunanje zelenice in okolico tovari e, Merkur uredi fasado pri železniški postaji in asfaltira prostor med glavno cesto in skladišči, Gorenjski sejem naj odstrani in obnovi lesene objekte na zabaviščnem prostoru, Sava naj uredi okolico nekdanje tovarne Standard, isto pa velja tudi za Ikos in Zvezdo. Okolico, zelenice in športne objekte je teba urediti pri starem objektu KŽK Mlekarne in Mlekarske šole ter skladišče, okolico in parkirišče Kmetijske zadruge Sloga. V krajevni skupnosti Planina naj bi hišni sveti skrbeli za vzdrževanje in čiščenje zelenic. Neurejena je okolica Kotlarne na Planini, urediti in ozeleniti bi bilo treba okolico osnovne šole Bratstvo in enotnost. Cestni otok na Cesti talcev je treba zasadi4i z drevjem, zelenico pa redno vzdrževa- -ti. Kemična čistilnica ob Kokrškem mostu naj uredi dvorišče pred zbirališčem. V krajevni skupnosti Center komisija podpira postavitev spomenika — vodometa na Titovem trgu. Cankarjevi ulici je treba urediti cestne tlake in prostor ob Smartinski cesti. Revitaliziruti je treba stolp na Pungartu, celotno ob močje tega dela pa ustrezno urediti. Skupščina občine in Park restavracija naj poskrbita za redno čiščenje parkirnega prostora in čiščenje Samopostrežna restavracija naj uredi okoli objekta in zazeleni žele V co nico na zahodni strani ob- jekta. Redno vzdrževati in čistiti je treba- tudi Trg revolucije. V krajevni skupnosti Primskovo je treba zasaditi in urediti zelenice pri objektu Združenja obrtnikov. Gozdno gospodarstvo naj uredi okolico, Plinarna zasadi travo in zasadi drevje. Surovina naj se dogovori z Elektrotehničnim podjetjem glede parkirnega prostora in zasadi zelenice z drevjem, Elektrotehnično podjetje pa naj uredi zelenice oziroma zahodni del objekta. Zasebni gostišči Arvaj in Kisovec pri Kokrškem mostu na Primsko-vem naj uredita parkirne prostore za svoje goste. Pri športnih objektih Stanka Mlakarja v krajevni skupnosti Vodovodni stolp je treba urediti par kirne prostore, okolico in ograjo pri mini golf igrišču. Prebivalcem ulice XXXI. d iT i z i je med kopališčem in Partizansko cesto pa komisija predlaga, da sami zberejo denar za asfalt. Pri vhodu v šolo Simon Jenko je treba urediti zelenico, Živila, KŽK in Brivsko frizersko podjetje na uredijo okolico objekta. Pri objektu H H naj se delovne oranizacije dogovorijo glede ureditve in vzdrževanja parkirnega prostora ter zelenic. Redno je treba čistiti avtobusno postajališče in urediti ograjo med avtobusno postajo in vrtcem. Redno je treba vzdrževati tudi parkirni prostor in zelenice pred prodajalnama Elektrotehne in Zastave. Pri zdravstvenem domu ji« trebil redno vzdrževati • zelenice, pri Zobni ambulanti in Reševalni postaji skim letom, so izstopale čipke, delo spretnih rok in prizadevnih učenk, obiskovalk čipkarskega krožka. Klekljanja jih uči Mira Kejžarjeva, učiteljica likovnega pouka in zgodovine. Pravzaprav je njen osnovni poklic učiteljica čipkarstva, za katerega je dobila diplomo na nekdanji šoli za umetno obrt v Ljubljani, vendar je življenje naneslo tako, da je na akademiji doštudirala še dve drugi usmeritvi, ki sta bistveneje vplivali na njeno življenjsko pot. Vendar je vsa leta učiteljevanja, nekaj čez tridest ima delovnih let v šolstvu, poučevala tudi ročna dela. V Železnikih, kjer je poučevala devet let, je celo vodila čipkarsko šolo. Delo je bilo izredno zahtevno, ker je čipkarstvo in klekljanje v Železnikih tradicija in je tudi čipkarska šola obstajala že od stare Avstrije dalje. Nekatera dekleta so hodila v čipkarsko šolo tudi po osem let in so znala vse, kar se o čipkarstvu lahko in more vedeti. V Škofji Loki so imela prednost druga ročna dela. Pa tudi čipkarstvo v mestu ni bilo kaj prida poznano. Trgovci so Sicer odkupovali čipke pa ustrezno urediti parkirišča. V križišču pri Porodnišnici je treba odstraniti otoke in jih nadomestiti s talno signalizacijo. Zanemarjena oziroma neurejena je okolica stare stavbe . Dijaškega doma in bi za red lahko poskrbeli gojenci doma. Pri delovni organizaciji Ibi na Primskovem je vzorno urejena okolica tovarne za ograjo, urediti pa bi bilo treba šč zunanjo stran okolice, pločnik ob .Je lenčevi ulici in asfaltirati parkirni prostor ob tovarni. Med prioritetna dela pa je treba uvrstiti tudi ureditev oziroma asfaltiran je pločni kov ob Cesti Staneta Žagarja in ureditev pločnikov na Zupančičevi ulici na Planini. Razen tega jo treba v vseh križiščih v mestu in ob magistralnih cestah urediti in redno vzdrževati zelenice. Ker vsa postajališča mestnega in medkrajevnega prometa nimajo urejenih odstavnih pasov in nadstreškov, naj sumoupravna komunalna skupnost to uredi skupaj s prevozniki. Delovne organizacije, posebno trgovine, naj pred svojimi lokali namestijo koši1 za smeti in jih tudi redno praznijo. Kjer je to mogoče, naj namestijo kontejnerje. In nenazadnje komi sija predlaga, da lastniki uredijo tudi kmečka dvorišča na Klancu, Primskovem ob Jezerski cesti in v Stražišču; predvsem nuj jih očistijo in zasadijo žive meje med dvorišči in javnimi površinami. Po zaslugi tistih, ki zaslužijo javno grajo oziroma poskrbijo, da se stvari uredijo, je ta seznam tako dolg. Po nasi oceni več kot predolg Pn tem upamo tr d iti, da se vedno ni popoln. Prihodnjič si želimo in upamo. da bo poročilo komisije krajše; med drugim tudi za radi objave oziroma obsega pri sedanjem pomanjkanju papirja. A Žalar dovolj, a več bo ovac, večje bodo možnosti zajedalskih bolezni. Rejci bi morali imeti veliko več posluha za zatiranje zajedalcev, saj izčrpujejo organizem, zdravstvena odpornost živali je nižja. Razveseljivo tudi je, da je v z rej a kvalitetnih konj v porastu: v Zgornjih Gorjah je plemenjak noriške pasine, ki ima potomstvo, kobile že zdrave žrebičke. Ni pomembna le delovna uporabnost za naše razmere dobrega delovnega konja, temveč nekaj velja tudi meso. Za haflingerjevo pasmo je plemenjak na llodinah, interes je velik, čeprav pomen nakup kobil velik začetni denar.« • Pri današnji draginji najbrž redimo vse več prašičev.« »Nasprotno. Stalež se manjša. Če moraš močna krmila kupovati, se reja ne splača, rentabilna je le, če imaš hrano doma in delovne roke. Prašič je občutljiva žival, hitro zboli, podvr- klekljaric iz poljanskih in selških hribov, meščani pa niso poznali te domače obrti. Celo Uršulinke, ki so v svoji šoli dekleta učila najrazličnejših del, klekljanja niso imele v programu. Zanimanje zanj je naraslo šele v zadnjih letih, ko so Čipke postale velika moda. Tako je Mira Kejžarjeva pred tremi leti začela voditi čipkarski krožek tudi na osnovni šoli Peter Kavčič. Dvaintrideset deklet ga je letos obiskovalo, med fanti pa za klekljanje ni zanimanja. Največja korist pouka čipkarstva je po njenem mnenju v tem, da učenke pridobijo ritem, ročno spretnost in se navadijo na čistost rok. Pri klekljanju je namreč potrebna brezhibna čistoča. Najdragocenejše in najtanjše čipke se namreč ne perejo. Predvsem pa se dekleta naučijo kaj je lepo. naučijo se ločiti kič od lepega izdelka. To je njeno največje zadovoljstvo. Sama se ukvarja predvsem z risanjem vzorcev. Največkrat sama izdela le original. Ko je ta narejen, jo vzorec ne zanima več. Ali pa rada izdela posebno dragoceno čipko za darilo. Čipko z različnimi cvetličnimi motivi in vzorci, iz najtanjšega su kanca. Pri tem ji še kako prav pride njeno likovno znanje, poznavanje različnih tehnik in materialov. Se tako lep vzorec ni lep, če ni narejen iz prave nitke. To skuša dopovedati dekletom in če se tega naučijo, da znajo ločiti lepo od manj lepega in slabega, je že veliko. Prihodnje šolsko leto ima v načrtu dela svojega krožka klekljano tapiserijo. Vnesli bi nove oblike in nove motive in se spet nokaj novega naučili. Sicer pa je lani že sodelovala pri učenju klekljanja, ki ga je v Ljubljani organizirala znana klekljarica Julka Fortuna z Vrhnike. Letos bodo pripravili nadaljevalni tečaj. V posebno veselje ji je bilo, da je bilo med tečajnicami tudi nekaj učiteljic, ki se želijo naučiti te lepe ljudske obrti, da bi lahko vodile klekljarske krožke na svojih šolah. L. Bogataj Koto: F. Perdan H w w žen je stresom, saj zaradi hitre mesa notranji organi tega ne dot vajo. Reja je pač precej bolj tve§ kot pri drugih živalih.« • Kot živinozdravnik morate hoditi, pozimi, v dežju in snegu teren, vse planine, če je nujno, čejo pa vas najbrž nujno tudi, ninio, zakašlja domači maček domači pes začne otožno polei »Vpeljano imamo dežurstvo res nujna obolenja živine in Nekateri pa zares kličejo tudi za p mere, ki bi lahko počakali do nask ^ njega dne. Vedno se odzovemo, v« no pridemo, a vsako nenavadno a 5 ol našanje domačih živali ni vedno si 5 ir klina.« | • Za čem obolevajo psi in ma i v ke? 1 »Psi imajo kožna obolenja, ek< u me, prebavne motnje, poškodbe. df-rz ske, pri mačkah se največkrat po, sit vljajo infekcije dihal s pokašlje> ' njem in težavami požiranja. Opaa pa smo, da se steklina ne pojav m vedno v z. steklino tipičnih poja> nji kot so stadij razburjenosti, napac nosti, paralize, temveč tudi druga >sk Za psa v Radovni se je ugotovilo, ^ t je imel steklino, pa je bil žalost zanašalo ga je, imel je živčne n nje, še jedel je, slina ni tekla, poginil.« iiče • Nekateri mladi si vaš pok igri predstavljajo silno idilično, čepi terenski delavci vedo, kaj poro« ^afi zaslužiti vsakdanji kruh le z dek ''-s: na terenu. Bi ženskam poklic žh pro nozdravnika odsvetovali? »Veselje je treba imeti, težko pa v vsakem vremenu na pot. večkr s kot ne tudi peš do oddaljenih krnel Ipf ali pašnikov. Premalo časa iman ^ za strokovno izpopolnjevanje, raz , ka pa je seveda, če zboli pes ali gov do. Male živali, psi ali mačke. / zdravijo, tudi če se pričakuje nega p. . vni rezultat in v tem se veterina bliža medicini. Diagnostika je i ^ tem področju izredno razvita, od] ^ rajo se ambulante, strokovno iz| ^ polnjevanje ima veliko bodočna Z Mislim, da je v tem študij za žens sprejemljiv in danes je na veteri .* vpisanih že polovica žensk.« • Nenehno ste v stiku z nas , , kmeti, ne zdravite le živali, na o / „'* sku ste tudi strokovni svetoval '' i pripravljen na pogovore o km stvu. Kaj bi dejali o kmetijstvu*^ našim kmetom? »Večje zaupanje v nove agroru ' ske prijeme, želim pa si tudi, dJ bili programi pospeševanja bolj C? stemski. da bi, denimo, enkrat oi v lali na primer mlečnost, spremi: rezultate in tako dalje. Večina ka tov je dovzetnih za novosti, zelo razbremenjujejo in pomagajo kr tijstvu polkmetje. Ves zaslužek v gajo v kmetijstvo, družba ima kfl sti. V teh prizadevanjih za večjo pt k';z< izvod njo hrane pa je našim kmetf|^z t treba le pomagati...« D. Seiiej Koncert pihalne god Kranj — Turistično društvo Kra je za soboto, 25. junija, ob 19.uril pravilo koncert na Titovem trgi Kranju. Koncert bo imela kranjs godba na pihala, verjetno pa se ji pridružila tudi foklorna skupil Primskovega. Če bo dež, bo kor prestavljen na kakšno drugo : Bob! Jb no P< TIpv tru za Tvritorialci nu urjenju - Enota teritorialne obrambe, ki nadaljuj* " ' ' , , 3 /,.,„/„ vl. ir-brala na večdnevnem urjenju v cen-trudieije kokrskega ; Gre ca prvousposabija- obrambno usposabljanje IU uorenis** £ « /, * , vr da me m srednjeročnem obdobju, med katerim J ......».il/Jt ii/jc/jn in na/tfta^tk (/ulovih predvsem s temelj sabljanje in pri :adevnostjo voja njega je ludi :n ob letošnjem dn enote in si ogledali film o njej. (S) škili kolektivov v taboru. Odra- sled- po«*«.- m** d™** « pnPravm^ia ecukvklškeaa odreda zidni časopis o boj m poti te ^ ,■,,,„„„„,, /si - I o to: S. Saje { iz , •nej •rike kiti. k9 JKlI t? J. I d* JI A1 JLJIJL i cL Jla v H icH A JLi&L Ivllv/ Trideset let zavoda Matevža Langusa te i e, i jZgodnje odkrivanje jmotenj — uspeh jv kasnejši otrokovi dobi sk Udovi ljica — Zavod Matevža v#?isa v Kamni gorici, name-3 a 1 strokom z motnjami v dušev-> si 5 in telesnem razvoju, je letos 'Jideset let. V tem času se je v m osnovni šoli s prilagojenim ;"amom in v oddelkih za delo-?k(l usposabljanje izšolalo 1112 .d *zvseh koncev Slovenije, po, matičnem kamnogoriškem zajedi -i je trenutno 50 učencev v ra->aa 5ih osnovne šole in 29 v oddel-av za delovno usposabljanje, ra-jav "jih pa jih je osem zaposlenih ac delavnici pod posebnimi pogo-ga ' sklopu zavoda je tudi zunanja lO, k.osnovna šola v Radovljici, ki )st 'devet oddelkov s 70 učenci od n do osmega razreda in odde-p* ^delovno usposabljanje s peti-ičenci Stavba je nova, sodob-ok grajena 1980. leta. Prej so bih pi o; oddelki v Bohinjski Bistriti* Biedu in v Radovljici, zdaj so flfl festo utesnjenih in neprimer-rn prostorov otroci iz radovljiške •e dobili mesto pod eno streho. ja kr dare K ročnim ne 'ptnostnim ^ v osnovni šoli s prilagoje-aZ 'programom se odvija po po-;ov tem učnem načrtu, ki daje ve-' ludare k pridobivanju delov-ga ravad tehnični vzgoji in ro-a ? zaposlitvam, da bi se ucenci I* 'Ončanem šolanju čim lažje ™ Kili v delo. V sedmem in razredu imajo zato tudi ob-nQ -prakso v organizacijah zdru dela osmošolci zaželeno v v katerih naj bi se kasneje Slili. Pridni, vestni delavci so .'sod jih radi sprejmejo, ii proces v osnovni šoli s pri-,]rn programom zahteva od ■v veliko individualnega de-j«'nci Oddelki so prav zato tu-i anj številčni; v osnovni soli je * oetnajst. v oddelkih za delo-t1 ^.posabljanje devet učencev v 'vodu Matevža Langusa ph je , 'ranj Učitelji so vsi strokovno 2 Obijeni za zahtevne naloge. hb temu, da je sola v Rado-t nova sodobna, dobro oprem-, < povsem brez težav ne gre ^ problematični so prevozi oddaljenejših krajev pred; ^bohinjskega konca Solas *Wa s pomočjo izobraževalne "Kti. skupnosti socialnega ^a in otroškega varstva kupici. ki bi prevažal otroke v so- lomov. NbNO JF ZGODNJE rvanje motenj loli boleče SO težave, poveza-odkrivanjem mote- nih otrok in njihovo napotitvijo v primerne vzgojnoizobraževalne ustanove. Komisija za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki dela pri skupnosti socialnega skrbstva, se ukvarja predvsem z otroki, ki jih priglasijo vzgojnovar-stvene organizacije ali osnovne šole. Vendar pa je uspeh v kasnejši otrokovi dobi odvisen zlasti od zgodnjega odkrivanja njihovih motenj in napotitve v primerno ustanovo, torej pred vstopom v osnovno šolo. Za težko prizadete otroke je to mogoče, neprimerno težje pa je za mejno in lažje prizadete. V zavodu Matevža Langusa je pereč problem tudi stalno upadanje števila otrok iz drugih krajev Slovenije. Ne zaradi bojazni za obstoj zavoda, ampak zaradi negotove prihodnosti učiteljev. Zadnja leta število otrok pada povprečno za en oddelek. Zavod je republiška ustanova. Osnovno šolo financira republiška izobraževalna skupnost, oskrbo učencev pa socialna skrbstva iz občin, iz katerih prihajajo. Letos so iz tridesetih slovenskih občin. Osnovno šolo v Radovljici financira občinska izobraževalna skupnost. Materialni in delovni pogoji so zadnja tri leta, od preselitve v nove prostore, zadovoljivi. Malice in kosila dobivajo radovljiški učenci v sosednji osnovni šoli A. T. Linharta, kjer so jim na voljo tudi igrišča. V šoli jim torej ničesar ne manjka, medtem ko doma vsi nimajo najboljših pogojev za učenje in delo. Za take učence sta organizirana dva oddelka podaljšanega bivanja, obstaja pa tudi dobra možnost, žal odvisna od denarja, za prehod na celodnevni pouk. Ta bi bil zelo dobrodošel zlasti za učence iz oddaljenejših krajev občine in iz neurejenih družin. STIKI TUDI PO OSNOVNI ŠOLI Šolstvo s prilagojenim programom ni nikakršna »sramota«, pravijo učitelji. Otrokom skušajo dajati čim več in v njih z individualnim pristopom razvijati optimalne sposobnosti. Skrb zanje se ne konča po osemletnem šolanju, ampak jih usmerjajo tudi v nadaljnje izobraževanje in zaposlitve, bdijo nad njihovim razvojem. V zavodu v Kamni gorici je kasnejši stik učiteljev z otroki nekoliko oviran in je omejen predvsem na povezavo prek skupnosti socialnega skrbstva. Za otroke iz oddelkov delovnega usposabljanja je posebno težko, ko zapustijo zavod. Povsod še nimajo delavnic s posebnimi pogoji, kjer naj bi nadaljevali delo in življenje. Ostajajo doma ali odhajajo v zavode, kjer pa pogoji za njihov razvoj niso najbolj primerni. Še vedno šepajo tudi stiki z nekaterimi starši motenih otrok. Šola jih spodbuja z roditeljskimi sestanki, govorilnimi urami in individualnimi pogovori, vendar so uspehi različni. Posebno otroci iz kamnogo-riškega zavoda se dostikrat po osemletnem šolanju neradi vračajo v neurejena družinska okolja. Učenci iz zavoda Matevža Langusa se udeležujejo vseh športnih prireditev oziroma tekmovanj v občini, sodelujejo s sorodnimi šolami in Gorenjskem in v republiki. Vidne uspehe dosegajo na likovnem področju. Letos so bili na 15. razstavi Likovni svet ptrok med sedmimi nagrajenimi »normalnimi« osnovnimi šolami v Sloveniji. Enkrat na leto izdajo časopis Lastovke, v katerem objavljajo svoje spise in risbe, prenašajo* Kurirčkovo pošto, pridno zbirajo odpadni papir, skratka, kjer se le da, se vklju-. čujejo v široke družbene akcije. V Kamni gorici in v Radovljici imajo šolski hranilnici, vsako drugo leto se četrtošolci in petošolci podajo v šolo v naravi ob morju. In kakšne so poklicne možnosti učencev iz osnovne šole s prilagojenim programom? V Kranju obstaja zanje prilagojeni program tekstilnega konfekcionarja, v Škofji Loki prilagojeni program obdelovalca lesa, v železarskem izobraževalnem centru na Jesenicah pa najbolj pridni dobro uspevajo tudi v skrajšanem programu obdelovalca H. Jelovčan Gasilstvo skozi sto let V soboto so v tržiškem muzeju odprli dopolnjeno zbirko gasilskega oddelka, ki prikazuje stoletni razvoj organiziranega gasilstva v Tržiču in okolici Tržič — Pred desetletjem, ko je tr-žiško gasilsko društvo praznovalo devetdeset let, je na pobudo dolgoletnega načelnika Toneta Dorniga začela nastajati v zgornjih prostorih Kurnikove hiše mala gasilska muzejska zbirka. V njej so bili najdragocenejši predmeti značilna bande-ra iz leta 1883, stara platnena vedra, s katerimi so gasili še ob prelomu stoletja, obsežno pa je bilo tudi slikovno in drugo dokumentarno gradivo. Glavna pomanjkljivost te muzejske zbirke je bila ta, da se v majhnem prostoru ni mogla širiti, sprejeti večjih eksponatov, predvsem starih brizgaln, kot taka pa tudi ni najbolj sodila v arhitekturo Kurnikove hiše. Lani, tik pred stoletnico društva, je dozorela misel, da bi uredili hodnik oziroma klet Zgornje kajže, središčnega objekta tržiškega muzeja, kjer bi bilo dovolj prostora za gasilsko zbirko. Vendar pa muzej sam zahtevnega dela ne bi zmogel. Gasilci so zato obljubili, da bodo vsa fizična dela, kot utrjevanje tal in sten, beljavo, namestitev razsvetljave in podobno, sami opravili. Zelo dragocena je bila njihova pomoč tudi pri nastajanju oziroma dopolnjevanju zbirke. Pripeljali so se- dem starih brizgaln, med katerimi velja posebej omeniti Magirusovo motorno brizgalno iz leta 1923, ki je izjemen eksponat, staro križko leseno ročno brizgalno, še uporabno brizgalno iz nekdanje tovarne Runo, v muzeju pa pričakujejo tudi lomsko brizgalno, ki je najstarejša ohranjena v tržiški občini in nosi letnico 1921. Značilno za vse brizgalne je, da so izredno dobro ohranjene in da bi, čeprav jih je razvoj prehitel, marsikatera še lahko pomagala pri gašenju požarov. Z namestitvijo brizgaln v muzeju se je gasilska zbirka po svojem pomenu zelo približala tehniškim zbirkam. Slikovno in dokumentarno gradivo skuša zaokrožiti sliko razvoja organiziranega gasilstva v vseh sto letih. Zbirka ni zaključena, se bo še dopolnjevala, vendar pa že ta postavitev omogoča zgoščen in prijeten pogled na razvoj gasilstva v tržiški občini. Stoletna kronika je dobila svoje mesto tudi v knjižni obliki, ki sta jo z vso skrbnostjo sestavila Marija in Miha Petek. Kronika je izšla kot nadaljevanje vrste Tržiških zbornikov in 'se tako vključuje v pestro sliko zgodovine Tržiča in okolice. H. Jelovčan Ribno — Člani kulturnega društva DPD Svoboda Rudija Jedretiča iz Ribnega sodijo med najprizadevnej-še amaterske kulturnike daleč naokoli. Težko bi bilo našteti vse dosedanje uspešne nastope folklorne skupine otroških, mladinskih in odraslih sestav, gledališke sekcije in drugih, ki oblikujejo kulturni utrip Ribnega. Junija so bili povabljeni na več prireditev. Z enajstimi folklornimi skupinami Slovenije in Hrvatske so sodelovali na tradicionalnem, letos že devetem festivalu ljudskih plesov in pesmi »Igraj kolo 83« v Mokronogu. Kot edini predstavniki Gorenjske so nastopili s svatovskimi plesi. Dramska skupina iz Ribnega je nastopila na sklepni republiški pri- reditvi »Naša beseda« v Dolenjskih toplicah. Uprizorila je znano komedijo Anton Medveda »Rendes-vous«. Pionirska folklorna skupina je gostovala na republiškem srečanju folklornih skupin v Celju, ki ga vsako leto pripravi Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Ob krajevnem prazniku Ribnega so domači gledališčniki nastopili na prostem pred Odarjevo domačijo v Koritnem in igrama »Podlaga zakonske sreče« in »Rendes-vous«. Prizorišče je bilo nabito polno gledalcev. Te dni ribenska folklorna skupina odraslih zastopa Radovljico na gorenjskem srečanju folklornih skupin v Škofji Loki, kjer bodo znova prikazali gorenjske svatovsk^piese. JR Slovesnosti ob koncu leta — Kranj, Škofja Loka — Vsako leto ob koncu šolskega leta pripravijo v kranjski in škofjeloški občini slovesen sprejem za najboljše dijake iz osemletk. V kranjski občini je bilo letos na devetih šolah kar 110 učencev, ki so v osmih letih šolanja vedno imeli odličen uspeh. V škofjeloški občini pa je imelo takšen uspeh na petih šolah 44 učencev. Pred dnevi sta jih v Kranju in Škofji Loki sprejela tudi predsednika obeh občinskih skupščin. Čestitkam ob koncu leta se pridružujemo tudi v uredništvu. — A. Ž. — Foto: F. Perdan J PA NISMO SE UKLONILI Ozdravite moje Prešernovce! mi ie da je imel ilegalno ime Tarzan • M H a se ea še navaditi ni mogel. ,st dni. da se ga Domači- PDZnrf bH^ Nobeno ilegalno ime b. ga rVkcov Korl i, Rov t nad Logatcem i . stara jugoslovanska meja m po-nemSkiSfn italijanskim okupira - 1iudie so bili tod vajeni orozm-„Sv^e, švercarjev. političnih, ■ - čar ie pomenilo mejo. VSeg3' S pred vojno in ob njenem za- jjemcfna Beksilnu obešali Stošiča. '^Sončno odločilo. Zasovražil je n3em doKo eJ na partlza. r,e že vedel da se zbirpjo v Storžiču, J nunskih hribih, pa tudi okrog nje-P Sm.ru Mora domov! Ko je pr-ršrečCn hotel čez mejo nadurni. « V loške zapore so ga strpali u ker ni ih. V fG-ske ^a 0 treh tednih spustili. T dokazov^ ^ f P°je v KranJU iskal ge- ie prebežal mejo. Tisti večer je .l^n druga dva so Nemci zgrabil, s IV • Kil doma Bajta je bila pri Cekcu in Otroci so, še preden so se K -ok. Revfcm* ^ q doma |p ve. '" tK nf^li Je storžiškim partizanom uiKrai »»« , „Hdruži doma. .-do, da se .l'm^°s s ipn!a 1942 prinčevim ^aXlete Osem jih je bilo z borcem logike«* R poU>m K°Stro naraščalo. Kare. se je ves CTmačega terena. Tudi takrat ko so se - i bataljon. Dolomitskega odreda, se f;;lta dru^a- v katerem je bila večna t iz njegove čete. ^ ^ -f Te '^r ele vodil tja in nazaj Ves ras je fv^TH dniija.tri dni nazaj. Nekoč je pe Karel Leskovec — Cekcov Korl Ijal ludi Luko i.eskoška in še nekatere tovariše. Tedaj ni vedel, koga vodi. Januarja 1943 je bilo. V sneženem metežu so bredli. V bližini domače vasi jih je vodil, kajti tu je v teh razmerah najbolj vedel za pot. Ko ti nekdo iz Lukovega spremstva ugotovi, da jih vodi mimo Rovt, kjer je toliko belih. In ko se zve, da je Karel od tod doma, je bil prepričan, da je Karel izdajalec . .. Rovte so bile res bele in klerikalne. Le štirje so menda iz cele vasi šli takrat v partizane. Vsi Karlovi sošolci in'prijatelji so bili pri belih. Hudo mu je bilo zanje. Nič kolikokrat jim je pisal, naj vendar spregledajo ... A so se mu smejali. Celo pesem so zložili o Cekcovem Korlu in jo objavili v domobranskem listu. In sovraštvo se je nadaljevalo . . . Tokrat bi se čudno končalo, posebno še, ko so tam pri Trnovskem gozdu prišli pred same Italijane. Pa je Luka posegel vmes. Odločil je, da naj bo konec očitkov in naj raje fantu dajo jesti. Ko jih je pripeljal na cilj, na Ogrsko pri Gorici, mu je Luka dal 1000 lir, češ, da ne boš žical . .. Fejst dedec je bil, se ga spominja Karel. Velik, postaven, v lepi uniformi, z usnjeno vojaško torbico, opasan . . . Kakšno zaupanje je vlival vsem! 20. marca 1943, ko se je znova formiral 1. bataljon Dolomitskega odreda, je bil Karel postavljen za komandirja kurirjev relejne linije 2-A na Kalušu, med Planino in Logatcem. Vražje je bilo za kurirje v Dolomitih! Italijani so tu imeli kar na peči zasede. Vedno si le s palico trkal na okno . .. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Dolomitski odred, kjer je bil postavljen za komandirja čete. Ko pa se je Dolomitski odred razformiral, je bil Karel med tistimi borci, ki so bili določeni v Prešernovo brigado. V Prešernovi brigadi je bil Karel sprva namestnik komandanta 3. bataljona, potem komandant 2. bataljona. Od tu je spomladi 1944 šel v Metliko v oficirsko šolo in ko se je vrnil, je postal namestnik komandanta brigade, julija 1944. ko so Prešernovci evakuirali ranjence na Notranjsko, pa je postal komandant Prešernove brigade in ostal vse do 12. marca 1945, ko je bil poslan v Beograd. Tako hitro je moral oditi, da se še posloviti ni mogel od borcev. Še danes mu je žal za to. A se je še vrnil k svojim Prešernov-cem. Septembra 1945, ko je bila brigada v Starem trgu pri Ložu, je bil spet njihov komandant in ostal z njimi vse do decembra 1945. ko je bila brigada razformirana. Izredno lepe spomine ima na svoje borce. Iskreno, zdravo tovarištvo je bilo le v brigadi. To je bila prava proletarska brigada. Sami mladi, srčni fantje. Skoraj dvajset mesecev je preživel z brigado, osem mesecev je bil njen komandant. Kako so se držali pod Ratitovcem, v I.eskovici, na Jelovici, pri Kamni gorici, na Črnem vrhu. v Baški grapi, na Jesenicah, pa spet na Žirovskem, na Veharšah, v Železnikih, na Pasji ravni . . . Takrat na Pasji ravni je bilo po njegovem za Prešernovce najhuje. Kako so takrat sekale mine! V nedeljo bo spet med svojimi borci. Kar žalosten je, ker tudi njim čas prav nič ne prizanaša. Veliko jih je pomrlo po vojni, drugi se pa starajo. A vendar vsakič v njih ugleda njihove mlade obraze, zanosne, predane. Toliko spominov navre naenkrat! Mlad, komaj 44-leten, je bil upokojen. Tedaj se je lotil pisanja. Razneslo bi ga. pravi, če ne bi vsega spravil na papir. Devet knjig je od tedaj napisal; med njimi trilogijo »Križpotja«, v kateri je opisal svoje partizanstvo, vse svoje soborce. V njegovih knjigah so ostali mladi, kot nekoč. Koliko dogodkov, koliko oseb. Kot bi bil štirideset let v partizanih, ne le štiri leta. Vsak dan se je kaj zgodilo, vedno je bilo kaj novega. Zdaj pa je vse enolično. Sestanki zaradi sestankov, govorniki tekmujejo kako bodo govorili, ne pa kaj bodo povedali. Včasih so se pa med pohodom ustavili pod smreko in določili naloge. Moraš Storiti to in to. Če ne. vedi, da bo zaškripalo ali počilo! Kako človeka boli vsa ta neodgovornost! Ne kritizira, naravnost pove! Nič ne pomaga 10. ali 15. seja. če ni rezultatov! Prepričan je, da bo generacija, ki prihaja boljša. Pa je boije, da ne razmišljaš o vsem tem. Sam sebe uničuješ! Vesel pa je. da so danes vsaj kmetje malo na boljšem. Kmet je na svojem hrbtu nosil revolucijo! Pozdravite moje Prešernovce, mi naroča. Vsem čestita ob 40-letnici brigade, obenem pa se spominja tudi vseh ljudi, ki so jim v njihovem boju pomagali. D. Dolčnc "O—,;", ~ ^ • • j • » « . • «• j!' i/,-*- ijovrTji riopni^ki JI ii'j p i p pi j i kamniški @ ftrČica GLAS 8. STRAN PETEK, 24. JUNIJA 19 ŠPORT, ZANIMIVOSTI TELEVIZIJA Srečanje slovenskih planincev špeceriaa , oo©e s,Vil3 Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge VOIIJE SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA Poleg pogojev, ki so določeni z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike v občini Radovljica, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja uli visoka izobrazba, pravne, organizacijske ali ekonomsko smeri. . . — najmanj 5 let delovnih izkušenj. Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina Špecerija Hled, Kajuhova 3, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni o rezultatih izbire v roku 30 dni po zaključku objave. Zabava vas Stanle.v Raxter - 21.30 Izviri — Istra: Morje in prepovedi, dok. odd. 'IV Zagreb 22.01) P.J v nogome tu — prvak: X — reportaža - 22.30 Športni pregled -2.1.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 10.55 Test - 17.10 Kutina: rokomet (ž) za trofejo .Jugoslavije, prenos v odmoru premor - 18.25 Medlem, od daja iz kulture 19.10 Na štirih kolesih — oddaja o prometu in turi/mu 20.00 laz/, i/ studia 20.45 Včeraj, danes jutri 21.0.r> Portreti opernih bis: Osijek TV Zagreb — I. program: 10.30 Ostati doma. ameriški tilm /a otroke 12.00 Kmetijska oddaja 14.30 Hevija folklornih skupin »2 15.00 Neretusirana ženska, dokumentarnu oddaja 15.30 lineietmske slike, gruzijski tilm lli..r».r) Nedeljsko po poldne 20.'Nt Neka druga /enska — jugoslovanski film 21.30 Tako nam je \ Ameriki — reportažu 22.UM P.I v nogometu: prvak X reportaž;. - 22.30 Športni pregled PONEOKUKK, 27. 8. 17 l.r> I i'lv in zajec. otro '•ka oddat i TV Zagreb lil l" I urizein možnost in pnln.'iiost V turizmu m kri.e so pa te/ave, i/o- Ih ' v iin t serija J1» .45 Zdravo, mladi 19.15 Risanka - 20.00 Slovenski baletni večer: 21.05 Mednarodna obzorja - 22.00 TV' dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test • 18.15 Slovenske ljudske pravljice. Lutkovna serija TV Ljubljana - 13.30 Igra strun in glasilk, glasbena oddaja - 18.45 Glasbena oddaja 19.00 Športna Oddaja - 20.00 Znanost -20.55 M. Solohov: Tihi don, sovjetska nadaljevanka -21 45 Mit meseca TV Zagreb — I. program: 17.50 Videostrani - 18.05 TV koledar - 18.15 Slovenske ljudske pravljice - 18.30 Igra strun in glasilk - 18.45 Zdravo, mladi 20.00 V Mi* eng De/ v Piranu, drama TV Ljubljana - 20.55 Izbrani trenutek - 21.00 Paralele - 21.30 En avtor en film TOK K K. 28. «. 10.05 Sedem stopnic do glasbe. Dvanajst slonov 18.25 Slovenski ljudski plesi: Stehvanje v Zalmnuu in Svatbeni plesi - 10.55 Knji ga 20.00 (i. Markov: Stro govi sovjetska nadaljevan k,i - 21.10 Aktualno 22.10 TV dnev nik II Oddajniki II. 'IV. ntre/e: 1 i y\ lest 10.i5 Ivi«M ho ee. t i zmoie. .»troska oddaja ;iijjS' rt 1w je i.l.A.sh,i, TELEVIZIJSKI SPORED PETEK. 24. H. 17.40 Poročila 17.45 Festival plesnih orkestrov J RT - Radenci '83: Jaz/ orke sler RTV Recgrad 18.15 Tarzan, ameriška risana serija - 18.41» Koruza — vet pšenice, izobraževalna oddaja 19.24 TV in radio nocoj - 19.20 Zrno do zrna 19.55 Vreme - 20.80 Rock-fordovi ' dosjeji, ameriška nanizanka 20.55 Zrcalo tedna 21 15 Nočni kino: Iloilvvvood /a vsako ceno. ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 11» 45 Test 17.00 Kai lov a« rokomet (ž) /a trot-jo Jogo slavlje Jugoslavija: t.SSK — prenos v odmoru premor 18.15 Zaščitena narava: Zrmanja - 18.45 Narodna glasba - 20.00 Kam gre glas _ glasbeni maga/in 20 45 Zagrebška panorama " jI .00 Tok življenja - d<» kumentaina oddaja 21.50 Najboljši jugoslovanski lil mi i/ Pulja: Koncert. igram film TV Zagreli - L program: 17 80 Videostrani 37 40 Poročila - 17.45 Glasbena stop nUit - otroška -»"».»a 18.15 TV koledar HU.» Kronika. občine Iteka 18 45 Sola zelenega načrta, oddaja TV Sarajevo 20.00 Hockfoi dov i dosjeji, ameriška nanizanka - 21.35 Osvajanje sreče, zabavno glasbena oddaja 22.35 V petek ob 22.00-tih. kulturni mozaik SOIIOTA, 25. (i. 8.00 Poročila 8.05 Ciciban, dobe! dan 8.20 Sedem stopili« do glasbe: Jure K\ak Kvak 8.35 Tarzan. amerisKii tisam serija 8.55 Učitelj. otioska nada I jevanka TV Beograd - 0.25 Mali svet. otroška oddaja TV Zagreb - 9.55 Mogočno morje: Obpluti svet, angle ska dok. serija 10 55 Dolgo iskanje- Dežela izginjajoče ga Bude. angleška doku meritorna sorija 1 1 45 I .ju die in zemlja. |x»no\itev Hi.35 Poiociia 10-40 Nogo met Želje/nicai Vojvodi na. prenos v od m »ru propa ganflna oddata 18.30 (ia laktika. ameriška nadalje vanka 19 15 Risanka 19,55 Vreme 20.00 Nekoe v Pari/u. lUiienški liho JI 40 Ve« ei / Mate " Kobv nik in njenimi prijatelji Oddajniki II. TV mreže: 17 ;,u |'o Titovih M. ...h. .»<1 daja /a predšolske vli..ke 19.00 Narodna g! >sba -20.00 V družbi s skupino Leb i sol« - 20.30 Poezija: Srbo Ivanovski - 21.10 Feljton 21.55 Športna sobota • 22.15 Kolesarska dirka po Jugoslaviji. reportaža 22,35 Najstarejše evropske tlim er/e IV Zagreb — L program: 14.10 Zabavni koledar -15.10 Sedem TV dni - 15.40 Olimpijske bakle, doku mentai nozabav na oddaja -10,30 TV koledar 10.40 No-gomet Željezničar Vojvodina 18.30 To je to. doku mentalna oddaja 20 00 Z >. lakom proti jugu. jugoslo-\ aiiski tilm - 21.40TV dnev ml. 21.55 Vikend program NIDKLIA. 2H. II. 10.10 Živ /av. otroška mati neta 10.55 D. l^b.ivic -II Krvav ac: Valter brani Sarajevo - 114«) 025 - oddaja /a Mik z gledalci -12.00 Kmetijska oddaja 1 r, :;o Prisluhnimo tišini oddaja TV Koper /a slušno pri .»lete 10.05 1 ><»« Sava ..,., imenski tilm 17 40 Spol tna poročila 17.55 \|o drostni zob: Igra 18.55 Ne prezrite 20.00 V M Cai Z Mit i »»\ Sa\amala. na daliev.auU' ;11 Turizem se ogleduje tudi po konjih 5 hektarov delno močvirnega zemljišča na Blatah ima v najemu Konjeniški klub Voklo — Prostor nameravajo urediti za konjski šport in rekreacijo, s tem pa tudi obogatiti turistično ponudbo bližnjega Preddvora Bela — Pred treTmi leti ustanovljeni Konjeniški klub Voklo z okoli 170 člani je letos spomladi dobil v najem od kranjske Kmetijsko zemljiške skupnosti okoli 5 hektarov delno zamočvirjenega zemljišča na Blatah na Bregu pri Preddvoru, v najemu pa imajo tudi zemljišče na Bobovku. Zemlja na Blatah sodi v 6. bonitetni razred, zato je za kmetijsko obdelavo manj primerna, tembolj pa za takšne dejavnosti, kot je konjeništvo. Klub .katerega člani imajo v privatni lasti okoli 60 konj, med njimi športne in delovne konje, ima na tem izredno lepem prostoru med Bregom, Preddvorom in Belo velike načrte, seveda pa uresničljive le postopoma. Vsaj tako kaže trenutno, saj letos klub ni dobil zaprošene finančne pomoči za ureditev provizorija, jahalnih stez in dovozne poti na tem zemljišču iz združenih sredstev za pospeševanje gospodarskih dejavnosti v krajevnih skupnostih. »S Turističnim društvom Preddvor, krajevno skupnostjo in gostinci smo bili v dogovoru, da uredimo s takšno finančno pomočjo in predvsem s prostovoljnim d"lom bi radi postavili temelje za nadaljnji razvoj konjeništva. za katerega je v Kranju in na Gorenjskem vse več zanimanja. Preddvor vidi v tako urejenem predelu le streljaj od hotelov, svojo obogateno, turistično ponudbo, tudi za tuje goste, med katerimi je veliko angleških in nizozemskih, znanih kot ljubitelji konj,« razlaga predsednik kluba Peter Regouc. Vendar pa klub ne vidi svojega razvoja izključno v povezavi s turizmom in rekreacijo, pač pa je ponudil učenje jahanja tudi pripadnikom teritorialne obrambe. Pred dvema letoma, ko je klub še gosto- val v Voklem, se je na tečaj jahanja prijavilo kar okoli 100 navdu-. šencev, vendar pa so jih lahko vzeli v tečaj le dobro polovico. Lani zaradi organizacijskih težav ni bilo no^ benega tečaja, zato pa si letos vodstvo kluba še toliko bolj prizadeva, da bi se izkopalo iz sedanjega zastoja in članom lahko ponudilo tisto, zaradi česar so se tudi združili v klub. »V naš klub se lahko včlani vsakdo in to za minimalno letno članarino 200 din. S kakšno večjo ponudbo za učenje jahanja in za rekreacijo sicer zdaj še ne moremo mahati, vendar pa upamo, da bomo lahko kmalu imeli nekaj konj za izposojo.« meni predsednik Regouc. »Svoje lipicance nam preko zime zaupa tudi kobilarna Lipica, saj smo letos imeli v reji tri plemenske konje, od tega plemenskega žrebca in dve kobili. Konec maja, ko se v Lipici začne turistična sezona, so jih odpeljali spet tja. ostala pa so žrebeta," saj so se kobile ožrebile. V jeseni, takrat pripravljamo tako kot že lani konjske dirke, pa lipicance ponovno dobimo.« Na idealnem terenu na Blatih, odmaknjenem od hrupa in vseh drugih znakov urbanizacije, vsak*** dan člani kluba, ki imajo konje, ^ brez bojazni pred jezo kmetov, ki se razumljivo boje sledov konjskih kopit po travnikih, razgibavajo konje. Kdaj bo tu tudi toliko urejen prostor, da bi ga lahko ponudili tudi turistom, je težko reči. vendar pa vodstvo kluba ni brez optimizma. S sedanjim sodelovanjem s kobilarno Lipico in s teritorialno fo obrambo bi ob čredi konj, ki jih imajo člani, hoteli vplivati tako na ponudbo kmečkega turizma, gostinstva v tem delu kranjske občine ter seveda širiti možnosti za šport in rekreacijo občanom, ki jih konjeništvo zanima. »Ne glede na to. da svojega prostora se nimamo urejenega. pa bo dirka tako kot lani v Šenčurju, kjer smo naleteli na razumevanje. Za le^os pa si želimo le. da bi uspeli narediti lesen provizorij na Blatah, kjer bi imeli tečaje jahanja, z drugimi načrti pa bo treba še počakati.« L. M. zabavnoglasbeno oddaja - 20.00 Eolk parada - 20.45 Vojvodina v boju 21.40 Poletno branje TV Zagreb - L program: 17 50 Videostrani - 18.05 IV koledar 18.15 Kdor hoče. ta zmore 18.45 Svet. to je glasba - 20.00 Teme in dileme - notranjepolitična oddaja - 20.50 Velike kinematografije - Madžarska: O lavna priča, igrani film SREDA. 29. 8. 18.10 Folklora ČSSR: Han-Junko in Lucija - 1840 kratkega filma: ulice in svatbe, jugoslovanska filma - 20.00 35 MM — filmska delavnica ob angleškem filmu človek, ki Ste ga z užitkom sovražili - 22.10 IV dnevnik II Oddajniki II. TV mre/e: 17 45 Test - 18.00 TV dnev-111.15 A lice in njena otroška nadalje-18.45 Klavirska sba slovenskih skladatelj,,,. Dekleva - 19.30 dnevnik - 20.00 Naša krajevna skupnost: DeU-gat. humoristična seri|U i \ Ljubijo iu 20.50 Dnevi .dasbe -- llorcegnovi K.l -21,15 Poročila (do 21.40) TV Zagreb - L prog nun: \ i 50 Videostrani 18 00 Po „„da 18 05 H kol«tiar 18.15 Ahče in njena druščina - 18.45 Klavirska glasba s loven s ki h skladateljev: Igor Dekleva - 19.30 TV dnevnik - 20.00 30 let hrvatskega filma - 21.10 Martin v obit, ki h — jugoslovanski film - 22.55 TV dnevnik Mozaik Človek nik druščina vanka liev TV ČETRTEK. 30.«. 17.40 Mogočno morje: Tovor. angleška dokumentarna serija 18.40 Glasbil starega iadrana: Piran - 20.00 * Tednik 21.05 Ihranski glasbeni večeri: - 21.45 TV dnevnikll 22.10 TV kabaret - oddaja TV Sarajevo " | Oddajniki II. TV mi*že: 18.10 Test - 18.25 Kraguje- L vac: Rokomet (m) za trofejo ^ Jugoslavije — Jugoslavt- tj ' ja : Poljska - prenos v odmoru premor - 17.55 Pre mor - 18.15 Modro kot pisano — otroška nanizanka -111.45 JU Ročk portret -20.00 Kino oko: Poldne TV Zagreb - I. prugrum: Hi.15 Videostrani - 18.25 Rokomet (m) Za trofejo Jugoslavije — Jugoslav ija : linij ska prenos - 18.05 TV kok*-dar - 18.15 Modro kot pisano 18.45 VI' Ročk portret 20.00 Pifnorama, politični magazin 21 05 M. S moj« Vdo misto - H nadaljevanke r njPj Mi Kranj — Še danes do 19. ure bo v avli skupščine občine Kranj odprta razstava izdelkov iz odpadnega materiala, ki so jo pripravile vzgojiteljice Vzgojno varstvene organizacije Kranj. Izdelki so vzgojni pripomoček. ki ga v vrtcih uporabljajo pri vsakdanjem delu z otroki in so dokaz, kako se lahko na razmeroma cenen način, tocla z bogato domišljijo m spretnostjo,doseže enake učinke kot z dražjimi materiali. — Foto: F. Perdan V Nabrežini pri Trstu je bilo v nedeljo, 19. junija, tradicionalno 12. srečanje slovenskih planincev iz Furlanije. Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Iz različnih krajev so prispeli z 21 avtobusi. Z Gorenjske je pripeljalo planince oziroma udeležence kar sedem avtobusov. Tako so bili na triurnem pohodu med dva tisočimi planinci predstavniki vseh planinskih društev iz zgorn.jesavske doline, planinskih društev iz Bohinja. Radovljice, Kranja. V bogatem kulturnem programu pa so nastopili z Gorenjske tudi pihalni orkester z Jesenic in kvartet Spev iz Škofje Loke. Srečanje slovenskih planincev je imelo v sedanjih fašističnih izgredih nad Slovenci v Italiji tudi velik narodnostni pomen ter znak solidarnosti s pravicami Slovencev v Italiji iz matične domovine. — A-. Ž. Začetek letošnje padalske sezone Lesce — 23. junija se je na letališču v Lescah začelo letošnje prvo uradno tekmovanje padalcev. Svoje veščine preizkušajo vsi najboljši padalci Slovenije na republiškem prvenstvu. Ekipa ALC iz Lesc, ki je tudi letos največji favorit za osvojitev prvih mest, se je na to tekmovanje deset dni intenzivno pripravljala. Za kratek pogovor smo zaprosili Draga Bunčiča, tenerja domače ekipe. »Letos smo vse cilje podredili rezultatom naše najboljše ekipe. Padalci Dušan lntihar, Darko Svetina, Bogdan in Iztok Jug. Romun Božič, Branko Mirt in Dušan Frank imajo za seboj že 1450 skokov in optimistično pričakujejo začetek nove sezone. Pri skokih na cilj sem z njihovo formo zadovoljen, medtem ko bomo morali pri figurativnih skokoh še precej delati. Poleg republiškega prvenstva nas letos od pomembnejših tekmovanj čaka še državno prvenstvo v Knjaževcu, neuradno evropsko prvenstvo v Gradcu in konec leta tekmovanja za pokal Jadranu." Verjetno se tudi letos pojavlja problem s financami? ■ Stroški so res zelo visoki. Ce računamo samo prevoz dvanajstih padalcev z vojaškim letalom na višino 1000 motim nas stane od 3500 do 4000 din, za višino 2000 metrov pa se stroški podvojijo. Vsak padalec z lastnim delom v nasi delavnici ali v jeseniški Železarni prispeva za svoj skok 75 odstotkov cene. Če hoče letno narediti 500 skokov , mora opraviti za devet starih milijonov dela, kar seveda ni mačji kašelj.« Kako je s športno opremo? Naša padala so že precej zastarela, saj so še iz 1977. leta. Uvoza ni. padala domače izdelave pa niso kvalitetna. Zato bomo morali verjetno tudi v na-daljne skakati s starimi.« Drago Bunčič. imenovani Kings, je vsekakor na poti. da s svojimi bogatimi izkušnjami in veliko vdanostjo padal skenui sportu, vzgoji še eno generacijo izv rstnih mladih padalcev . Janez Pa lov sni k S t m ž išče — \' počastitev krajevnega prazniku Stražišča so v domu krajevne skupnosti odprli razstavo slikarja Marjana Belca. ki bo na ogled do konca tedna. — Foto: F. Perdan v_;_____J SIllEK, 24. JUNIJA 1983 OGLASI, OBJAVE, OBVESTILA 9. STRAN G LrAS ha-du-zeli ira-no-od-va, za-ti-žili sa-tia- ud-ea- Sa-ih-po-uc. me saj ike xa e v so so .V iko ipi- Od 20. do 30. junija »RAZNUJE VELEBLAGOVNICA ranama " 1 ŠKOFJA LOKA 15-letnico poslovanja v. tih. seh sa vje , ki kih ko-jen tu-iar Lizbono ih po-n-er in lila e-v a-e, o-F e- V tem času bodo v Nami organizirali vrsto posebnih akcij: teden prodaje izdelkov Agrokomerca iz Velike Kladuše - ugoden nakup pohištva - ugoden nakup izdelkov iz tekstila cf\'tfr slepih in slabovidnih DR ™ONA kržišnika škofja loka Stara Loka 31 Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA poklicne administrativ ne šole ix ŠOLE za telefoniste, vod ja^zgo.jno i zo b r až eva l n eg a oddelka - Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še lki »a učitelja srednje šole. Imeti morajo: e- —ali višjo izobrazbo defektološke smeri - tiflopedagogika, opra-'"' Strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj ali /ijen st izobrazbo za strokovno teoretične predmete z dopolnil- " no tillopedagoško izobrazbo, opravljen strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj »V oin družbenopolitično aktivni in imeti organizacijske sposobnosti £ i usmerjanje tiflopedagoškega dela. - .oaeru . dela in naloge je 4 leta. Jndat 1 e^nimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi raz-Sana gornji naslov z oznako razpisne komisije. * rezultati h razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. Komisija •r-i delovna razmerja na podlagi sklepa 2. seje z dne 9. 5. 1983 in _____ 1 • 1 • ___rlnlo in 5 seje z dne 6. 6. 1983 objavlja naslednja prosta dela in naloge: i učitelja strojepisja i učitelja telefonije ? y^oj!teljane skupine varovancev za delo pod poseb- m?mi pog o ji - pripravnik , ^vija angleškega jezika «f sfija zdravstvene vzgoje ii^itflja telesne vzgoje i: učitelja matematike 9 psihologa ii $,uteua umetnostne vzgoje !j ggs&sč detavca b , ; mnriiio za opravljanje navedenih del in nalog poleg splošnih fevtpolnieU«i « naslednje pos.je: _ predmetni učitelj strojepisja, 3 leta delovnih izkušenj in stroko- ^nženfr elektrotehnike — elektronik, izpit z dopolnilno tiflope-Jaeoško izobrazbo, 3 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit, višia defektološka izobrazba (tiflopedagog) ali višja pedagoška "" ; 0'b,.uzba druge smeri z dopolnilno tiflopedagoško izobrazbo, 3 lJta delovnih izkušenj in strokovni izpit, višia strokovna izobrazba - delovni terapevt, 'H visoka izobrazba — profesor, 3 leta delovnih izkušenj in stroko- V 'soka 'i zo b r • a z b a — zdravnik, 3 leta delovnih izkušenj, """* -soku izobrazba — profesor, 3 leta delovnih izkušenj in stroko- viso'ka 'izobrazba — profesor, 3 leta delovnih i/.kušenj in stroko- viso'ka izobrazba — psiholog, 3 leta delovnih izkušenj, soka izobrazba — zdravnik okulist, 3 leta delovnih izkušenj, Vsoka izobrazba — profesor likovnega pouka, 3 leta delovnih v'kušenj, izpit z dopolnilno tiflopedagoško izobrazbo in strokovni izpiti /isoka izobrazba profesor, 3 leta delovnih izkušenj, izpit z do-~~ O|njlno tiflopedagoško izobrazbo in strokovni izpit, višja šola za socialne delavce, strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj tod bod *od bod bod bod 8. bod bod 9. 10 V>d li. N»d 12. b*d 13. mer je pod 1-. 2., 3. in 4. se sklene /a nedoločen čas s polnim delovno ruzn jcjovn0 razmerje pod f>. do 12. se sklene za nedoločen čas s lavnim čas«» • jm č.asorn (pod (i., 10., 11. in 12 - 2 ur i todensko. npd C. - 4 >rajšim deio 5 in a _ o ur tedensko in pod 9 ' v ' ' fy)d I ......- 7 ur tedensko), delo- te tedens ' Qtj 13. se sklene za določen čas s polnim delovnim časom za Vj razmerje P mecj porodniškim dopustom. ^domešcan.j^ ^ Hp,ovni ^ 0 prav esece 'Iruku o delovnih razmerjih je predvideno poskusno delo, ki traja 3 Osnovna šola PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI Svet osnovne šole razpisuje prosta dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o združenem delu, zakonom o osnovni šoli in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo pedagoške, ekonomske ali pravne smeri, * — da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj v vzgojnoizobraže-valnem delu po strokovnem izpitu, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, -ki zagotavljajo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog osnovne šole Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Osnovna šola Prešernove brigade Železniki. Prijave sprejemajo 15 dni po objavi razpisa. O izidu bomo kandidata obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 75 vas vabi k sodelovanju Nudimo vam delo na najsodobnejših tekstilnih strojih s solidnimi osebnimi dohodki, z urejeno prehrano, možnostjo letovanja v hribih in na morju, plačanim prevozom na delo in z dela. Če ste kandidat, se javite v kadrovski službi Gorenjske predilnice, kjer boste dobili še dodatne informacije. " " '$e* e * . ... 'inve s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 .ismene Pr« naslov. O izbiri bomo obvestili kandidate v 30 W> na g«™ dneh po dneh po KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ Delavski svet TOZD Meso-izdelki Škofja Loka, Mestni trg '20 in delavski svet TOZD Trgovina na drobno Kranj, Maistrov trg 7, v skladu z 41. členom, 7. odstavek in v skladu z 49. členom Statuta TOZD Meso-izdelki in TOZD Trgovina na drobno, razpisujeta javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: izklicna cena din 1. TOZD MESO-IZDELKI ŠKOFJA LOKA — tovorni avto TAM 6500, leto izdelave 1974 180.000 din — stroj za rezanje slanine, tip SP 120, moč 2,2 KW 100.000 din — stroj za rezanje slanine, Saksonija 30.000 din — polnilnik Muller, tip 110 EF 200.000 din — polnilnik, tip M 63364, moč 3,5 KW 100.000 din — stroj za rezanje loja, tip VOLK, moč 5,5 KW 1.800 din — stroj za rezanje loja, dvošpitalni, tip VOLK, moč 5,5 KW 1.800 din — namenska tehtnica za tehtanje prašičev (neuporabna), 1.000 din — stroj za mešanje mesa, neuporaben 1.000 din — miza pisalna 500 din — dvigalo tip VEDA 250 kg 5.000 din — dvigalo tip VEDA 250 kg, za rezervne dele 1.500 din — tehtnica na uteži (brez uteži) 500 din — kompresor tip Linde — neuporaben 3.000 din — porcionirka tip KS — neuporabna 4.000 din — porcionirka, tip KS — neuporabna 4.000 din — polnilka — batna, tip Kontakta, z motorjem in črpalko — neuporabna 6.000 din — polnilka - batna 130.000 din — črpalka vodna — batna na parni pogon 3.000 din — tehtnica za vbrizgavanje tip Mattauch 500 din — stroj Volf, brez motorja 3.000 din — tehtnica 1000 kg, z utežmi, lesena, neuporabna 200 din — tehtnica tip FE, s pomičnimi utežmi, 500 kg, neuporabna 360 din — tehtnica tip FE, s pomičnimi utežmi, 500 kg, neuporabna 360 din Javna dražba za prodajo zgoraj navedenih osnovnih sredste^bo dne 27. 6. 1983, s pričetkom ob 10. uri v DE Klavnica Kranj, Savska cesta 16. Prodaja tovornega avtomobila TAM pa bo istega dne ob 8. uri v DE Klavnica Škofja Loka, Avtopark, Jegorovo predmestje. 2. TOZD TRGOVINA NA DROBNO KRANJ — kompletni nov pult s hladilnimi napravami, temperatura v boksu + 8" C, regulacija temperature ročna, delovanje agregata avtomatsko, hladilno sredstvo R-12, hladilni agregat ima 3-fa- 320.000 din 28.800 din 9.000 din 8.000 din 20.000 din 100 din 300 din zni priključek — 6 komadov — barski stoli — stenska polica 2,2 m, dimenzije 220 x 40 cm — stenska polica 2 m, dimenzije 200 x 400 cm — delovna miza, dimenzije 230 x 70 x 85 cm — 3 kom blagajne, tip Regrna, posamezni koni. — tehtnica tip Laria Javna dražba za prodajo navedenih osnovnih sredstev bo dne 27. 6. 1983, s pričetkom ob 10. uri v Kranju, Sejmišče 5. Osnovno sredstvo pult s hladilnimi napravami se nahaja v skladišču TOZD Kmetijstvo Kranj, DE Vrtnarija Zlato Polje. Ostali pogoji: Ogled osnovnih sredstev je možen eno uro pred pričetkom javne dražbe na kr aju samem oziroma na kraju, kjer so osnovna sredstva. Varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene je potrebno plačati pred pričetkom javne dražbe. Pristojni prometni davek od prodaje osnovnih sredstev plača kupec. Osnovna sredstva se prodajajo po principu »videno — kupljeno«. Informacije dobite pri KIT KZK Gorenjska TOZD Meso-izdelki Škofja Loka, telefon 62-171 in TOZD Trgovina na drobno Kranj, telefon 21-093. HTDO GORENJKA n. sol. o. JESENICE, Prešernova 16 TOZI) Hoteli Kranjska gora, n. sol. o. Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 KUHARJA - VODJE IZMENE Pogoj: — končana goslinska šoja — smer kuhar, zaželjene delovne izkušnje. -- delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 2 KUHARJEV Pogoj: — končana gostinska šola — smer kuhar, delovno razmerje se sklepa za določen čas s polnim delovnim časom 1 POMOŽNEGA GOSTINSKEGA DELAVCA Pogoj: — osnovna šola, delovno razmerje se sklepa za določen čas s polnim delovnim časom. 1 HOTELSKEGA DELAVCA Pogoj: — osnovna šola. delovno razmerje se sklepa za določen čas s polnim delovnim časom 4 KUHINJSKIH POMOČNIC Pogoj: — osnovna šola. delovno razmerje se sklepa za določen čas s polnim delovnim časom Kandidati naj pismene prijave, skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev, v 8 dneh po objavi pošljejo na naslov: HTDO Gorenj ka, Jesenice, Prešernova 16, 64270 Jesenice, kadrovska služba TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. KRANJ Savska cesta 34 Objavlja prosta dela in naloge ŠIVANJE ŽENSKE KONFEKCIJE Prijavijo se lahko kandidati, ki so z rednim izobraževanjem pridobili poklic šivilje (IV. zahtevnostna stopnja) Poskusno delo za objavljena dela in naloge je določeno v trajanju 3 mesecev. Prijave sprejemamo na gornji naslov 8 dni po objavi. Izbrani kandidati bodo o izidu izbora obveščeni najkasneje v 30 dneh po veljavnosti objave. , , 1 GLAS 10. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 24. JUNIJA 19K RAZDELJEVANJE BONOV ZA GORIVO OBČINA KRANJ Razdeljevanje bo izvedeno v torek, 28. 6. 1983 in v sredo 29. 6. 1983 od 9. do 19. ure na istih mestih, kot se je razdeljevalo v marcu 1.1. in sicer za: — osebne avtomobile in kombinirana vozila — evidentirane traktorje — motorna kolesa — kolesa s pomožnim motorjem Lastniki drugih kategorij motornih vozil in občani, ki so opravičeni do dodatnih količin goriva, bodo prejeli bone na SEKRE1ARIATU ZA NOTRANJE ZADEVE od 30. 6. 1983 dalje v času uradnih ur. Zamudniki bodo lahko prejeli bone na SEKRETARIATU ZA NOTRANJE ZADEVE od četrtka 30. 6. do petka, 8. 7. 1983 v času uradnih ur, od 11.7. dalje pa samo v sredah, v času uradnih ur. OBČINA JESENICE Bone za gorivo bodo razdeljevali v sredo, 29. 6. 1983 od 9. do 19. ure na istih mestih kot v marcu 1.1. V četrtek, 30. 6. 1983 bodo razdeljevali bone v sejni sobi OBČINE JESENICE od 9. do 18. ure. OBČINA TRŽIČ Razdeljevanje bonov bo izvedeno v ponedeljek, 27. 6. 1983 od 11. do 17. ure na običajnih delilnih mestih, razen tega pa bodo v KS Tržič — mesto in KS Bistrica pri Tržiču razdeljevali bone še v torek, 28. 6. 1983 od 11. do 17. ure. OBČINA ŠKOFJA LOKA Bone za gorivo bodo delili v torek, 28. 6. 1983 in v sredo, 29. 6. 1983 od 12. do 20. ure na naslednjh delilnih mestih: 1. Družbeni dom Partizan Žiri 2. Dom Partizana Gorenja vas 3. Kmetijska zadruga Češnjica — Železniki 4 Hotel Transturist 5. Restavracija Gradiš Trata 6. Sedež Oddelka za notranje zadeve občine Šk. Loka Zamudniki lahko dvignejo bone na sedežu oddelka za notranje zadeve le vsako sredo od 7. do 17. ure. OBČINA RADOVLJICA Boni se bodo razdeljevali na običajnih delilnih mestih, razen v Kamni gorici in na Lancovem v torek, 28.6. 1983 in v četrtek, 30. 6. 198.? od 8. do 12. ure in od 13. do 19. ure. V Kamni gorici bodo razdeljevali bone v torek, 28. 6. 1983. na Lancovem pa v četrtek, 30. 6. 1983 od 8. do 12. ure in od 13. do 19. ure. Na razdeljevalnih mestih bodo delili tudi bone za motorne žage in motorne kosilnico. Zamudniki bodo lahko prejeli bone še v petek, 1.7. 1983 in v sredo, R. 7. 1983 od 8. do 12. ure in od 13. do lt). ure v KS Radovljica, Bled in Bohinjska Bistrica. Lastniki drugih kategorij motornih vozil bodo lahko prejeli bone na sekretariatu za notranje zadeve od 29. H. 1983 dalje v času uradnih ur. IS SO KRANJ, JESENICE TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA in RADOVI JICA MALI dežurne trgovine V soboto, 25. junija bodo dežurne naslednje prodajalne Trgovske in gostinske delovne organizacije Živila Kranj na področju KRANJA in okolice: TOZD maloprodaja Kranj: SP Pri Peterčku, Kranj. SP Pri Nebotičniku Kranj, SP Oskrba, Kranj, Begunjska 4, SI' 1'ianina Kranj, Zupančičeva 24. PC Planina Kranj. SP Preddvor, PC Britof od 8. do 20. ure, SP Šenčur. PC Bitnje od 8. do 18. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj od 7.30 do 14. ure, Dom Srednja vas od 8.30 do 14. ure, Hrib Preddvor, Kočna Jezersko. Klemenček Duplje m Krvavec Cerklje od 8. do 20. u.v. Na vasi Šenčur in Naklo v Naklem od R. do 14. ure. V nedeljo pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TO/.D Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj od 7.30 do 1130 ure, Krvavec Cerklje od 7. do 11. ure. Naklo v Na- ZAHVALA V 08. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta APOLONIJA VEHOVEC MURNI K Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje. darovano cvetje ter za tako številno spremstvo na zadnji pot.. Zahvaljujemo se pevcem /a lepo petje ter g. župniku iz Šenčurja, g patru Mihu in g. Tonetu Liparju za lep pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! , ŽALUJOČI: hčerka Marija /. družino in drugo sorodstvo Voklo, 11. junija 19X3 OGLASI tel: 27-960 PRODAM k le m od 8. do 12. ure in Na vasi Šenčur od 8. do 11. ure. TOZD maloprodaja Kranj: Gorenjska Cerklje od 8. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo naselje TRŽIČ Mercator, Bistrica 14. Mercator, Trg-svobode 21, Mercator, Ravne 9, Mercator, Krože. BOHINJ Špecerija Market, Boh. Bistrica. Od 27.(5 do 2.7. je dežurna prodajalna odprta od 8. do 20. ure in sicer Ljubljanske mlekarne — oskrba. BLED Špecerija Market Dobe, Kajuhova ulica in Živila Delikatesa, Ljubljanska ul. GORJE Živila market, Zg. Gorje LESCE Murka 2. RADOVI JICA Špecerija Volčji hrib, Gradnikova ulica Prodam 50 m TERVOIA (6 cm). Markuta, Za nov a 32, Kranj, tel. 22-113 (od 17. ure dalje) Prodam PRAŠIĆE, težke od 25 do 170 kg. Posavec 16, Podnart 1452 Prodam 20 do 100 kg težke PRAŠIČE. Stanom k, 9, Škofja Loka 5842 Julija in avgusta bom prodajal dva meseca stare rjave in bele lahke JARKICE, odlične nesnice. Sprejemam naročila! Stanonik, Log 9, Škofja Loka 5843 Prodam 3 kW termoakumulacijsko PEČ, trajnožarečo PEČ, ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) in KUHINJSKE ELEMENTE. Cveta Sušnik, Hrastje 4, Kranj 5976 GRADITELJI! Ugodno prodam uvožene PRIZME. BAKER za žlebove (0,60) ter balkonska VRATA in OKNO »KLI«. Telefon 42-285 med 8. in 17. uro, sobota do 12. ure 5992 Prodam težko KRAVO po tretjem teletu. Hafner, Grenc 3, Škofja Loka 6040 Prodam CIRKULAR (1 5 kW, 380 V). Telefon 81-608 6041 Prodam dve KOBILI ali zamenjam za govedo. Hafner, Binkelj 7, Škofja Loka 6042 Prodam nov ŠOTOR za 4 osebe in ŠOTOR za 3 osebe. Habjan, Partizanska 44, Škofja Loka 6043 Prodam 1000 kg SENA. Ravnihar, Knape 4, Selca ^ 6044 Prodam 300 kosov STREŠNE OPEKE »Vesna«, temno sive s posipom. Telefon 064-61-187 zvečer 6045 Oddam 4 MUCKE. Telefon 064-60-234 zveče,- 6046 Ugodno prodam 4 KLETKE za zajce. Ogled možen vsak dan. Jože Kastelic, Stara Loka 92. Škofja Loka 6047 Prodam PUNTE, DESKE in BANKINE za opaženje in 8 ŠPIROVCEV 12/14/1000 cm. Jurčič, Sorska 31, Škofja Loka 6048 Prodam 300-litrsko traktorsko ŠKROPILNICO. Mavčiče 44 6049 Prodam 80-litrski AKVARIJ. Jelenkovič, Moša Pijade 44, telefon 25-959 6050 Prodam črnobel TELEVIZOR. Kokrica, Dolžanova 2 » 6051 Prodam .JADRNICO »Elan« S 425 Informacije po telefonu 064-57-046 Rudi Štokelj, Pristava 80, Tržič 6052 Ugodno prodam belo dolgo POROČNO OBLEKO št. 40 in moško KOLO »Rog« Ljubljana, staro 3 mesece. Majda Janičijevič, Kidričeva 38, Kranj 6053 Prodam TOČILO na tri sate. Matevž Kor-dež, .Jamnik 7, Kropa, telefon 40-618^ 6054 Prodam tri mesece stare ZAJCE. Zg. Bela 69 6055 Prodam MOLZNI STROJ. Valburga 23, Smlednik, telefon 061-627-155 6056 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Voglje -- 6057 Prodam mlade PAPIGE, razne vrste barv. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Kožuh, Vrečkova 5, Planina, Kranj 6058 Prodam 5 tednov staro TELIČKO simen-talko za rejo. Zg. Bitnje 23 ' 60o9 Nujno prodam SPALNICO, rdec zamet, bel les. staro, za 7,8 SM, KAVČ in dva FOTELJA za 1.5 SM. POLAROID SX 70 ekspres fotoaparat, belo POROČNO OBLEKO št 36. Štumberger, Ul. Lojzeta Hrovata 10 ■ - 60u0 X Prodam italijanski ŠPORTNI VOZIČEK PEG temnordeč žamet. Telefon 22-532 bObl Prodam ŠOTOR za 4 osebe, z baldahinom, še v garanciji. Perdan, Savska Loka 5, Kranj 6062 Prodam večjo količino dolenjskega ŽGANJA. Naslov v oglasnem oddelku 6063 Prodam dva meseca stare JARKICE. Ov-siše 34. Podnart. Telefon 70-169 popoldan 6064 Prodam 7 m dolge ŠPIROVCE. Naslov v oglasnem oddelku. 6065 Prodam OJAČEVALEC 100 W in ZVOČNIK 150 W uragan. Marko Dejanovič, telefon 064-24-040 6066 Prodam APNO v vrečah. Visoko 31. Šenčur 6067 Prodam šivalna ČEVLJARSKA STROJA: levo ročni pfaff. navadni — diirkopp. Čevljarstvo. Tomšičeva 40, Kranj 6068 Prodam TELIČKO in BIKCA za pleme. Sr. Bitnje 19. Zabnica '>069 Prodam dobro ohranjena OKNA — 3 kose 120 " 140. 1 kos 180x140 in balkonska VRATA, po ugodni ceni. C. na Klanec 55. Kranj 6070 KAMIN, star, vendar le malo kurjen, 44 cm (tu so vrata) x 55 cm, visok 200 cm, prodam na Kokrici samo za 3.500 din. Telefon 22-354 6071 Poceni prodam ŠTEDILNIK iskra venera (3 plin, elektrika). Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Janez Bregar, Sp. Besnica 105/A 6072 Prodam starinsko SPALNICO, letnik 1905. Naslov v oglasnem oddelku. 6073 Oddam stoječo travo na njivah, za več let in prodam otroško in žensko KOLO. Gole, Višelnica 15, /.g. Gorje 6074 Prodam novo URO /.a električni števec. Franc Kuhar, Župančičeva 25, Kranj 6075 Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 600 kg, cena 1,8 SM, »-litrski BOJLER, še v garanciji, PEČ kiip-peisbusch in 20 kg prozornega LAKA za ladijski pod. Informacije po telefonu 24-917 6076 Prodam 90 basno HARMONIKO melodi-ia Sp. Duplje 20/A 6077 Prodam 1U KOVA DKA A. .Apno 7 6078 Prodam moški OBLEKI ST 52, 54 IN PLAŠČA ter otroško KOLO od 6 do in let. Informacije po telefonu 25-835 6079 Prodam ŠOTOR za 5 oseb. Ogled v nede-ljo 26.6. Mitar Basta, lončka De/mana 10, Kranj 6080 Prodam izolacijsko DEM IT FASADO za 250 m Živa Lavni . Breg ob Kokri 1, Preddvor 6081 Prodam traktorsko SNOmVEZALKO. Pogon na kardan Po rentu. Breg ob Savi 3, Mavčiče" 6082 Prodam hrastov l2iMt-litrski gnojnieni SOD in ročno ČRPALKO. Murnik, Velesovo 21, Cerkl je 60«:i Prodam MEŠALEC za beton in komplet stroj z menjalnikom za katrco . Smledni-ška »9, Kranj 6084 Prodam PSA ŠARPLANINCA. Jelenčie, Dru lov ka 51, telefon 27-637 6085 Prodam JADRALNO DESKO ingrad. Struževo 4, Kranj, telefon 064-22-907 6086 Prodam ŠOTOR za 4 osebe (2 spalnici). Telefon 74-947 popoldan 6087 Prodam dve lončeni PEČI: eno še no rabljeno in eno kini'čkt■ peč ter dve eji K< >- /.i.,'IVIrl'lK58 Prodam VW 1300, letnik 1979. Ogled v sredo in četrtek popoldan. Leopold Hodnik, Cankarjeva 22, Tržič >9:J.9 Ugodno prodam ZASTAVO 101, starejši tip, popolnoma obnovljen. Ernest Madjar, Tržič, Heroja Bračiča 2 ?9?U Prodam OPEL ASCONO, starejši tip. Jože Kavčič, Lom 66, Tržič, tel. 50-861 do 14. ure Prodam ZASTAVO 101 1300 special, izvozni model, letnik 1982, dodatno opremljeno. Telefon 25-796 ali Lado Košnik, Britof 125 Kranj ,5942 Prodam tovorno PRIKOLICO, nosilnost do I tone m 52 kg CFUFNTOLA I. Vinko Knav s, Smokuč 50, Žirovnica ■'•j4,1 Prodam ZASTAVO 126 P. letnik 1978. Rudi Čater. Ul. Janeza Puha na 1, Kranj ->944 Prodam FIČA-, starejši letnik, za 2 SM. Zelnik, Podreča 77, Mavčiče, telefon 40-046 Prodam VVV v uriant, dobro ohranjen, registriran do konca leta. Telefon 74-855 -'946 ZASTAVO 101, letnik 1974. rahlo karam-bolirano, prodam. Telefon 50-625 594 ' Prodam karambolu ^nega VVARTBt RGA, celega ali po delih. Ogled možen vsak dan popoldan. Ž.upunec, Kropu 12.VB ZASTAVO 750 lux, letnik 1974, prodam za 20.0011 din. Telefon 74 829 v soboto od 13. do 19. ure . , 5949 KOMBI IMV motor renault, s sedmimi sedeži in šofer, letnik 1976. prevoženih KlO.OOO km, prodam Telefon 065-22-938 a9.>n RFNAl LT 18, kov insko-siv, star 7 mesecev, prodam. Telefon 61-134 59;>1 Prodam SPAČKE, potrebne popravila. Kličite po tel. 50-548 po 21. uri Prodam :j leta star GS 1.3. lK.noo km. Informacije po telefonu lit, (k» ^11. ure. . . i . Prodam športna aluminijasta PLATIŠČA z gumami in ZVOČNIKA 2 x 60/90 W. Telefon 064-77-477 5953 Prodam dobro ohranjen FIAT 850. Telefon 064-78-336 5954 Prodam R-4 TL. letnik 1978. Simon 2on-tar, Virmaše 14, Škofja Loka 5955 Prodam nov R-4 GTL. Telefon 064-24-493 Ugodno prodam ZASTAVO 101 confort. letnik 1981. Informacije po telefonu 69-027 — Peterneli 595 Prodam osebni avto ZASTAVA 1300. tnik 1968, vozen, neregistriran, potreben manjšega kleparskega popravila, cena 1 SM. Otfled v nedeljo do 14. ure, kasneje ni možno. Stojan Savič, Šempetrska 17, Stražišče - Kranj 6118 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do aprila 1984. Ogled v nedeljo :n naslednji teden popoldan. Polajnar, Kokra 2, Preddvor 6119 Ugodno prodam dobro ohranjeno karoserijo za AUSTINA 130(f z dobrim zadnjim mostom in ostale dele. Benedikova 11, Stražišče pri Kranju 6120 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, registrirano do junija 1984. Mihelič, Dom Partizan, Stražišče pri Kranju 6121 Prodam MOSKVIČ 1500, letnik 1977. Janez Bavdek, C. 1. maja 63, Kranj, telefon 26-268 6122 Prodam LADO 1200, letnik 1976. Kranj, Jezerska c. 94 Prodam FIAT 126-P, letnik 1980 in POROČNO OBLEKO, bele barve, št. 42, ugodno. Cerklje 266 6124 Prodam MOPED (dvobrzinc) s puchovim motorjem. Tone Globočnik, Lahovče 52 6125 Kupim MZ 250, zaleten ali polomljen. Franc Jankovič, Britof 303 6126<| Prodam ZASTAVO 101 S. letnik novem-« ber 1977. Ilovka 9, Kranj po 16. uri 6127 Prodam WARTBURG karavan, 1977,7 Vidic, Lesce, Na Trati 16, telefon 74-368 61 Neregistriran AMI 8, letnik 1974, uporaben predvsem za dele, vozen, poceni prodam. Informacije na naslov: Vlado Jovano-vič, Nazorjeva 10, Kranj (popoldan) ali v službi telefon 061-321-782 dopoldan 6129 Prodam ZASTAVO 750. zelo dobro ohranjeno. Visoko 31, Šenčur 6130 ' Ugodno prodam ZASTAVO 101, leto izdelave 1977. Ogled v petek in soboto. Ivan Kr-stič, Pševska 21 (opekarna Stražišče. Kranj) Prodam ZASTAVO 750 de lux, prva registracija 1976. Turno, Bičkova 1, Stražišče Prodam FIČA, letnik 1974. prv ič registriran 1976, cena 4,5 SM. Boro Mikič, Kidričeva 2 (stari dijaški dom) Odlično ohranjenega GOLFA (bencinar). ugodno prodam, letnik 1980. Milorad Maj-kič, Dežmanova 4, Kranj Prodam nov avto R-18. Naslov v oglasnem oddelku. &135 Prodam nov avto GOLF (bencin), letnik 1982. Naslov v oglasnem oddelku. 613$ ŠKODO 110, letnik 1976, 97.000 km, ^ara-žiran, motor generalno obnovljen, ugodno prodam. Bešlagič, Predoslje 185, Kranj 6ir* Poceni prodam FIAT 131 mirafiori Tel' fon 24-191 61' Prodam PRIKOLICO za osebni avto, silnost do 1 t. Bojan Ptiček, Lesce, Alps: 55, telefon 74-130 6' Prodam »KATRCO«, letnik 1978, d ohranjeno. Telefon 42-366 61 Za ZASTAVO 101 prodam levi zadnji bi: tnik in desni notranji ter levi nosilec moto ja. Stara c. 7, Kranj 61 ' Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Te fon 064-28-784 61 Kupim novega GOLFA diesel. Krisu Jelenčič, Drulovka 51, telefon 27-63f 61 Kupim avto OPEL KADETT, letnik 197 po možnosti brez motorja. Dvorje 44, Ce kije . Prodam dele za ŠKODO 1000 MB, letn 1969 in za letnik 1974, med drugim tudi. desni blatnik in ščitnik rezervoarja (dno zervoarja). Zgaga, Zg. Bitnje 221 (dvoj pri puškami) Prodam AUST1N 1100. Jereb, Staret. 40, Kranj AUDI 100 S/2, 1970, prodam za 5 M. Ti fon (064)28-783 po 20. uri 58$) Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO prva registracija 1976. Hrastje 102. Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, prevoženih 60.000 km, delno karambolirano, 2a 2 SM. Telefon 81-608 61 STANOVANJA 83 Inžiner išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju. Pismene ponudbe pošljite na naslov: T. Dragic, H. Brkka 40, 71000 Sarajevo ali po telefonu '071-616-400 -int. 83 (Puljič) od 8. do 14. ure 6147 Zaposlenemu fantu, ki je pošten in vajen kmečkega dela, oddam SOBO. Hrana in ba je zastonj, za pomoč pri delu. Kraj je o-cU daljen 10 km iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 61«; Fantu oddam STANOVANJE Kabič. Hrastje 73 614;* Oddam SOBO v Kranju, proti dveletnemu predplačilu. Telefon 77-472 615Q SOBO na Bledu za julij, av gust in septetn ber, iščem. Ponudbe po telefonu 061-556-893 POSESTI 6151 Prodam GARAŽO na Planini v Vrečko* ulici. Informacije po telefonu 064-27-204 po poldan v 61-v. Nujno kupim starejšo Hl^O, PARCELO ali STANOVANJE. Plačilo \ dev izah Slavko Masnec. Novi sv et 16. Škofja Loka 6153 dežurni veterinarji od 24. 6. do 1. 7. 83 za občini Kranj in Tržič BEDINA ANTON, dipl. vet., Kranj, Betonov a 58. tel.: 23-518 IJ KOSAR DUŠAN, dipl. vet.. Vlfcoko 45 a, tel.: 28-772 za občino Škofja Ix)ka VOOOPIVKC DAVORIN, dipl. vet.. Gorenja vas 186. tel.: 68-310 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 zu občini Radovljica in Jeseni- 'iJRH JANEZ, dipl. vet., tel.: 23-716 ali 25-779 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca L telefon 25-779 ali 22-781 ,,a deluje neprekinjeno. k 24. JUNUA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE I Caskarievi ulici v Radovljici, prodam » 1 hŽXI BOKS za 150.000 din. Ponudbe I 1 : 6177 Potrebujem VARSTVO za 8-mesečnega fantka. Irena Murko, Janeza Puharja 6, Kranj 6178 V Radovljici iščemo VARSTVO za desetmesečno deklico na vašem ali našem domu. Radovljica, Gorenjska c. o3/A, telefon 75-641 popoldan 6179 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame in stare mame KATARINE TOLAR roj. Weber Jesenovec št. 6 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh bridkih trenutkih pomagali in sočustovali z nami. Hvala za izrečena sožalja in darovano cvetje ter duhovniku za poslovilni obred. VSI NJENI ti '»ViU . 5 3 I*mem delo na dom (ŠIVANJE). Dani-■, Domžale, T. Tomšiča 2 6185 tVESTILA »fciiam vsa VIŠINSKA DELA (barva- r^' * I__:c-trnh ifrl ^ Tplpfon -' i j <11J i VOM * ---- šeaov, čiščenje streh ireditve itd . . .). Telefon 6026 naredimo vse vrste ZIDARSKIH 90 zelo ugodnih cenah, z našim ah vazalom. Telefon 061-340-447^1. Ufcnhel SlBiLA vab. v SOBOTO, ob20. -TmFtlO^ 16. ur. na veliko VRT-^ELICO v VOKLO. V primeru dežja i kSvpokntem prostoru 6164 VRTNO VE- kJmbel MODRCA ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina in brata JANEZA - BOJANA FRELIHA z Brezij pri Tržiču • se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, pomoč in podarjeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem delovnega kolektiva Sava Kranj, Gasilskemu društvu Brezje pri Tržiču, govornikom za poslovilne besede, kvintetu Zupan za žalostinke in g. župniku za zelo lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI: mati Marija, oče Anton, sestra Marija z družino in drugo sorodstvo Brezje pri Tržiču, 17. junija 1983 Ob izgubi naše ljubljene žene, sestre in tete ANE KOMURKA roj. ZELNIK se iskreno zahvaljujemo g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Hvala sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Trboje, 14. junija 1983 ZAHVA1A Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, tasta in starega očeta PAVLA BIZJAKA iz Vrbenj pri Radovljici hvilioiemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in m, iskreno zuhva^ m vsom k, so daroval, cve je m vence, znancem za u^UansK p e pospremil, na zadnji nam ustno ,n P'ST"liu jemo DO Veriga Lesce - rOZD Kovačmca poti Posebno se zahvaljuj ur ^^ ^^ ZR Venga krajevni orga- nam ustne r- n ieino j)0 Veriga i^esce - Pot, posebno se zahv«Ujujemo i . ZB veriga, krajevni orga- ^ rDruštvu upokojencev Radovljica za podar-nizaciji ZB sožuljy. Nadalje se zahvaljujemo predstavl- jene vence m »zrecena » , za govor ob odprtem grobu, ku krajevne or^njzacj /Bala ^ ^ ^ ^ ^ g praporščakom, godbi nap^ pogrebni obred ' VALUJOČI: žena Franca in sin Pavel z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame. sestre, tete in tašče KATARINE ŠUBIC roj. KRŽIŠNIK se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v težki bolezni bodrili in obiskovali (v teh dneh sočustvovali z nami. nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Za pozornost, številne izraze sožalje. podarjene vence, velja še posebna zahvala kolektivom Alpetour TOZD Potniški promet Kranj, Cestnemu podjetju Kranj in Centru slepih škofja Loka. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bojanu Gregorčiču za dolgoletno zdravljenje, č. g. Miroslavu Bon-ča za pogrebni obred in poslovilne besede in pevcem Noneta Blegoš za žalostinke. Vsem. ki ste bili naši mami v življenju naklonjeni in ste jo imeli radi. iskrena hvala! ŽALUJOČI: mož Anton, sinovi Jože, Matevž, Janez in Andrej z družinami ter drugo sorodstvo Delnice, 18. junija 1983 ZAHVALA „ .čn liube žene. mame, stare mame Ob boleči nasojube sire ^ ^ prababice, sestre in tete MARIJENAHTIGAL . . vst,m sorodnikom, sosedom, prijateljem in ^ iskreno zahvaljujem . slulj ob st darovali toliko /nancern. ki sto Zahvaljujemo se dr. Žgajnarju za skrb et"a in nam izraz, ^ ^^ekt.vom GG Kranj - TOZD Pred-ned njeno boleha a ,n Rog Križe. Hvala g. župni- dneor Jelovica Preddv":^v Naklega tor vscm. ki ste jo šte- ku cerkvenemu na zadnjl poti. ŽALUJOČI VSI NJENI jezersko, 15. junija 1983 ZAHVALA V 83. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša draga mama. stara mama. prababica in sestra MAGDALENA REVEN /. Jezerske ulice 20, Žiri roj. Primožič Vsem. ki ste jo obiskovali v času njene težke bolezni, zdravstvenim delavcem ter za ob njeni smrti izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence, iskrena zahvala. Zahvaljujemo se tudi pihalni godbi Alpine. K- kaplanu za poslovilne besede in obred in vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste se poslovili od nje na dobračevskem pokopališču. % Zahvala tudi vsem praporščakom ZB NOV. DU, SZDL in drugim. ŽALUJOČI: sinova Janko in Vinko, vnukinji Mojca in Jana. pravnukinja Mija ter sestri Frančiška in Marjana ter drugo sorodstvo Žiri, 15. junija 1983 ZAHVAIJV o" SILVE ŠTUPNIKAR in hčerke TINE Okol ja H. Mladenu nuouu « -.............. Iskrena ^ ^ „p pogrebni obred m nagovore ter pevcem za le- Karlu M'u ku po |H'tje. vsi:m S k knkrat hvala? ■»Al IIIOCI: mož Milan, sin Dam , ata, mama. \1 o a m Pavle z družinami ter somdm*i Godešič, 1«. junija i I M ZAHVALA Z bolečino v srcu so se poslovili od našega dragega in nepozabnega sina, brata, vnuka, nečaka in bratranca MILANA GLOBOČNIKA * učenca 3. razreda iz Vogelj Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih dneh pomagali, z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje. poklonili toliko cvetja in Milančka v tako velikem številu spremili na mnogo prezgodnjo zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, šolskemu kolektivu Osnovne šole iz Voklega in Šenčurja tor vsem sošolcem in učencem. Zahvaljujemo se tudi gasilcem iz Vogelj. Konjeniškemu klubu iz Voklega za spremstvo s konji, duhovnikoma i/ Vogelj in Šenčurja za opravljen obred in tolažilne besede. Hvala za prelepe žalostinke in za besede slovesa. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Voglje, 13. junija 1983 GLASOVA ANKETA Potnikom prilagojen vozni red Konec maja je začel veljati nov vozni red na jugoslovanskih železnicah in bo v veljavi do 2. junija prihodnjo leto. V njem so,upoštevane vse spremembe, ki jih je pogojeval premik začetka delovnega času 27. marca letos. Razen tega pa so v Železniškem gospodarstvu Ljubljana skušali upoštevati tudi potrebe potnikov med turistično sezono. Posebnost sedanjega voznega reda je tudi, da ga 25. septembra, ko bomo spet premaknili urne kazalce, ne bo treba ponovno spreminjati. Usklajevanje in ^ spreminjanje voznih redov na Železnici je namreč izredno zahtevno in obsežno delo, predvsem' pa morajo biti usklajeni z mednarodnimi voznimi redi. Železniško gospodarstvo Ljubljana je z uveljavitvijo novega voznega reda uvedlo tudi nekatere novdsti. Tako na postajališču Litostroj ob Djakovičevi ulici (gorenjska proga) zdaj med 8. in 22. uro ustavljajo vsi potniški viakit prej pa so le delavski. Posebnost je tudi, da bo imel vlak Salona, ki vozi na progi Ljubljana—Split letos za skoraj mesec dni daljšo sezono. Vlak je začel voziti 12. junija in bo vozil do 11. septembra^Po potrebi pa bodo uvedli na tej progi se dodatni vlak. Novost na tirih je tudi prevoz avtomobilov in počitniških pnko-111 mi relaciji Maribor—Pula. Prizadevanja pa gredo v smeri, da bi tovrsten prevoz organizirali tudi na drugih relacijah, če bo zanimanje. Nov je tudi sezonski vlak na relaciji Zagreb—Pula preko Ljubljane. Letos bo vozil do 15. oktobra, prihodnje leto pa bo začel voziti že 27. aprilu. Razen tega pa se vlakom, ki so že zdaj prevažali avtomobile, z novim voznim redom pridružuje še vlak na relaciji Ljubljana — Sarajevo, ki bo vozil celo leto. (»lede prevoza avtomobilov in prikolic z vlakom pa še tale nasvet: vsaj mesec dni pred nameravanim potovanjem si v pred-prodaji kupite vozne karte. Številne aktivnosti v civilni zaščiti Junija, ko praznujemo jugoslovanski dan civilne zaščite, se vrste v tej organizaciji mnoge dejavnosti za preverjanje pripravljenosti njenih pripadnikov. Tako je tudi po gorenjskih občinah, kjer od pomladi potekajo tekmovanja raznih enot civilne zaščite pa vaje štabov ter enot za določene ukrepe. Ob dnevu civilne zaščite so se nonekod sestali tudi ob- Slovesnost v Ljubljani Srečko Bergant, Fri ne Grah, Ljubo Jasi Dan civilno zaščite so 20. junija proslavili tudi v Ljubljani s slovesno sejo republiškega štaba CZ, med katero je govoril o vlogi in pomenu civilne zaščite podpredsednik republiškega izvršnega sveta Du šan Šinigoj. Tod so podelili tudi priznanja enotam in posameznikom, organizacijam in družbenopolitičnim skupnostim za njihov prispevek k razvoju civilne zaščite. Priznanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo so prejeli Andrej Bauman, Alojz Bednaš, anc Dolenc, Sta-Jasnič, Tomo Osla-I kovic, Otmar Pečko, Rozi Remic, Franc Sladic, Zofka Škorčič, Stane Urbančič. Albin Vengust, republiški komite za informiranje, uredništvo izobraževalnih oddaj TV Ljubljana in uredništvo notranjepolitičnih ter gospodarskih oddaj radia Ljubljana. Zlato značko civilne zaščite so dobili Milena Butja, Drago Čop, Just Ivanovič, Gabrijel Jesenšek, Boris j Knific, Slavko Kokot, Metod Kopitar, Leo Korelc, Vlado Kosmač, Jo-že Kovačič. Božidar Medved, Ivo Prime, Jože Rotar, Aleš Seliškar in I .Janko Stušek. Posebna priznanja za uspehe pri uveljavljanju SLO in družbene sa-I mozaščite na področju civilne zaščite so izročili več posameznikom in orgnizacijam iz vseh slovenskih občin. Zaradi brezglave hitrosti kupi krive pločevine V ponedeljek, 20. junija, so se na Gorenjskem pripetile kar štiri prometne nezgode, ki jim je botrovala prevelika hitrost. Na srečo so vozniki in sopotniki vselej odnesli celo kožo, le na vozilih je bilo nekaj škode. • Med "Cešnjico in Podnartom sta se v nepreglednem ovinku srečevala voznika osebnih avtomolikov Janko Pogačnik, star 53 let, iz Besni-ce, in 49-letni Janez Mohorič iz Češ-njice. Prvi je prehitro vozil, zato je v ovinku zaviral. Pri tem ga je zaneslo v levi bok Mohoričevega vozila. Škoda znaša 84.000 dinarjev. # Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Harrv Pfeper-mann je istega dne pripeljal s Korenskega sedla. V ostrem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zane- Nesnaga v Blejskem jezeru Bled — Iz hotela Toplice so v torek sporočili, da je površina Blejskega jezera od Kazine do kopališča hotela Toplice onesnažena z belimi madeži, da je voda mastna in da zau-darja po predelani maščobi. Jezero so si ogledali miličniki, predstavniki Komunalnega gospodarstva in inšpektorji, ki domnevajo, du je onesnaženja kriv preliv pretesnega kanalu obvoznice kanalizacije. Žarišče onesnaženju naj bi bil pretok na območju Kazine do črpališča, kjer sta povezana dva kanala. Vzrok onesnaženja še podrobneje raziskujejo. Pod težo odpadkov se je zrušila streha Jesenice — Nad obratom adjusta-že Bluming Valjamo v Železarni Jesenice na Beli se je v torek, 21. junija, zrušil del strehe. Delavca vzdrževalca sta na strehi čistila železne opilke in prah, ga nasipula na manjše kupe in nato s samokolnicami prevažala na večji kup. Pod težo dveh kubikov prahu in opilkov se je 8 betonskih elementov, ki nosijo streho, prelomilo na pol, in skupaj z odpadki zgrmelo 18 metrov globoko v notranjost objekta. Odpadki m strešni nosilci v tež. 10 ton so ogrozi -1, četvero delavcev, ki so delali v bil zini vendar jih niso poškodovali saj so še pravi čas odskočili. Ker delo pod podrto streho še ni varno, so ustavili delo na enem stroju Gmotne škode za zdaj še niso strokovno ocenili slo v levo, kjer je s službenim vozilom milice vozil Jože Logar, miličnik s Korenskega sedla. V trčenju je nastalo za 50.000 dinarjev gmotne škode. • Na regionalni cesti med Žefez-niki in Petrovim brdom je zaradi prehitre vožnje zapeljal s ceste voznik tovornjaka Milan Todorovič iz Smedereva. V ovinku vozila ni mogel zravnati, zaradi česar ga je odneslo s ceste v Soro. Materialno škodo .cenijo na 100 000 dinarjev. • 22-letni voznik osebnega avtomobila Bojan Šubic z Žirovskega vrha je nekoliko prehitro peljal skozi Žiri. Tam je nameraval prehiteti osebni avto, ki ga je pred njim vozil Marjan Oblak. Slednji je hotel zaviti levo, pri čemer je prekasno vklopil smerni kazalec, Šubic pa ni mogel pravi čas zaustaviti. Trčil je v zadrtji del Oblakovega avtomobila. Skupna gmotna škoda je 150.000 dinarjev. D. Ž. Nesreča s tlačilko za škropljenje Radovljica — V jeseniško bolnišnico so v sredo, 22. junija, pripeljali nezavestnega Jožeta Pavlina, starega 78 let, iz Radovljice, ki se je hudo poškodoval pri popravljanju tlačilke /.a škropilnico v svoji delavnici. Med tlačenjem je pri 20-literski pločevinasti tlačilki zaradi pritisku izpadlo dno tlačilke, ročica pa je udarila Pavlina v obraz. Zaradi močnega udarca se je Pavlin onesvestil. Čez čas ga je našla žena in poklicala rešilni avto. V bolnišnici je Pavlin še vedno v kritičnem stanju. Razstava v Železnikih Železniki Planinsko društvo iz Železnikov je pripravilo v sodelovanju z odborom Triglavske muzejske zbirke v Mojstrani razstavo v poča stitev 00. obletnice organiziranega planinstva v Sloveniji. Na razstavi z naslovom Slovensko planinstvo od U>tii 1872 pa do danes je prikazano najstarejše dokumentarno gradivo o naslajanju in razvoju slovenske planinski- dejavnosti, zato je prireditev vredna ogloda. Odprli so jo 18. junija v galeriji muzeja v Železnikih, ogledati pa si jo bo moč še vse do 20. toga meseca (S) činski štabi na svečanih sejah, kjer so podelili priznanja za uspešno delo v civilni zaščiti. V jesniški občini so imeli tekmovanje enot za prvo medicinsko pomoč v civilni zaščiti 4. junija letos. Na njem je med 72 trojkami iz kra jevnih skupnosti, organizacij združenega dela in občinske združene enote kar .15 ekip doseglo najvišjo možno oceno, dobro znanje pa so pokazale tudi druge ekipe. Prav tako so v drugi polovici junija uspešno izvedli tekmovanje gasilskih enot v civilni zaščiti. Z amobilizacijsko vajo 18. junija so preizkusili usposobljenost občinskega štaba in združene enote *za reševanje iz ruševin, postavitev postaje za prvo medicinsko pomoč in nuđenje pomoči, identifikacijo žrtev, organizacijo dozimetrijske postaje in preprosto dekontaminacijo ljudi. Med svečano sejo občinskega štaba na dan civilne zaščite so podelili pri znanje republiškega štaba civilne zaščite štabu CZ v krajevni skupnosti Žirovnica in zlate značke civilne zaščite trem posameznikom. V kranjski občini so ob dnevu civilne zaščite pripravili krajšo slovesnost v občinski skupščini; priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo je letos prejel nekdanji poveljnik občinskega štaba CZ Anton Rozman. V soboto, 25. junija, bo tekmovanje enot prve medicinske pomoči, za katerega je prijavljenih 40 ekip iz krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in občinske združene enote. Tudi v radov ljiški občini so dan civilne zaščite počastili s slavnostno sejo občinskega štaba CZ. Tekmovanje enot prve medicinske pomoči, ki se ga je udeležilo 47 ekip, so imeli že 22. maja, znanje gasilskih in splošnih enot pa bodo preverili na tekmovanjih septembra. V škofjeloški občini se je 23. aprila udeležilo tekmovanja enot prve medicinske pomoči 24 ekip in 12 trojk, 28. maja pa je na tekmovanju gasilskih enot sodelovalo 29 ekip; rezultati obeh tekmovanj so bili zadovoljivi. V ponedeljek, 20. junija, so pripravili mobilizacijsko vajo občinskega štaba CZ in štabov iz 4 krajevnih skupnosti ter 2 organizacij združenega dela. Vaja je bila namenjena preverjanju in izpopolnjevanju načrtov civilne zaščite, sistema vodenja zaščitnih in reševalnih akcij ter delovanja zvez. Na izredni seji občinskega štaba po vaji so dosežene rezultate ugodno ocenili. Obenem so sprejeli predlog za podelitev 1 zlate značke in 5 priznanj. Takšne vaje imajo prav tako ves junij po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah tržiške občine. Poleg tega so izvedli 14. junija večjo vajo, na kateri so se enote CZ in gasilka društva urila v gašenju požarov, reševanju z visokih stavb in nuđenju prve medicinske pomoči, med njo pa so prikazali tudi nekatera nova tehnična sredstva za gašenje in reševanje. Na razširjeni seji občinskega štaba CZ ob dnevu civilne zaščite so ocenili kadrovsko popolnje-nost in materialno opremljenost civilne zaščite. Izročili so tudi priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo občinski gaasilski zvezi iz Tržiča za uspešno delo predvsem pri usposabljanju pripadnikov enot civilne zaščite ter predali enotama DO TOKOS in KS Trzič-mesto, ki sta zmagali na občinskem tekmovanju gasilskih enot CZ 28. maja, prehodni pokal. S, Saje Kulturni koledar JKSKNICE — V novem razstavnem salonu Dolik na Jesenicah bodo drevi ob 10. uri odprli razstavo slik akademskega slikarja Stojana llazmovskega. RADOVIJICA - V Šivčevi hiši v Radovljici je podaljšana razstava plastik in risb akademskega kiparja Negovana Nemca do 28. junija. Izobraževalno umetniško društvo Gorjuše uprizori ob 50 letnici v soboto, 25. junija ob 21. komedijo Branislava Nušiča Navaden človek. V nedeljo. 28. junija ob 15. pa je otvoritev nove dvorane s kulturnim sporedom Za pojmo in zaplešimo. Sodelujeta folklorna skupina KUD Bled in moški komorni zbor KPD Zasip. ZIRI — V Družbenem domu Partizan v Žireh bo v soboto, 2T). junija ob 10." otvoritev in ogled razstave ročnih del. Kam po maturi Te dni so maturantje po Gorenjski opravljali še zadnje ustne maturitetne izpite4 in danes je bržkone že o vsem odločeno. Ko so te dni strahoma čakali na odločilno preizkušnjo, smo jih malce /motili v predmaturitetni mrzlici, da jih povprašamo, kam so se namenili po zrelostnem izpitu. Večina se jih namerava po počitnicah zaposliti, le da vsi niso prepričani. ali bodo dobili delo. M i w m is?? i la prakso, tudi med šolskim letom vsako drugo soboto. Le odkar sem se pripravljala na maturo, mi ni bilo treba ob sobotah na delo. Sprva me je malce skrbelo, ah bo zame delo, saj nas je veliko prosilcev, vendar so mi v Globusu službo že odobrili.« If Andreja Peternelj, doma iz Davče, dijakinja Ekonomske srednje šole v Kranju: - Četrti letnik, sem zaključila z dobrim uspehom, zato upam, da bom tudi na maturi uspešna. Pismeni del sem že opravila, te dni me čaka le še ustna preizkušnja. Na maturo sem se intenzivno pripravljala posebno zadnje dni, ko ni bilo več pouka. Doma sem pomagala tudi na kmetiji, zato sem morala pošteno zgrabiti dopoldne in ob večerih. Po maturi se bom zaposlila v Iskri v Železnikih, kjer imam štipendijo. V tovarni se še nisem oglasila in še nimam trdnega zagotovila, da bom službo zanesljivo dobila, vendar se zanašam na štipendijo.« Mojca Ropret iz Cerkelj, dijakinja Šolskega centra za blagovni promet v Kranju: »Na trgovski šoli je naša generacija zadnja, ki še opravlja klasično maturo. Sama sem se nanjo temeljito pripravila. Ob koncu tretjega letnika sem imela popravni izpit iz slovenščino, tako da sem že zanj ponovila večino snovi. Čakajo me še trije ustni izpiti. Če bom maturo naredila (in upam. da jo bom), se bom že julija zaposlila v Globusu v papirnici. Kokra me je namreč štipendirala, tam sem tudi vsa leta opravlja- ■ Jana Gorjanc iz Sore pri Medvodah, dijakinja Tekstilne šole v Kranju: »Upam, da bom maturo naredila, saj sem se veliko učila, pa tudi v šoli smo v četrtem letniku veliko ponavljali. Po napornem letu si bom najprej privoščila počitnice, nato pa bom šla delat. Za službo sem prosila v IBI, kjer sicer sprva ne bom opravljala dela. za katerega sem se učila (na kemijski smeri), kasneje pa se bo menda našlo ustrezno delovno mesto. Tudi mene je skrbelo, ali bom našla delo po maturi, zlasti še, ker nisem imela štipendije. V IBI pa so moji prošnji ugodili in tako se mi je odvalil kamen od srca.« D. Z. Žlebir 15 let Name v Škofji Loki Gradnja prizidka preložena Škofjeloška Nama je še vedno največji preskrbovalni center v škofjeloški občini — Načrtovali so gradnjo prizidka, vendar so gradnjo zaradi pomanjkanja denarja preložili 21. junija pred petnajstimi leti so v parku pred osnovno šolo Peter Kavčič v Škofji Loki odprli prvo večjo blagovnico in še danes največjo trgovino v škofjeloški občini — Namo Škofja Loka. Za razvoj trgovine in ponudbe je v Škofji Loki Nama predstavljala izredno obogatitev in poživitev, saj je potrošnikom na enem mestu ponudila najrazličnejše potrošno blago Pomembna pa je tudi v gospodarstvu občine, saj se je prej mmamm mmmm mmam mmmm Glumaški večeri Medvode - Od 20 do 25 junija se v gradu Goričane pri Medvodah odvi ja jo Glumaški večeri, kulturna pri reditev poklicnih in amaterskih umetnikov, s katero letos že šestič proslavljajo praznik občine Ljubljana Šiška. Glumaške večere so začeli s predstavo SNG Drame iz Ljubljane »Naivne lastovke« Rolanda Dubbillarda. V torek je gledališki krožek Srednje ekonomske šole Borisa Kidriča iz Ljubljane priredil predstavo Toneta Partljiča »Taki ste, taki smo«. V sredo so obiskovalci prisluhnili Min Omerzel Terlep. Matiji Terlepu in Bogdani Herman, ki so / ljudskimi glasbili oživeli slovensko ljudsko pe-sem. Sinoči so igralci DPD Svoboda iz Medvod zaigrali igro Mire Steia-nec »Večna lovišča«. Drevi bo na vrsti »Piknik s tvojo ženo« Andreja Je lačina in koprskega Gledališča brez tretjega. Glumaške večere in praznovanje občinskega praznika pa bodo sklenili jutri s koncertom moške ga pevskega zbora in orkestra Doni ta i/. Medvod. kupna moč škofjeloških delavcev odlivala v Kranj in v Ljubljano. Tri leta kasneje so v Nami uredili tudi samopostrežno živilsko trgov ino in restavracijo. Restavracija s 150 sedeži in teraso, ki je odprta poleti, so zlasti pridobili tisti škofjeloški delovni kolektivi, ki ne morejo sami organizirati družbene prehrane, saj restavracija na Nami pripravlja kakovostne in dokaj poceni malice in kosila. Primerna pe je tudi za manjše zaključene družbe. V škofjeloški Nami je zaposlenih 110 delavcev, od teh jih je že od vsega začetka pri podjetju kar 28. Čeprav so osebni dohodki sorazmerno nizki, kot povsod v trgovini in so letos v prvem tromesečju znašali 13.000 dinarjev, kar je za 1.800 dinarjev manj kot velja povprečje za gospodarstvo, fluktuacije skoraj ne poznajo. Direktor Pavle Hartman pravi, da je vzrok za dobro delo in pripadnost kolektivu treba iskati tudi v dejstvu, da so vsi zaposleni domačini:' Škofjeločani. Selčani in Poljanci ali pa so domu iz okolice Škofje Loke. V petnajstih letih se je promet v Nami povečal za, več kot dvajsetkrat in sicer so leta 1080 ustvarili 15,2 milijona dinarjev prometa, lani pa že 312 milijonov dinarjev. V Nami so računali, da bodo ob 15-letnici začeli graditi prizidek, vendar so zaradi pomanjkanja obratnih sredstev gradnjo preložili v naslednjo petletko. Sicer pa jim največje težave povzroča pomanjkanje določenih vrst blaga. Predvsem primanjkuje bele tehnike in akustike. To in na zamrznjene marže jim najbolj, otežujejo delo in manjšajo dohodek. . . , L. Bogataj