Le nekaj Se o šolskih knjlgah Skrbni starši nimajo ob začetku šolskega leta majhnih skrbi, in marsikatera trda beseda, kako je šola draga, pade ob tem času. Saj poznamo sedanje knjige, o katerih moramo pač priznati, da bi se dale mogoče še trpežneje vezati in da se zlasti o čitankah tolikokrat sliši: »Saj čitanke so obsežne, a pravega v njih ne najdem«. Poleg vsega tega pa je cena šolskim knjigam, ki se tiskajo v precejšnji nakladi, kar velika. Saj je za posamezna šolska leta treba plačati za knjige, ki jih učenci rabijo, približno takole; če je vsaka knjiga vračunana le enkrat: 1. razred 46 din, 2. razred 26 din, 3. razred 93 din, 4. razred 47 din, 5. in 6. razred 92 din, 7. in 8. razred 36 din. Kar precejšnji zneski za posamezna šolska leta, ni res?! Če seštejemo porabljene zneske za knjige v poedinih šolskih letih, dobimo znesek 340 din. Vsaj toliko porabi prav gotovo vsak učenec za knjige, če obiskuje šolo 8 let, ali povprečno na 1 leto din 42'50. Pa to še ni vse! Saj tu so vračunane le knjige za verouk, računstvo, srbohrvaščino in čitanke, torej brez zemljevidov, brez drugih učnih pripomočkov, brez knjig za domoznanstvo, za realije itd. Da, din 42,50 vsaj se izda letno za 1 šolarja, a je še brez mnogih knjig in učnih pripomočkov! Kaj bi bilo, ko bi nekoč izšle knjige, a samo 1 za vsako šolsko leto? V tej edini razredni knjigi bi bilo vse, kar bi se naj obravnavalo v posameznem razredu iz računstva, spoznavanja prirode, zgodovine, zemljepisja, higiene, gospodarstva, srbohrvaščine, dalje bi bili v nji primerni in res dobri berilni sestav- ki in pesmice, nekaj slovnice, tudi pesmice za petje, pa še mogoče snov iz verouka. Taki razredni knjigi pa naj bi bile pridejane dobre slike in vsaj še zemljevidi. Prednosti takih knjig bi bile precejšnje: 1. Ker bi se tiskale v veliki nakladi, bi bila cena sorazmerno s temi knjigami, ki jih potrebuje sedaj vsak učenec v razredu, — a še nima vseh!, — kljub trpežni vezavi in lepi obliki, nizka. 2. Na vseh šolah bi se obravnavalo pri posameznih predmetih v glavnem enotno in snov bi bila strnjena. 3. Slike, ki bi bile v knjigi, bi marsikaj ponazorovale, kar bi bilo zlasti važno za šole, ki so z učili revne, a teh ni malo. 4. Ker bi bili pridejani tudi ipotrebni zemljevidi, bi jih imeli tako vsi učenci, kar je danes na mnogih šolah hudo težko doseči. 5. Te knjige, ki naj bi jih skrbno sestavili res izkušeni šolniki, bi bile tudi dobra pot, po kateri bi hodili učitelji. Marsikatero uro, ki jo danes porabijo za iskanje snovi za posamezne predmete po raznih knjigah, in ki jo zberejo nato več ali manj na široko, bi tako mogli porabiti za čitanje pedagoške literature, za točnejšo popravo zvezkov itd. 6. Odpadlo bi tudi narekovanje snovi, ki je danes pri mnogih predmetih, radi pomanjkanja knjig. S tem bi se pridobilo mnogo dragocenega časa, ki ga v razredu navadno vedno primanjkuje, učenci bi si ne pokvarili pisave in še drže telesa .povrhu. 7. Ako bi šola vsako leto kupila nekaj izvodov teh knjig za revne učence, bi jih po nekaj letih mogla izposojevati prav vsem takiim šolarjem, katerim starši z največjo težavo kupijo knjige ali pa je deca celo vse leto brez njih. 8. Verjetno je, da bi take, res vzorno in naj ne moti. Saj, kar je dobrega, tudi pri nas praktično sestavljene knjige, zlasti višjih raz- ne bo škodilo. Pavlin France. redov, učenci ne zavrgli istočasno z odhodom iz šole, ker bi spoznali, da jim tudi pozneje morejo marsikdaj dobro služiti. . Opomba uredništva: JClanek pri- Le še to: Res je, da imajo tako sestav- občujemo kot mišljenje organizirfencga člana, ljene knjigc tudi že nekatere države, pa to dasi se ne moremo v celoti strinjati z njim.