PODLISTEK. Zajec brez mesa. (Lovska šaljivka. Iz hrvatskega prevel — g—.) Kolikokrat smo se od srca nasmejali našemu JStelanu. Bil je umirovljen nadporofinik. Dali so mu pokojnino radi neznatne rane, katero je dobil v vojski leta 1859 v Italiji. Bil je to poštena in odkritoBrčna slovenska duša, kakoršnih je y sedanjih časih, ko veje izdajski duh, težko najti. Ljubil je svojo slovansko domovino, kakor svojo rodno mater. Bil je veseljak in z vsakim prijazen in ijubezniv; vsakdo ga je imel rad. S svojo šalo je znal razveseliti vsakega. Bil je mo6an, zdrav kakor kremen in ge ,v najboljšili letih. Najbolj pa je ljubil lov. Nikdar ni Šel na, lov v idružbi, ampak najrajši sam. Njegova prislovica, katere se je vrlo držal, je bila: Dober lovec mora iti sam zase na lov, Če hoče kaj vloviti. Zato pa ]e mrzil skupne love in redkokedaj je Bel tako na lov. Rad pa je zahajal med domače lovce na ,,6aŠieo" razgovora, kakor je navadno govoril, ter zbijal mnogo šale na stroške lovcev. Rad se je imenoval dobrega lovca, kar so pa drugi lovci radi vzeli za šalo in mu vračali milo za drago. — Ko je začel lovski čas in nastalo ugodno vreme, je vzel Stefan puSko na ramo, kakor da je kak gozdar. Niti eden Idan ni prešel, da bi ne b.il na lovu. Tako se odloči tudi nekega dne, ko je imel ubiti s,z a j c a b r e z m e s a", na lov. Bilo je že pozno v Jesen. Že prejšnji dan je spravil vse potrebno v torbo. Tako obložen se napoti v jutru ob rosi na lov. Komaj je prišel od hiSe kake tričetrt ure, že zasledi njegov pes zajca. Nadporočnik ga dobro zadene. V prvem trenotku se je razveselil, a naposled mu je postal siten. Jorba mu je bila polna drugih stvari in iežka kakor nekdanji vojaSki telečnjak. Sedaj naj pa fee priveže na torbo zajca in ga nosi ves dan seboj ?! Te muke zajec res ni vreden, a da se povrne domov, bi moral potem spremeniti načrt lova. Hipoma mu šine rešilna misel v glavo. Vzame zajca in ga skrije pod veliko, koŠato vrbo, ga pokrije s šibjem in listjem tako, da se ni moglo opaziti od nobene strani, da vrba skriva zajca. Stefan gre dalje. Pa kakor je iroel iz početka srečo, tako jo imel pozneje smolo, ker je — tako je sam pripovedoval — zgrešil dva zajca. To ga je ujezilo in odšel je v bližnjo vas na ,,kupico" vina. Dobro vino je Steiana tako odobrovoljilo, da ga je nekoliko več popil, kakor navadno. Solnce se je jelo Že spravljati k pokoju, ko se napoti naš lovec domov. Že se je zmračilo. Pod vrbo poišče zajca; najde ga, kakor ga je pustil. Spravi ga v torbo, ki je bila sedaj prazna. Zdelo se mu je, da je zajec nenavadno težak. Domov grede je mislil zdaj to, zdaj ono. Spomnil se je, da je za dva dni god predstojnika tiste vasi. Bila sta prijatelja in mnestno bi bilo, da mu pokloni zajca za imendan. Re&eno, storjeno! Ko pride domov, pozove takoj slugo in mu reče, naj nese zajca gospodu predstojniku za god. Sluga izvrši takoj dano mu nalogo. Predstojnik je irael baš goste in njegova soproga je imela opraviti v kuhinji. Sluga odda zajca ctospej in reče, kakor mu je bil naročil gospodar. Gospa je bila zelo vesela tega darii, zato ga nese v sobo in ga pokaže gostom. Vsi so hvalili, da je izvanredno velik in težak in kako izborna pečenka bo. Gospod predstojnik je bil prijatelj divjačine in ga je to tako razveselilo, da je povabil vse prisotne goste na zajca. Naravno je, da, so se vsi odzvali, ker so bili vsi prijatelji divjaCine. Drugi dan zapove gospa predstojnica svoji kuharici, da takoj pripravi zajca, slugi pa de, naj ga sleče in prinese v kuhinjo. Ni minulo 10 minut, kar prihiti sluga ves iz sebe in začne vpiti: ,,Milostiva, ta zajec nima mesa!" ,,Kaj? — Saj menda ni skakal brez mesa," odvrne gospa. . ; , , ,| | |) ,,Poglejte, nima in nima mesa, ampak samo koža je! V nji pa je nekak mah in rjava zemlja." Gospa gre in se prepriča, da govori sluga resnico. V tem pa se je polasti sveta jeza in začne grozno psovati siromaka Stelana, ki se je predrznil ž njima uganjati tako šalo. ,,Prosim te, idi takoj k njemu in mu povej, naj mi ne pride veft pred oči, ker si dovoli iz tebe — mene — nas, tako §alo ... on . . .! Kdo je on, on misli, da ima pred seboj vojake . . . mi smo prvi v občini!.?. V prvem trenotku se predstojniku ni zdelo vredno, jeziti se radi tega, a ker mu soproga ni dala miru in mu je slikala, kako sramoto bo imel pred povabljenimi gosti, ko ne bo imel zajca . . . je občutil v. sebi jezo in se napotil k Stefanu, da ga pošteno izpove3 kakor je zasiužil. Ko vstopi v sobo, poskoči Stefan in ga oberofcno pozdravlja. Kako se 'pa začudi, ko opazi predsto]nikovo mrko in jezno lice. (Na pozdrave odgovori predstojnik jezno: ,,Hvala lepa na tvoji budalosti. Kar si storil, bi bil lahko pridržal za sebe." ,,Kaj? — Koga? — Na kakovi budalosti, nimam o tem nobenega pojma?" ,,Seveda, sedaj uočeš vedeti ničesar, ali vendar si razsrdil mojo ženo." ,,Jaz tvojo ženo, milostivo gospo soprogo? Kedaj3 kje, s Čim?" ,,S čim? To menda znaš, z onim bedastim zajcem, ki si mi ga poslal za moj god.", ,,"Menda se ni tvoja soproga razjezila zato, ker sem ti poslal zajca za god?!" ,,Radi zajca bi se ne jezila, ali radi zajčje kože, katero bi si, lahko pridržal, meso pa nam poslal." ,,Ali, dragi prijatelj, jaz sem že poklonil na stotine zajcev in sem jih vselej poslal s kožo vred. Ne ^em torej, čemu bi se jezili zategadelj?" -,,'Seve'da, zajeo se pošilja v koži, toda zajec, kalerega si poslal nama, ni imel mesa. In to je za mojo soprogo prevelika Šala, in s tem si me spravil v zadrego . . . tembolj, fcer sem na tega brezmesenega zajca povabil goste." ,,Ali brate, jaz te ne umejem in nimara pojma o tem! Bodi uverjen, da sem ti poslal zajca, kakoršnega sem živega ubil. A menda ni živel brez mesa." „ Jaz ti še enkrat povem, da zajec, kojega si mi poslal, nima mesa, ampak je to zajčja koža, v kojo je nabasan nekak mah in zemlja, kar je tebi dobro znano. A priznal boš gotovo, da je to za mene in za mojo soprogo prevelika §ala. S takimi Šalami obdaruj koga drugega, ne pa mene! Take nesiane šale si v bodoče zabranjujem!" ,,Ali lepo te prosiin, dragi prijatelj, da se osvedočiš, da nisem ničesar kriv, pozovem mojega slugo. Naj ti pove, da ni res, česar me dolž5S." Stefan pozove slugo, ki ni ničesar znal. Rekel je, da je vzel zajca iz torbe, ga nesel k predstojniku in se povrnil, da očisti gospodarju puSko. Predstojnik ua je trdil, da je ogulil Stefan zajca že na lovu in natlafol kožo z mahovino in zemljo. Ubogi Stefan se je rotil, da je nedolžen in da ne ve, kako se je to zgodllo. Vendar je odšel predstojnik razjarjen domov. Ko je bil Stefan sam v svoji sobi, je bil tako razburjen, da ni znal, ali so to sanje ali je resnica. Bil si je svest nedolžnosti in da je tudi sluga nedolžen. Gotovo je storila kaj enakega predstojnikova družina. A to gotovo zato, da ga oSrni prod predstojni- kom, kamor je pogostokrat zahajal in vsakokrat ,,pozabil" dati družini napilnino. Ta in noben drug vzrok mora biti. Zato takoj sede za mizo in napiše listi5, v katerem sumi družino. Ko je dobila gospa ta list, je takoj obvestila družino. Nu, sedaj je nastal §e-le pravi krik. Družina je bila svoje nedolžnosti uverjena in se navalila z mnogobrojnimi psovkami na Stefana. In s tera postopaniem, da je obdolžil Stelan družino, se je sovraštvo še povečalo. Trajalo bi bilo morebiti še naprej, da se ni ,,zlocinec" oglasil. Drugi dan je bil predstojnikov imendan. Tudi ..zloSinec" rau pride čcstitat; vedel je že, kake neprilike so nastale radi i,e nedolžne Šale. V razgovoru vpraša krivec nekaj o pokojnem zajcu, da se na svoja ušesa prepriča, kako sta on in njegova žena vzela to šalo za zlo. Zato začne krivec pomirjevati: ^Bodite uverjeni, gospod predstojnik, da ni naS Stefan v tej zadevi niCesar kriv. On še pojma nima, kako se je to zgodilo. Cela lovska šala je bila namenjena le njemu. Da je bil ta nesrečni zajec namenjen Dredstojniku, tega nisem, kot začetnik te šale niti slutil. Stvar je bi)a taka-le: Da bo naš Stefan predvčerajšnjim odšel na lov, smo znali že več dni prej. In tudi jaz sem Šel ta dan na lov, seveda prej, kot on. Sreča mu je nanesla, da je takoj v jutni ubil zajca. Da bi mu ga ne trebalo nositi ves dan seboj, ga je skril pod neko vrbo. To sem videl iz svojega skrivališča. Takoj mi je prišlo na um, da se lahko osvetim radi večkratnega zasmebovanja v naSem lovskem kro- gu. Znano vam je, da znam polniti kože raznih živali, pa sem se domislil, da vzamem ternu zajcu meso, in ga natlačim z mahom in zemljo, dokler se. on ne vrne. To sem storil tako izvrstno, da bi najboljši lovec ne opazil prevare. Tako napolnjenega zajca sem vtaknil zopet pod vrbo tako, kakor je bil poprej. Stefan nič hudega sluteč, vzame zajca, odide domov in ga pošlje tebi za trod. Tako, sedaj uvidite, da je ubogi Stefan popolnoma nedolžen, in sem le jaz kriv vsega tega. Jaz OR, kakor rečeno, nisem znal, (la ]e bil nesre6ni zajec namenjen tebi za god. Predstojnik in njegova soproga sta spoznala, da sta storila krivico nadporočniku. Predstojnik je napisal takoj listič nadporočniku, da so že ,,dobili" krivca in da ga naj obišce. Stefan je komaj pričakoval kaj takega. Takoj se je napotil k predstojniku. Ko je stopil v sobo, so ga pozdravili gostje: ,,Zivio, zajec brez mesa!!! —" ,,Živio, lovec!!! —" ,,Zivio, Stefan!!!" Hm! — Sedaj bi. ge morali videti! Tako gibčen ni bil niti v italijanskem boju, predno je bil ranjen. Ko so mu pojasnih vse, se umiri in re6e: ,,Mislil sem si" — ali, kakor se razvidi iz vsega, ni pomislil — ,,da je temu gotovo kriv moj lovski tovariš. Ali nai bode! Svojega lovskega prvenstva mu ne odstopim!"