U D K 911.3:314.8:314.9(497.12) = 863 U D C 911.3:314.8.314.9(497.12) = 20 KAKŠNA N AJ BI BILA PR IH O D N JA PO SELJENO ST SR SLOVENIJE? Lojze G o s a r * Izhajati m oram o iz sedanjih razvojnih težen j, ki se tičejo poselitve S lovenije te r presoditi, kaj je v njih pozitivnega in kaj ne. N ajprej se m oram o zavedati, da se pose­ litveni p ro s to r Slovenije krči. K oncentracija v urbanih aglom eracijah narašča, p razn i­ jo pa se višinska obm očja in odročna nižinska. Podatki kažejo , da je velik del slo­ venskega ozem lja čedalje m anj poseljen . Število prebivalcev je v obdobju 1971 - 1981 upadlo za več kot 5% v približno polovici slovenskih naselij od okoli 6000 vseh. N aselja , ki so sto le tja o bsta ja la , so za­ čela p ropadati ali vsaj stagnirajo . V edno več km etijskih površin je opuščenih in delo ­ ma že zaraščenih z gozdom . K ulturna p o k ra jina , ki je nastala v pre tek losti, izginja; vedno m anj je njiv , več pa gozda. O puščene km etijske površine nadom eščam o z zelo dragim i m elioracijam i slabih površin. M ed najbolj negativnim i pojavi sta upadanje števila prebivalcev in s taran je prebivalstva, ki je še ostalo. Približno tre tjin a vse km e­ tijske zem lje v Sloveniji je v obm očjih , ki se praznijo . N ek a te ra od teh obm očij so dem ografsko že tako ogrožena, da prirastek p reb i­ valstva ni več m ogoč, čeprav bi se ljud je nehali odseljevati. Še hu je je , da je tako rav­ no v robnih delih našega ozem lja. O m enjene negativne pojave je m ogoče z ustreznim i ukrep i p reprečiti ali vsaj om iliti. Če bi poskrbeli za ugodnejše življenske razm ere, bi število prebivalstva lahko spet naraščalo in n jegova razpored itev bi bila ustreznejša. N apovedi (p ro jekcije), kakšno naj bi bilo v bodoče število prebivalcev v posa­ m ezni občini, bodo pravilne le, kolikor bodo skladne tudi s p redvidevanji v sosednjih občinah. V sota projekcij prebivalstva po posam eznih občinah se bi m orala v glavnem ujem ati s p ro jekcijo , ki je bila naprav ljena za S lovenijo kot celoto. V »D olgoročnem planu SR Slovenije« so podana osnovna izhodišča za n jeno ustrezno poselitev. Pri določitvi p ro jekcij prebivalstva za posam ezne občine, ali za obm očja znotraj n jih , bi m orali upoštevati še neka te re druge kriterije . V občinah naj bi ostalo število prebivalcev vsaj to likšno, kot je sedaj. O bm ejne občine naj bi pravilom a ohran ile ves naravni p rirastek , pri drugih pa to ni nujno. * d r . . z n a n s tv e n i s v e tn ik . U rb a n is t ič n i in š t itu t S R S . J a m o v a 18. 6 1 0 0 0 L ju b l ja n a . Y U Poskrbeti pa je treba , da se bo ohran ilo sedan je število prebivalcev tudi v občinah , ki sedaj p rebivalstveno nazadujejo . S trem eti je treba za tem , da se razm erje m ed števi­ lom prebivalcev m ed regijam i ne bi sprem in jalo v korist enih regij in na škodo d ru ­ gih. R azpored itev delovnih m est po občinah naj bo čim bolj sk ladna z razpored itv ijo prebivalcev, da se tokovi dnevne delovne m igracije ne bi večali. Ne le p redvideti, am ­ pak tudi om ogočati je treba vračan je naših delavcev iz tu jine . Na posam eznih o b ­ m očjih bom o dosegli ustrezno poselitev le, če bom o upoštevali tudi načela, veljavna za vso S lovenijo. Le tako lahko dosežem o usk lajenost m ed posam eznim i regijam i. D olgoročni razvoj celo tne poselitve se posredno ali neposredno tiče tudi posa­ m eznih občin, njihovih delov ali m anjših obm očij na m eji m ed njim i. B rkini so npr. geografsko sicer dokaj zaključeno obm očje, so pa razdeljen i m ed tri občine. S pro jekcijam i prebivalstva, ki so usk lajene m ed seboj, naj bi ocenili, ali so raz­ vojni koncepti realni ali ne. Pom em bnejša je p reso ja , ali se postav ljenem u cilju p ri­ b ližujem o ozirom a o dda lju jem o , k ako r to , ali sm o cilj res dosegli. B odoče število prebivalcev je odvisno od naravnega prirastka (presežek ro jen ih nad številom um rlih) in od selitev. D ilem e, ali zm anjšati koncentracijo prebivalstva v u rbanih aglom eracijah v ko ­ rist podeželskih obm očij, posebej tistih , ki se najbo lj p razn ijo , verje tno ni več. Z a to govori že navedeno stališče, da v Sloveniji ne bi bilo dobro povečevati poselitvenih neskladij. Skupina za dolgoročne p ro jekcije pri Z avodu za d ružbeno p lan iran je SR Slove­ nije (sestavljajo jo predstavniki Z avoda SR Slovenije za d ružbeno p lan iran je , Z avo­ da SR Slovenije za sta tistiko in U rbanističnega inštitu ta SR Slovenije) je pripravila več varian t, kako naj bi v bodoče po tekal poselitveni razvoj. M ed njimi je skupina iz­ brala dve, ki sta najbolj uporabni: varian to zm erne koncentracije in varian to d isper­ zije prebivalstva (glej karti). Prva varian ta predvideva nadaljn je p raznen je nekate rih obm očij v korist urbanih aglom eracij in občinskih centrov. Po njej bi se sedan je selitvene težnje le m alo sp re­ m enile, saj v dosedanji razvoj ne predvideva koren ite jših posegov. V arian ta je laže uresničljiva, ni pa najustreznejša za vsako občino, čeprav v glavnem sledi konceptu policentričnega razvoja S lovenije in predvideva bolj uravnotežen razvoj posam eznih regij. D ruga varian ta , varian ta d isperzije p rebivalstva, ki je zah tevnejša , skuša obd rža­ ti sedanje število prebivalcev tudi na obm očjih , k je r p rev laduje odseljevanje in k jer je prebivalstvo večinom a p res ta ro , da bi im elo po tom ce. Z austav ljan je p retiranega odseljevanja iz odročnih obm očij in doseljevanja v obm očja koncentracije je seveda zelo zahtevno . V arian ta pom eni skladnejši razvoj obm očij. Z njo bi v odročnih ob ­ m očjih preprečili p ropadan je številnih naselij. V obm očjih praznen ja prispeva tudi k oh ran jan ju ku ltu rne pokra jine in zm anjšan ju pozidave km etijskih površin v urbanih aglom eracijah . N a obm očjih najhu jšega p raznen ja , ki so že dosegla takoim enovani dem ografski p rag , ko je starostno-spo lna sestava prebivalstva že tako slaba, da ne za­ gotavlja več obnav ljan ja p rebivalstva, pa te rja celo doseljevanje ljudi, da bi ohranili sedan je število prebivalcev. O glejm o si še m etodo za izdelavo varian t poselitvenega razvoja. O be varianti p redvidevata za leto 2001 enako število prebivalcev. U pošteva­ joč ocene o naravnem prirastku in o tem . da se bo doseljevanje v Slovenijo zm anjše valo, naj bi se število prebivalcev Slovenije povečalo od 1.890.000 leta 1981 na 2.170.000 leta 2001. Povečanje v dvajsetih letih bi torej znašalo 280.000 ali 14.8% , kar je 14.000 letno (0 ,74% ). V celotnem prirastu prebivalstva Slovenije bi naravna rast znašala 75% , doseljevan je pa le 25% . Selitveni saldo Slovenije (razlika m ed le t­ nim številom doseljenih in številom odseljenih) bi se zm anjšal od približno + 5000 v letu 1981 na + 2000 v letu 2001. R azlika m ed varian tam a se kaže predvsem pri razpo­ reditvi prebivalstva znotraj Slovenije. O be varianti p redvidene razporeditve prebivalstva Slovenije za leto 2001 sta bili izračunani: - za S lovenijo kot celo to , in m ed njim a ni razlike. - za 12 regij (m edobčinskih obm očij), - za 400 con, ki se večinom a u jem ajo z m atičnim i okoliši iz leta 1960. Te je dr. D olfe V o g e l n i k vpeljal kot študijske cone. M atični okoliši so nam reč geografsko najbolj zaključene eno te in zato najbo lje ustrezajo za obdelavo na ravni Slovenije. Po varianti zm erne koncentracije naj bi polovica vseh doseljenih v Sloveniji pripadla L jubljansk i regiji, druga polovica pa drugim regijam . Po varianti disperzije pa naj bi sc doseljeni razporejali po vseh regijah bolj enakom erno . Z no tra j regij naj bi se republiški selitveni saldo razporejal m ed cone, ki im ajo enega od 25. izbranih centrov, po naslednjih kriterijih: M edobčinsko obm očje C one z izbranim centrom (delež doseljenih v istem m edobčinskem obm očju) Pom ursko M urska Sobota 100% M ariborsko M aribor 90 % , Ptuj 10% K oroško Ravne 60 % , Slovenj G radec 40 % C eljsko-sa vinjsko C elje 7 0 % , V elenje 30% Z asavsko Trbovl je 50 % , Z agorje 50 % Posavsko Brežice 50 % , K rško 50% D olenjsko N ovo m esto 100% L jubljansko D om žale 5 % . G rosuplje 5 % . K am nik 5 % , L jub ljana 8 0 % . V rhnika 5 % G oren jsko Jesenice 10% , K ranj 8 0 % , R adovljica 10% K raško-notran jsko Postojna 100% G oriško Nova G orica 100% O balno-kraško Izola 10% . K o p e r8 0 % , Piran 10% K o govorim o o »razporejanju« doseljenih v regije in zno traj n jih . m oram o pose­ bej poudariti, da tega n ikakor ne sm em o razum eti dobesedno , am pak le računsko. N orm alno je , da selitveni tokovi skoraj n ik jer niso sam o enosm erni in da se jih tudi tam , k jer se veliko ljudi doseli, vedno tudi nekaj odseli in ob ra tno . Podobno velja, ko govorim o o »razporejan ju« naravnega prirastka . B odoče število prebivalcev za posa­ m ezne cone m oram o pač izračunati »bilančno« za S lovenijo kot celoto. Le tako se izognem o pogosti napak i, da p ro jekcije prebivalstva za posam ezne občine, ki niso upoštevale dem ografskih rezerv celo tne S lovenije, računajo z istimi prebivalci in so zato nu jno previsoke. S P R E M E M B E Š T E V I L A P R E B I V A L C E V P O 4 0 0 C O N A H S L O V E N I J E V O B D O B J U 198 1 -2 0 0 1 P O V A R I A N T I D I S P E R Z I J E - - 1 5 .0 % - 1 4 » % - - 5 - 0 % - 4 . 9 % - + 4 .9 % + 5 .0 % - + 1 4 .9 % • 1 5 .0% - + 2 4 .9 % '5 .0 % V arian ta disperzije im a naslednje osnovne predpostavke: - cone , v katerih so občinski cen tri, obdrže v vsakem prim eru celo tno naravno rast; - celo tno naravno rast obdržijo tudi cone, k jer je bilo g ibanje števila prebivalcev v obdob ju 1971 do 1981 pozitivno; - cone, k je r je bilo g iban je števila prebivalcev v obdob ju 1971 - 1981 negativno, naj bi oddale celo tno naravno rast, pravilom a pa naj bi obdržale število prebivalcev iz leta 1981. P oseben problem nastopi v conah , k je r zaradi do lgo trajnega odseljevanja prev­ ladu je jo starejši ljud je , zaradi česar je naravni p rirastek negativen (število um rlih je S P R E M E M B E Š T E V I L A P R E B I V A L C E V P O 4 0 0 C O N A H S L O V E N I J E V O B D O B J U 1981 -2 0 0 1 P O V A R I A N T I Z M E R N E K O N C E N T R A C I J E : l i l i i i i i i l l i t - - 15.0 % j I -1 4 .9 " / ,----------- 5 .0 % večje od števila ro jen ih). Po p redpostavkah disperzne variante naj bi tudi te cone obdržale število prebivalcev iz leta 1981. P rim an jk lja j, ki nastane zaradi negativne naravne rasti, naj se u ravnava na ravni posam eznih občin v škodo con s pozitivnim se­ litvenim potencialom . V štirih občinah pa lahko pride tudi do prim an jk lja ja (Tolm in, Sežana, Ilirska B istrica, Z agorje ). V teh prim erih je treb a določiti bodoče število p re ­ bivalcev na ravni con po posebnih kriterijih . Pri tem naj občinski cen te r v vsakem pri­ m eru obdrži vso naravno rast. D el naravne rasti, ki se pri računu varian te »zbira» na ravni občine, regije ali S lovenije ko t celo te, im enujem o selitveni potencial. V okviru občine se razporedi v cone, k je r leži občinski cen ter. N aravni p rirastek to rej o sta ja v občini, vendar gre delno v korist občinskega cen tra . K ljub določeni koncentraciji p re ­ bivalstva v občinskih centrih se ublaži depopulacija odročnih obm očij, saj sm o že poudarili, da naj bi tiste cone, v katerih je število prebivalcev v obdob ju 1971 - 1981 nazadovalo , pravilom a obdržale število prebivalcev iz leta 1981. V nekate rih prim erih to rej lahko oddajo le del naravne rasti. V arian ta zm erne koncentracije im a nasledn je značilnosti: - cone, v ka terih ležijo občinski cen tri, naj bi v vsakem prim eru obdržale ves na­ ravni p rirastek ; - celo tno naravno rast naj obdržijo tudi cone, v katerih daje ek strapo lacija tre n ­ da za obdob je 1971 - 1981 do leta 2001 večje vrednosti, kot je naravna rast; - cone , v ka terih daje naravna rast do leta 2001 večje vrednosti kot ekstrapo laci­ ja trenda 1971 do 1981, pa naj oddajo vso razliko m ed njim a. Selitveni potencial se zbira na ravni vsakega m edobčinskega obm očja posebej in se na to v okviru vsake regije dodeli v 25 izbranih centrov , enako kot pri razporeditvi republiškega selitvenega salda pri varianti d isperzije. To pom eni, da po obeh varian­ tah vsako m edobčinsko obm očje obdrži celotni naravni p rirastek , preliva pa se m ed občinam i znotraj obm očja. Kako vplivati na poselitveni ra/voj? Pri poselitvenem usm erjan ju S lovenije je treba predvsem sk rbeti, da bodo p reb i­ valstvu povsod zagotovljene ustrezne življenjske razm ere v najširšem sm islu in da bo ­ mo zanam cem zapustili vsestransko boljše stan je ta l, naselij, pokra jine in okolja sploh. V začetku sedem desetih let (v sredn jeročnem p lanu ob usm erjan ju Skladnejšega regionalnega razvoja in v resoluciji Skupščine SR Slovenije o sm otrih in sm ernicah za u re jan je p rosto ra) je bilo v Sloveniji sp re je to načelo policentričnega razvoja. V dol­ goročnem planu SR Slovenije za obdob je 1986 do 2001, delom a pa že v sredn je roč­ nem družbenem p lanu za obdob je 1981 do 1985, so bila k onk re tno o p rede ljena regio­ nalna središča ko t skelet u rbanega om režja . V tekstu dolgoročnega plana pa so v skladu s to politiko pod robne je opredeljen i kriteriji za usm erjan je razvoja občinskih in drugih centrov. V posam eznih občinah pa te k rite rije različno to lm ačijo , nekateri postavljajo večje težišče na občinska središča, drugi pa celo v še številnejše cen tre zno traj občin, in sicer v d im enzijah , ki presegajo te k riterije . D olgoročni plan SR Slovenije za obdob je 1986 do 2001 predstav lja g ibanje števi­ la prebivalcev od leta 1981 do 2001 za vsa slovenska m edobčinska obm očja (regije) po oceni naravne rasti in po varian tah zm erne koncentracije in d isperzije. V družbe­ nem p lanu SR Slovenije za obdob je 1986 do 1990 pa je rečeno: »N adaljevali bom o s pospeševanjem skladnejšega regionalnega razvoja in s h itrejšim razvojem m anj razvi­ tih obm očij, še posebno zaradi oh ran itve poselitve bom o z ukrepi ekonom ske in so­ cialne politike izboljšali življenjske in delovne razm ere tudi na hribovitih obm očjih . O dprav lja li bom o razvojna protislovja na nekate rih razvitih obm očjih , ki izhajajo iz dosedanjega enostranskega razvoja in iz njihove gospodarske s truk tu re , ki je p rem a­ lo p rilago jena dolgoročnim razvojnim po trebam . Politiko policentričnega razvoja bo ­ m o dosledno uresničevali z razm ejitv ijo vloge republiškega in pom em bnejših lokalnih središč«. Izhodišča iz dolgoročnega in sredn jeročnega plana Slovenije le nakazu jejo želje- no sm er razvoja poselitve, konkre tna opredelitev koncep ta za posam ezna obm očja pa je še vedno prepuščena pripravljalcem strokovnih gradiv, ne da bi imeli ti na razpo la­ go dovolj jasne krite rije , ki naj bi jih pri tem upoštevali. N a selitvene tokove lahko vplivam o le posredno z ustvarjan jem ugodnih pogojev za življenje in delo tudi v ob ­ m očjih odseljevanja . S tem bi ublažili ali zaustavili p re tirano odseljevanje ozirom a doseljevan je . O be varianti poselitvenega razvoja pa sta napravljeni b ilančno, ko so p ro jekcije usk lajene na občinski, regionalni in republiški ravni. Z arad i velikih razlik m ed posam eznim i obm očji se n ikakor ne bi smeli op red e lje ­ vati v vseh slovenskih občinah za isto varianto . U gotoviti je treb a , ka tera od variant bi za razvoj poselitve v določenem obm očju navedenim kriterijem bolje ustrezala. Z no tra j občin pa se varianti lahko zelo razliku jeta . O bčine naj bi ugotav ljale , katera varian ta bolje ustreza splošnim po trebam njihovega poselitvenega razvoja, upošteva­ je pri tem regionalni, občinski in lokalni vidik. Če hočem o v obm očjih p raznen ja o h ­ raniti vsaj sedanje število prebivalcev, je verje tno najbolj prim erna varian ta disperzi­ je ali pa vsaj kom prom is m ed njo in varian to zm erne koncentracije . R azvojne koncepte na m edobčinski ravni je treba še posebej usklajevati, ko oprede lju jem o prihodn jo vlogo važnejših centrov. P re tirana rast posam eznega cen tra pom eni p raznenje sosednjih obm očij zno traj posam eznih con in občin. P rem ajhna rast centrov pa ne m ore zagotoviti ustreznih uslug sosednjim obm očjem . Š tudije o vlogi posam eznih centrov in om režij centraln ih krajev nasploh bi m orale dati p redv­ sem groba m erila o tem , katere funkcije višjega ranga si lahko v posam eznih centrih še dovolim o. V prašan je oprem ljenosti centraln ih krajev s funkcijam i višjega ranga je posebej pom em bno tudi pri izdelavi zaposlitvene bilance. Prva faza zaposlitvene bi­ lance nam kaže, koliko se ob določenem konceptu razvoja poselitve sp rem enijo p o ­ trebe po številu novih delovnih m est. V drugi fazi zaposlitvene bilance pa število in sestavo delovnih m est zavestno sprem in jam o, kakor pač zahteva postavljeni koncept poselitvenega razvoja. U sm erjan je razvoja posam eznih tipov naselij je posebno pom em bno, ko gre za m anjša naselja znoraj posam eznih con. D oločevanje tipov posam eznih naselij bi bilo treb a , kolikor je le m ogoče, poenostaviti in prilagoditi razm eram posam eznih obm o­ čij. Isti tip naselja ima lahko bistveno drugačno razvojno prob lem atiko , če je v bližini m esta, kakor pa ted a j, če v bližini ni nobenega večjega centra. Kako naj bi uresničevali izbrane koncepte poselitvenega razvoja? D a bo m ogoče uresničevati določeni koncept poselitve, je treba usklajevati tudi in terese različnih sektorjev . Z avedati se nam reč m oram o, da so m ed posam eznim i obm očji v Sloveniji velike razlike v naravnih razm erah. K jer p rev ladu je jo ozke doline, je treba razvijati več m anjših cen trov , m ed drugim tudi za to , ker slaba dostopnost otežkoča vsakodnevna po tovan ja v večje cen tre . Tudi klim atske razm ere bi bilo treba upoštevati veliko bolj kot doslej, da ne bi stopnjevali onesnaževanje zraka zaradi večje poselitvene koncen­ tracije in um azane industrije , posebno v obm očjih s toplo tn im obratom . V ruralnih obm očjih so eden glavnih vzrokov za odseljevan je prem ajhne m ožnosti zaposlitve. Prem alo je nekm etijsk ih delovnih m est in tudi njihova pestrost je p rem ajhna. Če naj taka obm očja obdržim o poseljena , bom o m orali ustvariti dovolj ustreznih n ekm etij­ skih delovnih m est in izboljšati pogoje za km etijstvo. Pravilom a zapuščajo taka o b ­ m očja m ladi ljud je , kar neugodno vpliva na sestavo za delo sposobnega prebivalstva. Ž e zaradi naravnih razm er so m ed posam eznim i obm očji Slovenije zelo različni pogoji za razvoj km etijstva. D a bi izbrali pravi koncept poselitvenega razvoja, bi bilo treba na posam eznih obm očjih oceniti, koliko km ečkega in nekm ečkega prebivalstva bi lahko v njih živelo. K jer p rev ladu je jo sam otne km etije , naj bi bil delež čistega km ečkega prebivalstva bistveno večji kot v nižinah, k jer se ag rarna in neagrarna na­ selja m očno p rep le ta jo in je težko najti ustrezno sožitje m ed agrarno in neagrarno funkcijo naselij. Poenotiti bi bilo treba poglede na to , v kakšnih naseljih naj bi v bo ­ doče živelo poleg km ečkega prebivalstva tudi nekm ečko. A nalize kaže jo , da je v o b ­ m očjih p raznen ja veliko neizrabljenih stanovanj. V obm očjih m očnejše koncentraci­ je prebivalstva pa stanovanj m očno p rim an jku je , kar povzroča relativno večje inve­ sticije in izgubo km etijsk ih in drugih površin. P rim erjava ocen za stanovanjske p o tre ­ be do leta 2000 za obe varianti poselitvenega razvoja kaže m ed njim a presenetljive razlike. V arian ta d isperzije zahteva nam reč kar za 13.200 m anj novih stanovanj kot varian ta zm erne koncentracije . Istočasno je pri prvi le 4.400 skupnega presežka sta­ novanj v obm očjih odseljevan ja , druga pa da je v teh obm očjih kar 14.400 presežka stanovan j, ozirom a 10.000 več ko t pri varianti d isperzije. Z elo pom em bno je zagotoviti ustrezno vzgojo in izobraževanje m ladini na os­ novni in usm erjen i stopnji. N egativna posledica p raznen ja nekate rih obm očij je uk in jan je osnovnih šol, kar im a tudi stranske posledice. D oseči bi bilo treb a , da bi šo­ le lahko služile tudi za d ruge dejavnosti. V tem kratkem orisu sm o skušali predstaviti neka te re od k riterijev , ki bi jih bilo treba upoštevati pri določitvi koncepta poselitve v posam eznih obm očjih Slovenije. O pisana p roblem atika služi predvsem za osnovo pri nadaljn jem razm išljanju o raz­ vojnih problem ih. N adrobnejša oznaka postopka za opredelitv ustreznih ukrepov pri posam eznih planskih prvinah pa te rja posebno obravnavo. Literatura G o s a r, L. in J a k o š, A ., 1983, D em ografsko zaposlitveni vidik usm erjan ja razvo­ ja m edobčinskih obm očij v SR Sloveniji, U rbanistični inštitu t SRS, L jub ljana. G o s a r, L ., K o k o 1 e, V ., 1986, O rganizacija dejavnosti v p rosto ru . (In terd iscip li­ narni raziskovalni p ro jek t: »O snove za sm otrno gospodarjen je s prostorom «). U rbanistični inštitu t SR Slovenije, L jub ljana. J a k o š. A ., 1983, D em ografsko zaposlitveni vidik usm erjan ja razvoja m edobčinskih obm očij SR Slovenije« (povzetek ), IB revija za p lan iran je , št. 11, letnik X V II, L jub ljana. K o k o l e , V ., 1971, U rbani sistem v SR Sloveniji; U rbanistični inštitu t SR Sloveni­ je , L jub ljana. K o k o l e , V ., 1980, »K oncept policentričnega naselitvenega m odela S lovenije«; In­ form ativni b ilten , št. 12, d ec ., L jub ljana . A LT ER N A TIV ES OF FU T U R E PO PU L A TIO N D ISTRIBU TIO N IN SLOVENIA Lojze G o s a r (Sum m ary) In o rd e r to m ake the pro jections of the fu ture population grow th and distribu­ tion in Slovenia m ore realistic, several alternatives w ere p repared . A m ong them the following two w ere selected (see the m aps): - a lternative o f m odera te population concentration and - a lternative o f population dispersion A lthough the alternative o f m odera te population concentration forsees a m ore balanced population d istribution in Slovenia it allows the population decline in sever­ al a reas o f Slovenia and the concentration in urban aglom erations and com m unal cen­ ters. It is very sim ilar to the extrapo lation of the existing trends. R ealization of this alternative is therefo re no t difficult because only relatively small changes o f the m i­ gration trends w ould be necessary. From this point of view it is m ore realistic, m ore p robab le , bu t it is not at all m ost suitable for all the Slovenian com m unes. T he alternative of population dispersion on the o th e r hand tries to p reserve the existing population size even in the areas w here em igration prevails and w here very unsuitable age com position of the population does no t guaran tee th a t size o f the na­ tural increase which w ould preven t the population decline. This alternative needs ra ­ dical m easures for reducing the rural exodus as well as the em igration to the urban aglom erations. If the principals o f this alternative w ould be realized the fu ture popu ­ lation d istribution in Slovenia w ould be much m ore uniform . This w ould also m ean the preservation of num erous settlem ents in the rem ote areas which are facing d e re ­ liction. It con tribu tes to the preservation of the cultural landscape in the rem ote areas and to the p reservation o f the agricultural surfaces from the urban land use. R ealization o f the population d istribution concepts o f Slovenia w ould need coor­ d inated efforts in d ifferent sectors, because only with the creation o f suitable living conditions and em ploym ent possibilities the negative m igration trends could be m odi­ fied.