SREDA 1 , 14, JOKU a- NAPREJ Slovenian Weekly Anti.fascist Labor Paper in U. S. and Canada. Published Weekly by “NAPREJ” Fublishing Company. Hlapec Jernej še živi 1916 East Street, N. S. Pittsburgh, Pa* Entered as second-class matter, Sept. 17, 1936, at Post Office at Pittsburgh, Pa.. Act of March 3, 1879. NAPREJ tednik slovenskih proti-fašističnih delavcev v Ameriki in Kanadi. — IZHAJA VSAKO SREDO — Naročnina za celo leto $2.50; za 9 mesecev $2.00; za 7 mesecev $1.50; za 6 mesecev $1.35 in za 3 mesece $075. Dopisi in oglasi morajo biti v uradu najpozneje v ponedeljek zjutraj. Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo. Vse pošiljatve naslovite na: “NAPREJ”, 1916 EAST ST., N. S. PITTSBURGH, PA. Phone: FAirfax 1442 22 SKLEPI 0 KAMPANJI, POVEČANJU IN PRESELITVI V CLEVELAND, OHIO Po poročilu in diskusiji o bližajoči se II. obletnici tednika “Napreja”, o potrebi poboljšanja in povečanje lista in njegove razširitve, III. konferenca sklene: 1. ) Mobilizirati vse sile prijateljev lista tekom prihodnjih mesecev v svrho povečanja lista na šest strani. Povečanje je treba pripraviti do 1. januarja 1940. in ga izvesti, če bodo u- spešno izvedeni naslednji predpogoji: 2. ) V cilju povečanja lista je potrebno, da se vse naselbi¬ ne in vsi odbori vržejo na najintenzivnejše delo, da se tekom junija, julija in avgusta obnovi vse zaostale naročnine, ter da se po vseh naselbinah, tudi tam, kjer doslej tega še ni bilo, pri¬ redi najmanj ena zabava, večerinka, piknik ali slična priredi¬ tev za fond “Napreja”. S temi dohodki bi bilo mogoče porav¬ nati vse dosedanje obveznosti lista, tako, da bi list šel lahko v jesensko kampanjo brez obremenitve kakih dolgov. 3. ) S 1. septembrom je treba začeti veliko kampanjo, ki naj ima za cilj tekom septembra, oktobra in novembra doseči najmanj 400 novih naročnikov, obnoviti vse do tedaj iztečene in zbrati 1,000 dolarjev fonda. Oglasov je treba tekom kampanje in v bodoče dobiti vsaj za 70 dolarjev mesečno. V nedeljo 15. oktobra, na dan II. obletnice tedenskega iz¬ hajanja, je treba po vseh naselbinah izvesti primerne proslave. List naj za obletnico izide na šestih straneh, da bodo prijate¬ lji lista videli, kak bi lahko bil list, če se ga poveča in poboljša. 4) Za uspešnost kampanje je treba, da se posamezne na¬ selbine in odbori najpozneje do 1. avgusta sporazumejo med- seboj, s kom in kako bodo tekmovale, ter da si nalože Svojo kvoto. Prevzemanje kvote in pogojev tekmovanja, se ima izve¬ sti na širšem sestanku najaktivnejših prijateljev lista v nasel¬ binah, med katerimi je tudi treba vzbuditi oživljajočo metodo medsebojnega tekmovanja. GOVOR OB PRILIKI PRO¬ SLAVE 63. OBLETNICE CAN¬ KARJEVEGA ROJSTVA V TABORIŠČU GURS, FRAN¬ CIJA o.) Ker je Cleveland po svojem številu, kakor tudi po de¬ lavnosti Slovencev glavno mesto ameriške Slovenije, ker je v Clevelandu za izvrševanje naraščajočih nalog “Napreja” in njegovega gibanja na razpolago več sil kot v Pittsburghu, III. konferenca svetuje in priporoča preselitev sedeža lista v Cle¬ veland, ki naj se izvede čim bodo ustvarjeni predpogoji za premeščen je. -**>* 6.) Da se izhajanje lista osamosvoji od težkih pogojev in drugih težkoč s tiskarnami, naj bodoča uprava in uredništvo preišč,ejo možnosti tiskanja na lastnih strojih in z lastnimi ljudmi in če le mogoče, naj povečanje lista izvede že na lastnih strojih ali v tiskarni, kjer bo imel svojo besedo. APEL ZA ZAŠČITO AMERIŠKE SVOBODE III. konferenca “Napreja” z vso resnostjo opozarja na znake očitnega fašiziranja Združenih držav, ki se kažejo v dolgi verigi, v zadnjem času sprejetih in predloženih zakonskih načrtov v federalni in državni zakono¬ daji. Z uvedbo registracije tujerodcev, z zidanjem koncentracijskih taborišč za tujerodce, z delanjem razlik med državljani in tujerodci pri zaposlitvi, pri WPA, pri relifu itd., udarja fašizirajoča ameriška reakcija po koreninah svobode in ljudske demokracije sploh. Če bi obveljali deloma že sprejeti in deloma šele predlagani zakoni proti ameriški svobodi za tujerodce, za er. del prebivalstva, bi začela veneti in izginevati svoboda in pravica tudi za' ostali del prebivalstva, za državljane. III. konferenca najnujnejše apelira na vse slovenske organizacije in' društva, da se s polno paro pridružijo velikemu gibanju za zaščito ogro¬ ženih državljanskih in človeških pravic, da z vsemi silami ..pomagajo pri akciji za razveljavljanje teh fašizirajočih nazadnjaških zakonov, pod. kate¬ rimi ne bodo trpeli samo rojaki-nedržavljani, temveč celokupna ameriška svoboda. Vsi poznamo Cankarjevega “Hlapca Jerneja”, ki je prid¬ no delal gospodarju vse svoje življenje. Kljub temu ni zaslu¬ žil, da bi mirno živel na zem¬ lji, katero je napravil rodovit¬ no s svojimi žulji in s svojim znojem. Ni smel jesti niti ja¬ bolk z jablan, ki jih je sam za¬ sadil. Za plačilo ga je gospo¬ dar na stara leta vrgel na ce¬ sto. Hlapec Jernej je šel iskat svojo pravico, pa je ni našel nikjer. Zato si jo je vzel sam... Povest o Hlapcu Jerneju ni nič drugega kot prispodoba slovenskega naroda in njego¬ vega boja za pravico in. svobo¬ do. Naš narod je iskal svojo pravico na Dunaju, v Belgra- du, v Vatikanu, pri velesilah, pri Društvu Narodov in pov¬ sod, pa je ni našel nikjer. Danes je naš narod prišel do spoznanja, da mu pravice ne bo dal nihče in da je tudi nik¬ dar dosegel ne bo, če si je ne bo vzel sam. Danes je Sloven¬ cem jasno, da s prošnjami in frazerstvom ni mogoče doseči pravice, ampak le z organizi¬ ranim bojem, v katerem sode¬ luje ves narod. Danes je Slo¬ vencem jasno, da ni mogoče doseči svobode brez krvavih žrtev. Ko je italo-nemški fašizem začel moriti španski narod, smo odšli številni Slovenci na pomoč španskemu ljudstvu. Vodilo nas je v prvi vrsti so¬ vraštvo napram italijanskemu in nemškemu imperijalizmu, ki sta že od nekdaj največja sov¬ ražnika naše zemlje. Hoteli smo obračunati in zatreti ta dva naša sovražnika že na španskih tleh ,da ne bi mogla stegniti svojih krvavih prstov tudi po naši zemlji. Malokateri narod je na bor¬ bi španskega ljudstva tako ži¬ vo zainteresiran kot ravno slo¬ venski. Na eni strani zato, ker se del slovenskega naroda v Primorju jn na Koroškem že le¬ ta zvija pod bičem italonem- škega fašizma. To so naši Pri¬ morski in Koroški Slovenci. Na drugi strani pa tudi Slovencem v Jugoslaviji stalno grozi ita- lonemška invazija. Naše ljud¬ stvo se je dobro zavedalo, da se bo na španskih poljanah od¬ ločalo tudi o usodi slovenske¬ ga naroda. Temu je dokaz raz¬ meroma velik odziv sloven¬ skih prostovoljcev, kijih je bi¬ lo okrog 450, kar znaša dobro četrtino vseh jugoslovanskih prostovoljcev. To število je zelo visoko, če pomislimo, da tvorimo Slovenci le eno enaj¬ stino prebivalstva Jugoslavije. Nujna posledica pravilnega razumevanja španske borbe in velikega števila slovenskih prostovoljcev je bila ustanovi¬ tev slovenske “Cankarjeve če¬ te”. Ona je bila priroden iz¬ bruh razpoloženja, ki vlada med večino slovenskega ljud¬ stva, ki je sito vseh krivic in je pripravljeno boriti in žrtvovati se za svojo svobodo. To je bil prvi bojni krik in začetek o- borožene samoobrambe slo¬ venskega ljudstva. četa je imela glavni namen, da v Cankarjevem imenu, ki je priljubljeno in spoštovano med vsem slovenskim ljud¬ stvom, pravilno osvetli karak¬ ter španske borbe, ter da pri¬ tegne k sodelovanju tudi oni del Slovencev, ki je stal ravno¬ dušno ob strani, ali celo proti ujej. Uspehi niso izostali, četa je v hipu postala priljubljena v domovini in tujini. Temu so dokaz zastava, poslana od slo¬ venskih žen v Franciji in am- bulančni avto, ki so ga poslali Cankarjevi četi Slovenci iz A- merike. “Cankarjeva četa” predsta¬ vlja velik korak naprej v raz¬ voju borbe za slovensko svo¬ bodo. Hlapec Jernej je dobil novo in popolnejšo obliko. Nič več ne hodi okrog s prošnjami, ampak se je postavil na čelo organizirane borbe za pravi¬ co. “Cankarjeva četa” je bila že v Španiji in je še danes ob¬ vestilo vsemu svetu, da se tudi slovenski narod ne bo pustil poteptati od italonemškega im- perijalizma in fašizma. Ivan Cankar je umrl. Toda še živi Hlapec Jernej in njego¬ va borba za pravico. Danes, ko je Jugoslavija in z njo naš narod ogrožen od fašističnih zavojevalcev, bolj kot kedaj prej, stoji tudi Cankarjeva če¬ ta pred novimi in še težjimi nalogami. Zato je tudi pomen Cankarjeve čete danes večji kot kedaj poprej. Janez Radečan. Slobodan Jovanovič član moskovske akademije Belgrajskega profesorja Jo¬ vanoviča je moskovska akade¬ mija znanosti imenovala za svojega dopisnika in člana. SLOVENSKIM PROSTOVOLJCEM, KI JEČIJO V FRANCOSKIH TABORIŠČIH ZA SVOBODO IN OBRAMBO NARODOV IN DEŽEL JUGOSLAVIJE Živeč in boreč se za svoj obstanek v svoji novi ameriški domovini, za¬ sledujejo Slovenci v Združenih državah in v Kanadi z veliko skrbjo raz¬ burjajoče vesti, iz katerih je razvidno, da fašistična agresorja Hitler in Mussolini vedno trdnejše oklepata svoje kremplje okoli države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Fašisti pripravljajo Jugoslaviji in njenim narodom pod¬ jarmljenje in zasužnjenje, kajtoršno so že izvedli v Avstriji in nad Čehoslo- vaško. III. konferenca čitateljev “Napreja” obžaluje, da regent in belgrajska vlada tudi še v tem usodnem trenutku za obstanek države in svobode na¬ rodov Jugoslavije, odbijata bratski sporazum med Hrvati, Srbi in Slovenci, uporno vstrajajoč na skrajno škodljivi politiki velikosrbske nadvlade, u- porno vstrajajoč pri politiki odvzemanja narodnih, gospodarskih in politič¬ nih pravic ljudstva. Čitatelji “Napreja” in z njimi ameriški Slovenci sploh, so polni ogor¬ čenja nad dejstvom, da tudi še danes zunanja politika belgrajske vlade posnema žalosten in svarilen vzgled avstrijskega Sušnika in češkega Hache, ki sta z svojim popuščanjem in služenjem Hitlerju in Mussoliniju, ki sta s svojo odtujitvijo od demokratičnega in mirovnega bloka, naravnost poma¬ gala fašističnim agresorjem, da so mogli lažje uničiti in podjarmiti Avstri¬ je, Češko, Slovaško. Ameriški Slovenci neglede na strankarsko ali versko pripadnost stojijo na strani zahtev slovenskega, hrvaškega in srbskega ljudstva, ki hoče brat¬ ski sporazum na podlagi enakopravnosti, ki mu hoče odvzeti narodne in demokratične pravice, ki obsoja služenje Berlinu in Rimu, ki hoče zvezo z demokratičnim blokom, pod okriljem katerega je edino mogoče ohraniti državni in narodni obstoj Slovencev, Hrvatov in Srbov. III. konferenca “Napreja” najtopleje pozdravlja slovenske in druge prostavoljce iz dežel Jugoslavije, ki so s svojimi prsmi in s svojo krvjo tri leta junaško in požrtvovalno odbijali napade italijanskih in nemških armad na svobodno in demokratično Španijo. Ves čas so bile in so še simpatije ameriških Slovencev na strani onih i- dealov, za katere so se borile prostovoljske brigade. Nikdar ne bomo poza¬ bili 400 slovenskih sinov, ki so naš mali slovenski narod zastopali na špan¬ skih bojiščih, kjer se je mednarodni fašizem prvič srečal z nezlomljivimi brigadami mednarodnega proletarijata. Vedno nam bodo ostali v čaščenem spominu grobovi 230 slovenskih sinov, ki počivajo v težko preiskušani španski zemlji. Pozdravljajoč prostovoljce, ki so se vrnili med nas v Ameriko, apeli¬ ramo na vse Slovence v Združenih državah in v Kanadi, da se z isto vnemo in z istim požrtvovanjem, kakor so pomagali borečim se prostovoljcem, založijo za prepotrebno pomoč onim, ki se nahajajo še v fašističnem ujet¬ ništvu v Španiji in trpečim prostovoljcem v francoskih taboriščih. Olajšati je treba težko življenje prostovoljcev v taboriščih, pomagati jim je treba z intervencijami pri jugoslovenskih oblasteh, da se bodo mogli vrniti v svoje rodne kraje. Izlečiti je treba njihove rane, vzeti jih je treba pod bratsko zaščito nas, za katere so prelivali svojo kri in za katere so padali. Živeli slovenski prostovoljci, junaški borci proti fašizmu, najboljši pred¬ stavniki slovenskega naroda. O PRETEKLI KAMPANJI LISTA Sprejemajoč na znanje poročilo o pretekli kampanji “Napreja se II konferenca naj prisrčne j še zahvalju¬ je vsem posameznim prijateljem li¬ sta in vsem odborom in organizaci¬ jam, ki so s svojim vstrajnim in na¬ pornim delovanjem zagotovili u- speh kampanje ter obstoj in razvoj lista. Posebno priznanje in zahvalo iz¬ reka konferenca rojakom v Timmm- su, ki so svojo kvoto presegli in izvršili 233% predvidene kvote, ter s svojim vzgledom dali navdušenje drugim naselbinam. III. konferenca se enako zahva¬ ljuje rojakom in društvom v Kirk- land Lake, v Windsorju, v Detroi¬ tu, v Clevelandu, v Barbertonu, v Johnstownu, ki so s sto do stose- demdeset odstotno izvršitvijo kvote pomagali “Napreju” in njegovim ciljem. ^ Uspehi rojakov Bomback-Doles iz Barbertona, ki sta tekom nekaj ted¬ nov pridobila 34 naročnikov, uspe¬ hi s. Kotarja iz Detroita, ki je sam tekom kampanje privedel 18 novih naročnikov, kakor tudi uspehi mno gih prijateljev lista po velikih in malih naselbinah. Združenih j držav in Kanade, dokazujejo, da je s smo- trenim, požrtvovalnim in vstrajnim delom mogoče potrojiti in podeseto- riti razširjenost lista in vpliv njego¬ vih smernic sloge enotnosti in de¬ lavske zavesti. « Sodružno tekmovanje med na¬ selbinami je dalo kampanji večji po¬ let in zato konferenca priporoča, da se ta, od s. Miketicha inicijatirana metoda tekmovanja med naselbina¬ mi in posamezniki v bodočih kam¬ panjah še bolj razvije. Medtem, ko je kampanja nad vse lepo uspela tam, kjer so poslovali in bili na delu odbori, sestavljeni iz večjega števila prijateljev lista, so zaostali v onih naselbinah, kjer ta¬ kih odborov niso vpostavili, kjer je vse obležalo na posameznikih. List sam, s svojim pisanjem ni po¬ polnoma zadostil vsem zahtevam kampanjske propagande in mora v bodoče s političnimi članki in s ži- vejšim poročanjem bolj podpirati kampansko delo po naselbinah. Konferenca ugotavlja, da lepe re¬ zultate kampanje ogroža naraščajo¬ če število naročnikov, ki zaostajajo s svojo naročnino, in katere je upra¬ va lista prisiljena brisati iz seznama naročnikov. Rednemu plačevanju naročnine morajo v bodoče vse na¬ selbine posvetiti naj večjo pozornost. Konferenca smatra, da je daljni nedostatek, ki izhaja iz računskega poročila ta, da so se skoraj za po¬ lovico zmanjšati dohodki za oglase. Pri količkaj smotrenemu In organi¬ ziranemu delu pri pridobivanju o- glasov se more odpraviti tudi ta po¬ manjkljivost, ki je bila ena izmed ovir, da ni bilo že doslej mogoče iz¬ vesti poboljšanja in povečanja li¬ sta. Beležke o tem in on e Nemške utrdbe poplavljene Na-hitrico zgrajene nemške utrdbe na francoski meji, o ka¬ terih so za časa munchenske krize angleški in tudi franco¬ ski “strokovnjaki” trdili, da ni¬ so slabše od francoskih, so bile poplavljene, ko je vsled deže¬ vja narastla reka Rena. Vo¬ da je zalila podzemeljske hod¬ nike in pokvarila skoraj vse mehanične naprave. Moštvo se je rešilo z begom. Teden dni pred poplavo, je Hitler pregledoval te utrdbe in lazglasil, da je ni sile na svetu, ki bi mogla premagati nemške trdnjave. I Afera, katero je Molek-Barbičeva grupa sprožila proti SDD v Collin- woodu ni lokalnega in samo začas¬ nega pomena. Diskusija, ki je nasta¬ la, bi PO pravici ne smela biti ome¬ jena samo na ta slučaj, teveč na ce¬ loten sistem, kako se gospodar. In vlada na Olimpu, kjer carujejo Mo- Ieki in Barbiči nad in proti članstvu. Govori se sicer o gospodarstvu in Barbič se maskira s tisočinkami cen¬ ta, v resnici pa je cela zadeva kli- karska. “Nikoli ne bomo pustili, da bi si z našim denarjem drugi delali dober rekord”, je pojasnil Barbičevec ozadje cele zadeve. Torej zato, ker ideja prizidka ni zrastla na zeljniku Moleka, zato, ker je nekdo drugi pri¬ šel na pametno idejo, zato mu na¬ sprotujejo. “In naj se svet podere, samo da bo naša obveljala”, — to je parola vitezev žalostne postave, ki pod Molek-Barbičevim praporom ju- rišajo na SDD v Collimvoodu. * =t= . . Šviga švaga, čez dva praga. Bar¬ bič pravi, da je iz gospodarskega sta¬ lišča in v interesu SNPJ nastopil pro¬ ti prizidku. Ko mu vse naročeno bo¬ bnanje ni pomagalo, je skril .svoje rogove in na seji društtva “V boj”, ki je bila 11. junija, se je Barbič že strinjal, da društvo, kateremu pred¬ seduje, ponudi yes svoj denar in to kot brezobrestno posojilo SDD, da bo mogel začeti zidati in graditi. Kot član chicaškega odbora nastopa “v interesu Jednote” proti SDD, ker i- ma taka naročila. V Clevelandu sa¬ mem in pred članstvom pa seveda ne more vzdržati s svojimi neresni¬ cami in zato nastopa enkrat kot Sa¬ vel, enkrat pa kot spokorjeni Pavel... * * Vprašanje skupnega nastopa kato¬ liških in nekatoliških delavcev raz¬ burja na eni strani br. Moleka na drugi pa g. Trunka. Molek se boji za svobodomiselnost, Trunk pa za vero. “Mi se ne odrečemo svobodomiselno¬ sti”, vsklika Molek, “mi se držimo svoje vere” povdarja Trunk, kot da bi skupno nastopanje zahtevalo od enega ali drugega, da se česar od- j reče. Bodite svobodomiselni, bodite. katoličani, bodite p a (Iz ljudje in kadar enim '*] • ’ - - "S;. vzamejo kruh in svobod eni in drugi skupaj, ker °' nejši in uspešnejši, ‘ % 6 2dt UK e sile, kot smo danes, ko boj grizemo. % * * Med grupico ki j e os t ala , močnega socialističnega vrši razprava, kaj Pofieti s ° ij ki razbite ladje. Eni s hi obstoj JSZ kot feder --'acij e socijalistične stranke, d nadaljevanje životarenj^ 1 cijalistične stranke, tretji tretjega. Eni so za sklfc^ cije v tem letu, druei , za odij. Eni so za nadaljevanje ske gonje, drugi so zg to , dj Jaln Kar pravzaprav druži zna fakte in da se ne zaU^ frakcije je samo to, da ja proti slogi in združenj,, SOc ii»| So Vsijj skih vrstah, da se z naslad"' l jo v Novi deal in vse ono'? Amerikf počenja proti f? agresorjem izven i n v dežejj * * Ameriška domovina” maski zaščitnika delavskih^ objokuje, ker človekoljub? vedni slovenski delavci žrtvi centih in dajmih za osvobodi stovoljca Rudolfa Opara, tj ječah španskega krvnika j, Dajmi in kvodri za dobro J, “Ameriški domovini” preVe|ii ‘ tev, kje pa je bila njena dok nost, ko je izvabljala desetine, s in tisoče dolarjev, ki so zg?, pih njenih ožjih prijateljev “bankirji”? * * Kolektanje, kolektanje”, J iz Chicage, ko rohnijo proti Ste skemu dnevu v Pennsylvanij katerem in za katerega se nič*, lekta. Pa se spominjamo n. pr . desetin tisočakov, ki so jih ravni v Chicagi svoj čas res skoleklii katerih preostanke še danes drii, svojih rokah, ker so od skolekl odrinili vse druge, ki so jim li koleklati. NA IN OKOLI KONFERENCE “Kako ste mogli v soboto in nedeljo, v pičlih 14 urah za¬ sedanja izvršiti tako ogromno delo?”, tako je vprašal cleve¬ landski rojak s. Miketicha, ki mu je na pikniku našteval, o čem smo vse razpravljali in sklepali. “Druge konvencije, trajajo po cele dneve in tedne in nazadnje še nič pametnega ne sklenejo. Kako pa vi delate te čudeže?” čudežev seveda ni bilo ni¬ koli in jih še danes ni. Da pa gre delo tako hitro in dobro od rok, kadar se sestanejo “Naprejevci”, je pripisati ne¬ katerim njihovim posebnostim in odlikam. Ker nismo nevo- šljivci sporočamo recept, po kateiem bo vsaka, pa tudi naj¬ večja slovenska konvencija zavišila, in to dobro završila, svoje delo v četrtini doseda¬ njega časa. Pii Napreju” ni nobenih ‘‘stolčkov”, še manj pa kakih “korit”. Odgovorna mesta pri našem listu so zvezana samo z žitvami in niti ne obetajo osebnih koristi, “čast” in delo se nalaga in sprejemajo to žr¬ tev na sebe oni, ki so trdno Uč lT Jernej č' JERI' učitelj • • e Hiti« J UČIT pen odg na mlac Zap< je krvol in govec brate, č« niti. Ste si sedaj rr kaj je k jurč; rekli, da jeva mol UČITE kavi! Ali štovanja bežni d< zaprt. — na pokvf si otroci! ki daje 1 rokah p Ste ra JURČI tel j ! UČITE troci. Po- 0 volku dili volk selo na na livadi ra krava zasopil: preveč s< hen živi: 1 ji. Stoj jem!” “ “to ti ne bodo ub vzemi v lovcev!” “Imenuj« zaveznic co. Samo prepričani v pravilnost ii| trebo delovanja v smislu L nic lista. Ker je tako, ni nobenih te in prerivanja za razna V sta”, ni nobene užaljene vse sodelavce veže skupna: Ija po še boljšem delova: 1 “Napreja” se v velikem on ku izognejo vsi razni beseda “za narodov blagor”, oklef Krava pod kup ci in naš] naprej, i šel je iz “Ti si ki teh love pod sen zem. Pri] “Vidiš, zamuka PORI skromnega vzdrževanji konference pa je potreb 1 ' jo bo treba izvesti čimb»' g oče, tudi pri naših ko*®’ cah.) Druge konvencije 1 rahljajo za razpravlja 11 ]' potnih stroških in dne' 1 '" več časa, kot je tra? 1 ‘ konferenca “Napreja • nima interesa zavlacev bratno ima vsak naj' ei \ teres, da se delo čimp? določenem roku dovrši* ZMEŠNJAVA IMEN POZDRAV IZ SVETOVNE RAZSTAVE Pomagali so prosto koncentracijskem PODPORA NOVEMU DEALU Na svoji III. konferenci v Clevelandu zbrani čitatelji “Napreja”, vam gospod predsednik, izrekajo svojo zahvalo in nadaljno podporo pri velikem in človekoljubnem delu, da se ustavi agresorje in da se človeštvu zagotovi mir na civilizirani in kulturni podlagi. Stoječ z vami na osnovnih točkah programa Novega deala, dobro vedoč da bi blagodati tega programi bile mnogo mnogo večje, da njegovo popol¬ no izvajanje ne ovirajo sile ameriške in mednarodne reakcije; v zaveda i° č se, da od prihajajočih predsedniških volitev odvisi ne samo naš kruh, tcmvcc tudi naša svoboda in bodočnost TJAŠ* apeliramo na vas, da ugodite želji svobodoljubnih Američanov, ter da se še tretjič postavite na čelo ameriškega ljudstva, ki želi popolno’ in ne¬ okrnjeno izvedbo programa Novega deala. Vprašanje: Prišel sem v to deželo Pod svojim pravim imenom Ponik¬ var, katero ime sem kmalu skrajšal v Pon. Pod tem zadnjim imenom sem se poročil in moja že na in otro¬ ci so znam p Q d tem imenom. L. 1936 pa sem se naturaliziral pod imenom Pokar. Moja žena ima bančno vloko in hišo pod imenom Pon in moji otroci se zovejo v šoli Pon. Kako na; uredim to zmešnjavo? Odgovor: Sam ste kriv svoje zme¬ de. Predpostavljamo, da ste povedal resnico glede poroke, ko ste zapro¬ sili za državljanstvo. Vaša žena naj zaprosi za državljanstvo pod ime- nom, ki ste ga rabili ob naturaliza¬ ciji m nato naj spremeni vse svoje legalne papirje v tem zmislu. Naj se posvetuje z odvetnikom v tem po¬ gledu. — FLIS. A. A. Bomback iz Barber¬ tona, ki je iz naše III konfe¬ rence v Clevelandu odšel v New York na svetovno raz¬ stavo, nam je poslal prijazen brzojav, v katerem sporoča, da je varno prispel, da se iz¬ borno zabava in da ogromne množice uživajo sijajno iz- 'lozbo. , Maks Kobal iz' deveter? , s v«F “Prosveti” objavil pismo čaka Karla Kobala, ki se ^ j mednarodnih brigadah v ŠP 311 ki je sedaj z ostalimi P roS ? terniran v taborišču Gurs ji. Maks Kobal je pomoči P°' mu prostovoljcu poslal ^ 312 SNPJ pa je darovalo a Zahvaljuj0c se Prijatelju A. i‘et 0mbaCkU ’ da še cel ° na svetovni razstavi misli na svoj bik a P L Sta T lj * am °' Še želj °’ da bi kaj kmalu svoje utise iz sve- mne lazstave spravil pod svojo “marelo”,• da bomo ‘‘ju tnsnp svet” uživali tudi mi ki se nismo in ki morda niti’ ne bomo imeli te priložnosti. ki — Tretja nemška dm . „ je dr svoje sedišče v Gradcu, i mu svojemu polku im e t. j. Maribor. Drugi brzojavni ? 2 uredništvo sprejelo M J« JUNi »Uar «„•*** tu «li en ‘m i„ »V, rUh sv„k 4 »W 1 ' >b »4o H -k ’* e «‘ K. 'Jsl, ce K« % ko *te zi v« ^ r; du ^ «5 S T / toi - LS e ‘ fede ^iie > i r 4,,ke ’ o *‘ v “Urc 0 j gi s« ,“r ke - ' etU - “rUKi *% Ir*** k 01 *a ..;. . ' M > ,, “««i«. „ i d lr “"‘ "" *• d a tU “* ne „, *** r * V M 0(1 k. P,,J « V rinil *nio to K1 •» zdruie **“ “ * °‘‘sl 4do leal H'C ia Vs * »no, Woti Ve » In v filši ‘•oželi, enim lomov ina" Ivških ž f l ""<* 4elavs b J*N žepov SREDA', 14, JUNIJA' 1939'. Pokvarjena mladina... “NAPREJ” '»vekoljubn, " OHavci imth * a osvoboditev. "»»Ifa Opara, ki J krira b Jec ' ,** krVnika fraaka, 1 »«•*■• za dobro svrh„ lomovlni * prtvelikj i,. *' biU "A-na dobre..;, v a 1>1 jaIa desetine, stri »rjev, ki so zginili v ^ ožjih prijateljev m kolektanje”, regljaj, rohnijo proti Slovet, v Prnnsjrlvaniji, ni katerega se nič neko. l»>ininJamo n. pr. onik ov, ki so jih ravno i i as res skolektali it tnke še danes držijo v ter so od skolektanegt a k e, ki so jim pomaga- ENCt v pravilnost in po- a lija v smislu smer- ko, ni nobenih bori) tja za razna “me- lobene užaljenosti, ce veže -skupna že- boljšem delovanju- v velikem ovin^ , vsi razni besedah v blagor”, oklepaj« in gibanj« naj požrtvovalne] renče lista P« na lastne tlelo ne dobijo J tic. (Povrnitev stroškov » itnih vzdrževanja za po trebna pa Jt iZV „Ti‘ih"koAe< tl '’ ,n nasin rti Sim * * c konvencije razpravi)*# kih ot je (Iz ciklusa “Za obrambo domovine”) UČITELJ: Otroci, posluh! Jernejček, ali veš, kaj je volk? JERNEJČEK: Da, gospod učitelj. Cestarjev je rekel, da je Hitler volk. UČITELJ: Tepec! To ni no¬ ben odgovor. Oh, ta pokvarje¬ na mladina. Zapomnite si otroci! Volk je krvoločna zver ,ki žre ovce in goveda, pa tudi svoje lastne brate, če se brat ne more bra¬ niti. Ste si zapomnili? — Tako, sedaj mi pa ti Jurček povej kaj je krava? JURČEK: Pri sosedovih so rekli, da je Jugoslavija Hitler¬ jeva molzna krava! UČITELJ : Ti smrkavec smr¬ kavi! Ali sem te tako učil spo¬ štovanja do Jugoslavije in lju¬ bezni domovine? Danes boš zaprt. — Joj, kako je mladi¬ na pokvarjena. — Zapomnite si otroci! Krava je živo blago, ki daje veliko korist, če je v rokah poštenega gospodarja. Ste razumeli? JURČEK: Da, gospod uči¬ telj ! UČITELJ: Sedaj pazite, o- troci. Povedal vam bom povest o volku in kravi: Lovci so po¬ dili volka. Življenje mu je vi¬ selo na niti. Volk je pribežal na livado, kjer se je pasla sta¬ ra krava. Skočil je k njej in zasopil: “Ti si kriva, da imam preveč sovražnikov in premaj¬ hen življenski prostor na zem¬ lji. Stoj pri miru, da te po¬ jem!” “Bedak”, pravi krava, “to ti ne bo pomagalo. Lovci te bodo ubili še prej. Raje me vzemi v pomoč, da te rešim lovcev!” “Dobro”, reče volk. “Imenujem te za svojo častno zaveznico in večno prijatelji- . co. Samo pomagaj mi!” Era’ a je naglo skrila volka pod kap sena. Pritekli so lov¬ ci irTnašli le kravo. Zato so šli' naprej. Volk je bil rešen. Pri¬ šel je izpod sena in zakričal: “Tisi kriva, da nisem pojedel teh lovcev, ter da sem dobil pod senom še večji revmati¬ zem. Pripravi se, da te pojem.” “Vidiš, kako si nespameten”, zamuka krava. “Raje me izko¬ risti, da si večno ohraniš svoje čistokrvne noge. Zajahaj moj hrbet, nosila te bom vse živ¬ ljenje . — Volk je zlezel kra¬ vi na hrbet. Toda komaj je pri¬ jezdil do gozda, je zarenčal: Ti si kriva, da danes nisem pojedel tistih 7 ovc, ki ogro¬ žajo red v mojih gozdovih in predstavljajo nevarnost za mojo neodvisnost. Pripravi se, da te pojem.” Krava mu pra- v * : Kar pojej me, toda po¬ misli prej, če ni škoda tvojih plemenitih zob, da bi si jih kvaril na moji trdi koži in sta¬ rih kosteh. Raje me pomolzi. Do smrti boš preskrbljen s hrano brez truda!” Volku je zadišalo mleko. Pomolzel je do zadnje kaplje in tedaj mu je še bolj zadišalo tudi njeno me¬ so. Skočil je kravi za vrat in zatulil: “Ti si kriva, da ob¬ dajajo moj gozd same njive in travniki, ki ovirajo razvoj go¬ zda. Ne zaslužiš drugega, kot da te pojem!” “če je že tako,” pravi kra¬ va, “potem je neumno, da bi se mučil z mojim trdim me¬ som. Postavi se pred mene. Sa¬ ma bom zlezla v tvoj želo¬ dec!” “Da,” vzklikne volk, “to je sad moje miroljubne politi¬ ke in najinih medsebojnih in¬ teresov, o čemer že toliko let pripovedujem vsemu svetu!” Volk se je postavil v pozo Cezarja, stegnil rep v kotu 45 stopinj in na široko zinil, da bi mu krava lažje zlezla v gr¬ lo. A krava se je z vso silo za¬ kadila vanj in ga nasadila na roge. UČITELJ: Janezek, ali si si zapomnil to povest? JANEZEK: “Da, gospod u- čitelj.” UČITELJ: “No, ponovi jo!” JANEZEK: “Hitler misli na¬ pasti Jugoslavijo, a naš ata je rekel, da se ne bomo pustili pojesti, ampak da se bomo bra¬ nili. UČITELJ: Ti nesramni o- trok. Marš klečat! V kot! Gor¬ je narodu, ki ima tako pokva¬ rjeno mladino! — Zapomnite si otroci. Naša država ni v ne¬ varnosti, ker jo obdajajo sami večni prijatelji. Nevarna nam je le naša lastna mladina. J. Radečan. POROČILO S. MARGARETE SLAK NA III. KONFERENCI “NAPREJA” »1C lil dnev Jihe« Napr e J a * ti o* naJ ve - *a vsak delo čimpr eJ oku 11 o proštov olj‘ U ijskem tab<> rl isčU vela i e Clevel *ZeP K —n« sV ° J > V .p je « .. iji ii p 1 tri se ala, iaadah v rOStO^ct tali ni P r šču curs c darov« -V ... n»» Gradcu, ,lku ^ j * 'i»!T od j je ■icha> Brat predsednik, bratje delegati II. konference lista “Naprej!” V imenu Ženskega Odseka “Slo¬ venske Progresivne Zveze” iz Tim- ®insa, Kanada, vam izročam brat- s ke pozdrave od naših članic, sim- Patičark progresivnega in kulturne¬ ga pokreta. Jaz sem vesela, da prisostvujem ® konferenci našega lista. Vesela z ato, ker je to že III. konferenca pio- ner )ev za zedinjenje vseh sloven¬ jih izseljencev in izseljenk, tako v Okuženih državah Ameriških kakor tudi v Kanadi. To stremljenje po ^družitvi in slogi se čuti v večini na- | e 8a izseljeništva, ker v združitvi ]e m oč in sila naša. Le zedinjeni v k°« u za naše lastne interese v ®° c ijalnih in društvenih razmerah “Orno Proti |P fašizmu. List “Naprej” je od svo¬ jega tedin tudi 'kalno 10 uspevali posebno pa v borbi skupnemu sovražniku reakciji izmu. List “Naprej” je od svo- a rojstva, zvesto zastopal ideale 'njene demokratične fronte, pa * Prepričana sem, da bo on to i- zastavo razvijal in da bo moči, do končne zmage! S zbiral 6rn iaz želim III. konferenci “Na ^ re Ja ’ obilo uspeha! jaslim, da dne 18. aprila je bil v a Preju poziv na konferenco. Me ne smo se od tega časa medsebojno ,.°6°varjal e , diskutirale tudi z na- m ožmi, s člani moškega odseka ° Vens ke Progresivne Zveze” o na- jj.' hstu, o njegovi vsebinski st-ra- ’ ^Pisih itd. Moram priznati to, kisnao me iz višjih šol, da bi si Uj. 0 lahko razvijale um s politični- bil razrner am.i v splošnem, kakor bi ,^ a Potreba za delovn,o ženo. Me smo delavcev v rudnikih in zato je loj 3 g tavna naloga, da ž njimi skr- str'° Za napr edek in uspeh tiste k, hi zagovarja in ščiti interese la ko . .. .. . . di delovne žene, ki je doma z otroci. Vi sami veste, kako je ženi težko v hiši z otroci in drugim delom. Ona je na to družinsko stran vezana bolj kot je mož. Ampak nas to ni ovira¬ lo, da bi ne dajale v našem obšir¬ nem delu tudi del svojih aktivnosti za list “Naprej” in v drugih napred¬ nih akcijah. Pred dvemi leti je bila ustanov¬ ljena pri nas “Slovenska Progresiv¬ na Zveza”. Začasno je obstojala iz moških in žensk skupaj. Naše delo je napredovalo tako, da smo žene začele misliti na to, ustanoviti pose¬ ben odsek žena. Tako se je tudi zgo¬ dilo, da smo kmalu za ustanovitvijo “Slovenske Progresivne Zveze” u- stanovile njen Ženski Odsek. Do danes mi še nismo uspele or¬ ganizirati prav vse naše Slovenke v naš odsek. Računamo, da je 50 na¬ ših slovenskih družin v Timminsu, v okolici pa približno toliko. Mi l- mamo veliko simpatijo med našimi Slovenkami. Za vsako prireditev, posebno za igro, bi naš odsek sam za sebe ne bil zmožen, ako me ne bi imele pomoči od naših simpati- čark, ki nam niso še niti enkrat od¬ rekle pomoči, bodisi v igli i a pa otroci, ki se posebej uče in nastopa¬ lo na ta ali oni muzikaličen instru¬ ment. Torej, kot razvidite smo-me v akcijah za list in drugo, ° podprte s strani naših dobrih sim- patičark v Timminsu. Res je, da bi bilo zelo dobro, da bi še bolj uspele tudi v organizira¬ nju. S tem bi bilo naše dele ^zje m tudi bolj uspešno, ker delo vcasi i zahteva dokaj letanja za eno ali P a drugo stvar. Me bomo tudi v tej smeri v bodoče obrnile posebno skrb tako, da bo naš ženski odsek, v res¬ nici središče naših iseljenk. Za do mače potrebe, za sestrstvo m v sp (Nadaljevanje na, 4. strani) _ Dopisi iz slovenskih naselbin v Ameriki hvala vam, CLEVELANDSKI SLAVČKI 11. junija smo poslušali pe¬ tje iz mladih src naših cleve¬ landskih slavčkov, ki so nam podali brez dvoma eden naj¬ bogatejših in najlepših koncer¬ tov v njihovi zgodovini. Ljud¬ stvo je pričakovalo nekaj, kar še nismo slišali, kajti v Cle¬ velandu imajo Slovenci razno¬ vrstnih dobrih mojstrov tako med mladino kakor odraslimi. Kdor se je udeležil tega zgodovinskega koncerta, je našel vse kar je pričakoval in še mnogo več. Slišali smo pet¬ je bodočih pevcev in pevk, ki bodo gotovo oznanjevali našo pesem, ko bomo mi počivali v ameriški grudi. To ni bilo na¬ vadno petje šolske mladine, ki nastopi enkrat v letu, to je bi¬ lo umetniško petje slovenskih slavčkov, ki nam prepevajo naše slovanske pesmi v lahko razumljivem jeziku, da spo¬ znamo slovansko kulturo, nji¬ hovo veselje in žalost. Na koncertu je bilo več go¬ stov Hrvatov, Čehov, Slovakov, Srbov in menda tudi Poljakov in Rusov, katere so pesmi zdru¬ žile v občutkih in mislih, da smo vendarle sinovi velikega slovanskega naroda, da smo bratje in sestre, čeprav se tega vsi ne zavedamo v tisti meri, kot bi se spodobilo, da bi lažje odbijali vse napade naših so¬ vražnikov, ki bi radi podjar¬ mili našo zemljo, uničili naše pesmi, naš narodni obstoj, ki bi radi preprečili naše združe¬ nje in nas spet vrgli v naročje in nemilost germanskega in rimskega imperijalizma. Ko smo uživali lepoto naše pesmi, smo pri tem morda po¬ zabili da je treba tudi za pe¬ sem doprinesti veliko truda, požrtvovanja in dela, predno se more postaviti na oder tako sija);j no množico (mladine, ki je potrebovala mnogo poduka in mnogo vaj, predno je za- mogla izvajati svoj obširen in izbran program v 7 jezikih, skupno nekaj nad 30 pesmi, a to iz glave in brez not. To ni malenkost, to je bilo treba vli¬ vati v razumno, brhko in raz¬ posajeno mladino, ki je poka¬ zala, da ima mnogo smisla za slovanske jezike, za našo bo¬ gato pevsko umetnost.. Prizna¬ ti moramo clevelandski mla- PIKNIK V TIMMINSU POROČILO Z DELNIŠKE SEJE S. D. DOMA dini ves kredit in občudovanje, moramo pa tudi priznati nji¬ hovega učitelja L. šemeta, ki je vse to vsadil v njihove glavice, da se je razločno slišalo vsako besedo, ki so izražale veselo in žalostno razpoloženje slovan- D^so ouiaooi{ a Q 'AOpOJBU qiJ[S pravični, če hočemo, da bo na¬ ša kultura ostala nepokvarjena pd tujih sil, je treba, da pri¬ znamo zasluge vsem tistim, ki so posvetili temu delu svoje 'življenje. Podpirajmo njihovo polno in največkrat nehvaležno delo, da gremo naprej in na¬ prej do višjega kulturnega razvoja. Po mojem mnenju gre naj¬ večja zasluga učitelju šemetu, ki se je lotil tega pijonirskega dela v Ameriki, ki je prenesel lepoto mladinskih pesmic v mlada srca ameriške sloven¬ ske mladine. Ni to lahko delo, ker kadar kdo deluje za naro¬ dov blagor in človeški napre¬ dek, naleti na mnoge neopra¬ vičljive ovire in težkoče, nale¬ ti na težke probleme, ki zah¬ tevajo pravilnega razumeva¬ nja, da bodo koristile celokup¬ nemu narodu in ne samo kaki posebni svrhi. Utis, katerega sem jaz odne¬ sel domov, je večen. Slišal sem mnoge druge, ki tega dneva ne bodo nikoli pozabili in u- pam, da bo v bodoče več takih koncertov in da bo na njih ve¬ liko več posetnikov. Kajti rav¬ no tukaj je treba ne samo fi¬ nančne podpore, marveč je tre¬ ba obenem dati vso moralno podporo, da lahko nastopajo tudi izven njihovega delokro¬ ga, da nastopajo povsod, kjer živi naš mali, toda jeklen na¬ rod. * * Ob tej priliki je pittsburška slovenska naselbina, katere središče je Slovenski Dom, bi¬ la takorekoč na preiskušnji, kako naj postreže naše goste iz Clevelanda in okolice. Upa¬ mo, da ne bo preveč pritožb, ker storili smo, kar je bilo v da¬ nih razmerah mogoče. Mogoče ni bila postrežba zadovoljiva, ker nismo bili dovolj priprav¬ ljeni. Storili smo kar smo mo¬ gli in ako ni bil kdo dobro po¬ strežen, naj nam oprosti. Frank Oblak. Vabimo vse Slovence, Hrva¬ te, Srbe in druge Slovane ka¬ kor tudi delavce ostalih na¬ rodnosti NA SKUPNI PIKNIK katerega prireja Slovenska Progresivna Zveza ip Hrva¬ ški Prosvetni Savez. Piknik bo pri Gillies Lake, na starem zna¬ nem mestu, v nedeljo 18. juni¬ ja popoldne. Začetek ob 2 uri. V slučaju slabega vremena pa prihodnjo nedeljo, 25. junija. Tamburica in harmonika bo muzika plesalcem, kateri se bodo obračali na gladkem po¬ du. Na ražnju pri ognju se pa bo obračala pečenka. Vroča pečenka, mrzel sladoled, me¬ hke pijače, vesela muzika, raznovrstne igre, zabava za stare in mlade. ODBOR. ŽENSKA BALINCARSKA TEKMA IN DRUGO Detroit, Mich. — Na Zapad- ni strani Detroita se spet pri¬ pravlja lepa zabajva, katero priredi gospodinjski klub jn sicer dne 18. junija. Na pro¬ gramu zabave je tudi tekma med ženskim spolom samim, da se dožene, katere izmed tekmovalk so boljše v balin- carskem športu. Vabimo vse Slovence in ostale Slovane, da se udeležite v velikem številu, da se prepričate, da smo tudi me ženske izvrstne igralke. 18. junij je ‘dan očetov’. O- čete vabimo in prosimo, da pripeljejo s seboj tudi svoje otroke. Za izvrstno postrežbo bo skrbel naš agilni gospodinj¬ ski klub. Začetek točno ob 2 uri pop. Zabava se bo vršila v S. D. Domu, 437 S. Livernois Ave. -*!■'# I# M. Dugar. MOŽKA ZVEZA V BARBERTONU A. B., Barberton Čitatelj.em “Naprej a” kakor tudi čitateljem drugih naprednih listov v Z. D. menda ni znano ,da se je usta¬ novila v naši naselbini nova organi¬ zacija pod gornjim naslovom, med tem, ko je vse zavedno delavstvo za združitev že itak preobilnih poseb¬ nih društev in organizacij. (Besede gl. odbornika SNPJ Pe¬ troviču, da naj se vsakogar ki vsta- novi še kako nepotrebno novo dru¬ štvo ali organizacijo, smatra za na¬ rodnega škodljivca št. 1. ni pri nas prav nič zalegla.) Kaj pa je Mbžka Zveza? — Kak¬ šen je njen cilj, kakšno je njeno de- lokrožje? Bode imelo čl.anstvo res kake koristi, kakoršnih jim ne nu¬ dijo že obstoječa društva in organi¬ zacije? — Če to ni slučaj je ustano¬ vitev le korak nazaj v našem dru¬ žabnem življenju! Članek “Razmere zahtevajo akcije” katerega je objavil Milan Medvešek v “Cankarjevem glasniku”in katere¬ ga je že več naprednih listov pona¬ tisnilo, odgovarja vsem gornjim vprašanjem, in potrjuje zadnjega. M. Medvešek v omenjenem članku dovolj jasno pove, “da le v združe¬ nju organizacij in kulturnih društev je moč in uspeh in možnost, da vsaj začasno ohranimo kar imamo danes”. Nikakor pa ni napredek v tem, če ustanavljamo nove,, posebne, nepo¬ trebne, nesmiselne organizacije. Po celi U.S.A., koder žive naši ljudje, so se ustanavljala nova dru¬ štva, nove organizacije premnogo- krat vsled tega, ker hi mogla priti gotova oseba na predsedniški stol¬ ček ali pa v kaki glavni urad, Pa so si zato izmislili novo društvo ali no- vo organizacijo. Ljudi pa je še danes dovolj, da slede takim pohlepnežem po stolčkih v svojo in narodno ško¬ do. Take slučaje imamo v naši nasel¬ bini, kjer imamo po dve in tri ali še več društev ene in iste jednote. Iz tega razloga se jc menda usta¬ novila tudi Možka Zveza, ki nima v svojih ciljih nič takega ,kar bi že ne vršila obstoječa društva. Dobili smo pač nekaj “stolčkov” in iluzijo, da bodo tisočaki kap frčali v Barber¬ ton. Človek bi danes niti ne sanjal, da se še dobe rojaki, ki vstopajo v no¬ va društva ,nove organizacije, ko vsak lahko vidi da jih je že itak preveč. Kolikor društev toliko raz¬ ličnih razcepljenih skupin. Kolikor organizacij ,toliko različnih, razcep¬ ljenih, slabih narodnih in političnih sil. To me spominja na besede moje¬ ga prijatelja, ki se je šaljivo izrazil ko je čul o ustanovitvi M- Z. “Usta¬ novimo še društvo “backov”, pa stavim ,da takoj dobimo podružnice širom Amerike.” Kot nam je dobro znano, se je vstanovila IM. 1 Z- iz male skupine ljudi, poleg ■ čaše pive. Tukaj se je počela tista “važna” zadeva, kako rešiti naš “narod”. Najprej je bil njihov namen, “poučevati se medse¬ bojno o družinskih razmerah”. Kdo potrebuje še pouka, kako občevati s soprogo. “Naj vas pomilosti narava”. Mar se nismo v desetletih in več še ŠTRAJK V TIMMINSU V tukajšnem mestu je les¬ na industrija začela s sezon¬ skim delom. Žage so začele žagati les, basi pa delavcem plačo tako nizko, da so delav¬ ci bili prisiljeni na štrajk. Lumber & Sawmil Workers Union in predstavniki štirih kompanij niso mogli priti do sporazuma. Lesni baroni so zahtevali, da se plača, katera je bila že ta¬ ko mizerna, zniža za proste¬ ga delavca na $3- Voditelji U- nije pa niso mogli pristati na to slabo plačo. Takoj je bila sklicana članska seja, da član¬ stvo unije odloči. Vsem delav¬ cem, kateri delajo v omenje¬ ni industriji, se je dalo prilož¬ nost voliti za ali proti štraj- ku. Velika večina je odglaso- vala za štrajk. Niti ena deska ne sme iz ža¬ ge, niti eden skeb ne sme na delo! To je geslo straže štraj- karjev. štrajk se je danes za¬ čel. Poročali bomo, kako bo se še dalje razvijal. Martin Bayuk. Dodatek: Sodrug M. Bayuk poroča pri zaključku lista, da je A. F. of L. unija podpisala in da je štrajk končan. naučili kaj smemo in kaj ne smemo s svojo družino po razmerah kakor- šne so nam vsaj dostopne? Kedo, vprašam vas, kedo nas bode pa to učil? Pozneje so ta važen cilj M. Z. seveda spremenili, ker menda dru¬ gače bi sploh ne mogli “mrtvega de¬ teta krstiti” s korporacijo. Sedaj je njihov namen, nekaj na¬ praviti za našo mladino. Ali bode na¬ ša mladina, rešena s tem, da usta¬ navljate več društev, več strank za našo mladino? Ne! Kadar se bodemo združili v eno močno jednoto, tedaj šele bodemo lahko rekli, da smo po¬ stavili tenaelj naši mladini za njeno bodočnost. Širiti ideje M. Z., je mogoče po¬ tom tiska. Ameriška Domovina, ka¬ teri ni nikakoršno protidelavsko gi- (Nadaljevanje na 4. strani) CLEVELAND, OHIO. — Želim na kratko opisati izid izredne delniške seje S. D. Doma na Waterloo Rd., katera je bila sklicana dne 2. junija 1939. Namen seje je bil poročati o zidavi balincarskih in kegljaških prostorov. Čitateljem je gotovo znano, kak¬ šno nasprotstvo je zaradi tega pri¬ zidka. To idejo je sprožil na zadnji januarski seji predsednik S. D. Do¬ ma. Večina delničarjev je bilo za to idejo; volilo se je z listki: 129 za, proti 17. Delničari so dali direktorjem pol¬ no moč, da ako se dobijo denarna sredstva, da gredo z delom naprej. Direktorji S. D. Doma so sklenili na svoji seji, da pošljejo prošnjo za na- daljno posojilo SNPJ, katera ima že tako posojilo na starem poslopju. Pojavilo se je par nasprotnikov, ki so začeli direktorjem nasprotovati. Dva od teh sta člana društva ‘V Boj’ št. 53 SNPJ, toraj glavna dva to sta Durn in njegov prijatelj Barbič. Zaklela sta se, da morata na vsak način stvar preprečiti, nič za to, če je bila velika večina za idejo. Durn se je izrazil, da bo on vodil opozici¬ jo do konca, seveda do zmage. In zakaj neki? Zato, ker je vso stvar stresel iz rokava, tako so rekli, predsednik SDD, ki mu tako leži v želodcu in vsa njegova žlahta, da te¬ ga nikakor ne more prebaviti. In gonja se je začela. Kakor že poročano, je direktorij poslal prošnjo za nadaljno posojilo. Če se ne motim, je imel finančni od¬ bor sejo marca meseca v Chicagu. Razmotrivali so o posojilu. Ni se o- dobrilo, ker so bili 3 in 3 glasovi. Februarja meseca poprej je imel sejo celotni glavni odbor in kot se sliši po naselbini, je opozičar D. dal svojemu prijatelju Barbiču naročilo, da naj osebno obišče gl. tajnika F. A. Vidra, da tudi on pomaga kot glavni odbornik, da se posojila ne o- dobri. Rečeno, storjeno, da je bil F. A. Vider nasproti in je še danes, Da bodo čitatelji razumeli, je treba o- meniti, da je Barbič tudi glavni od¬ bornik SNPJ. In tako sta se zavzela D. in B. da morata z glavo skozi zid in če vse zlodej pocitra. Ker jim je bilo pa na prvo prošnjo posojilo odklonjeno pri SNPJ, poskusili so še enkrat in posojilo je bilo odobreno na podlagi, da se pošjje cenilce,. katerega bi bil moral Math Petrovič kot predsednik finančnega odbora dobiti. F. A. Vi¬ der je sarp poslal cenilce, ki so cenili staro poslopje in novi prizidek, če bi se delal, na $128,700.00. Tako jim je bilo obljubljeno, da posodijo $18,000, po ocenitvi pa bi bili upravičeni do večje vsote, toda so bili z $18,000 zadovoljni. Obljubljeno je bilo, kadar bodo začeli z delom, da dobijo denar. Di¬ rektorji so šli z delom naprej, dobili so arhitekta, ki jim je naredil na¬ črt. In tudi drugih stroškov je bilo s pospravljanjem okoli starega poslo¬ pja, da ne bi delalo napotja, kadar se začne z delom. Načrti so že goto¬ vi; ko je bil priobčen dopis oziro¬ ma več dopisov od Barbiča v Pro¬ sveti, v katerem opisuje, kako slal5i gospodarji so sedanji pri S. D. Do¬ mu in da sploh bi ne bilo varno še nadaljno posojilo za prizidek. Za posojilo so glasovali brat gl. predsednik Cainkar, Matt Petrovič, Olip in Zupan. Vsa čast jim! Naspro¬ ti so glasovali gl. tajnik SNPJ F. A. Vider, Lotrič in Vogrič. Ko je bilo že vse v redu, je bil priobčen dopis od F. A. Vidra v Prosveti, v katerem joka in piše, da jim posojila ne zaupa. Našteva jim, da bi se morda ravno tako zgodilo s tem posojilom, kakor se je v South Chicagu pri nekem Hrvaškem domu, in posojilo je bilo odklonjeno. To vse je bilo Barbičevo hujska¬ nje, to lahko vsakdo ve, kdor je či- tal dopise. Cenjeni čitatelji in delni¬ čarji S. D. Doma, ali pa res verja¬ mete, da se Vider boji za par tiso¬ čakov? Kaj še! On je hotel samo u- streči Barbiču ip Durnu. Kje je bil Vider takrat, ko sp stotisoče našega članskega denarja posodili in nič vredne bonde kupovali, kateri de¬ nar je za vedpo izgubljen? Ali ni Vider znal takrat tako dobro raču¬ nati kakor sedaj? Gotovo ga je na¬ učil Barbič, ker on je izvrsten ra¬ čunar, on izračuna in ve za desetin¬ ke centa, koliko naredijo cleveland¬ ski Narodni Domovi dobička, ha-ha- ha! ■— -- ujsi ,.. Na'seji dne 2. junija je tajnik S. D. Doma, Vinko Coff povedal v brk Barbiču, koliko so v enajstih letih plačali SNPJ na posojilo, čez $23,000 interesa, $10,000 na glavnico, $8,000 so plačali s svojim denarjem za pri¬ zidek — pivnico. V baru plačujejo unijsko plačo delavcem. Tega ni ni¬ česar pisal unijski Barbič, niti Vi¬ der in ne Barbič nista Jednota! Ne, nikakor ne. Mi vsi člani SNPJ smo Jednota. Torej našega denarja nam ne za¬ upate. Žalostno! Kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade, in kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. U- pam da se bo ta pregovor tudi tukaj uresničil. Torej radi tega je bila sklicana iz¬ redna seja delničarjev. S. D. Doma. Predsednik Doma nam je razložil pomen in načrt keglj iških prostorov. Brat Petrovič je ožigosal Barbiča in njegove napade na že započeto de¬ lo. Slišali so se vmes glasni klici, seveda jih je spravil Barbič v žep zelo razburjen, drugače se je seja vršila mirno in dostojno, kakor je priporočal predsednik seje br. Rup¬ nik. Direktorji so bili vsi navzoči ra¬ zen Durna. Torej k stvari. Prečitana je bila resolucija, katera se pošlje Vidru, Cainkarju, Zajcu, predsedniku nad¬ zornega odbora SNPJ in bratu Pe¬ troviču. Resolucija je bila soglasno sprejeta, razen enega. Ko je pred¬ sednik seje trikrat opominjal zbor¬ nico, ako je kdo nasproten, naj vsta¬ ne, v tretjič vstane eden, torej eden je bil nasproten. Obžalujem, da ie bil to svak Durna. Kaj ga je napoti¬ lo do tega ,lahko vsak ve, ker ni bil D. navzoč, torej po njegovem naro¬ čilu. Drugače miren mož in nikoli se ne vtiče v nobeno stvar. Sicer pa i- ma pravico glasovati vsak po svoje. Trdno sem prepričana, da tega mož ni storil iz svojega lastnega prepri¬ čanja, torej ne pomeni nič. Resolu¬ cija je bila spisana da naj Vider do¬ kaže, kar je bilo pisano v njegovem dopisu, same izmišljotine in laži in še drugo, od česar hočem omeniti le glavne stvari. Vse to je bilo Barbi¬ čevo delo, namreč hujskanje. Vider in Barbič sta mnenja, da ako SNPJ ne posodi denarja, da se potem ke¬ gljišča ne more delati. Pa zmotila sta se. Denar je že obljubljen, koli¬ kor ga potrebujejo. — Treba se ja bilo obrniti do Židov, ker nam ne zaupate našega denarja, zaupajo pa nam ga Židje in sicer več denarja ka¬ kor ga rabijo. Torej predsednik S. D. Doma je razložil tudi pomen posojila, katere¬ ga se prav lahko dobi in je br. Rup¬ nik dal na glasovanje, ali so delni¬ čarji zadovoljni ali ne, da se poso¬ jilo drugje dobi. Z navdušenjem sa glasovali' z listki — rezultat je bil 129 za, 9 proti. Ne vem, kje je ostalo Barbičevihi osem prijateljev, kajti januarja jihi je imel še 17. Ako bi se še enkrat glasovalo, bi gotovo ostal Barbič in opozičar D. sama. Da sta hotela vsoi stvar v resnici preprečiti, sta na se¬ ji društva štev. 53, kot predse' 1 tajnika zahtevala mese" naj članstvo glasu 1 večjih delnic .. se naj dela keg Glasova¬ nje je izpadlo . .veh članov, vsi za. Tega Barbič ni nikoli omenil y svojih dopisih. D. in B. sta mislila, midva sva nekaj več, nama se mo¬ rajo člani pokoriti. Pa strašno sta se zmotila, ker za vajino diktatura se nihče ne zmeni. Z delom se grg naprej, načrti in denar je tukaj, da bo gotovo tudi SNPJ sprejela to, ker je še dolga na starem poslopju, da bo Vider lahko spal in Barbič in D. Da se ja ne bo zgubilo nobenega centa bo Barbič preračunal, kolika desetink centa bo treba, da se kaj ne zgubi. Nasprotnike pri gl. odboru je pa lahko sram, ker ste se sami o- črnili. Eni radi bojazni za denar, ra¬ di osebnosti in hinavščine. Nič za tp. Kegljišče bo gotovo že za letošnja sezono. Torej tudi vam v Bridgeportu, O. ne bo vaš protest nič škodil in ne koristil, je kakor Blažev žegen. (Vi štirje, ki ste bili podpisani, mislim da to delo je tudi od vašega prijatelja Barbiča, svetujem vam, da se vi bolj zanimajte za vaše razmere tam, ker tukajšnje bomo že sami izrav¬ nali, ker vi ne poznate naših razmer, (Nadaljevanje na 4. strani) SREDA, 14, JUNIJ A ‘NAPREJ” POROČILO S. MARGARETE SLAK NA III. KONFERENCI “NAPREJA” Nadaljevanje s 3. strani) šnem za kulturni napredek naših o- trok, v političnih in društvenih vpra¬ šanjih, v vsem se mora čutiti naše delo. To ni ravno tako lahko doseči, vendar pa zapreke nas ne smejo o- virati, ampak s voljo in ponosom gremo aktivno na delo. Pripomniti moram finančno stran in tudi druge stvari naše naselbine. Mogoče bo to za vas nekatere bolj iz južnih krajev malo strašno ali pa bodete dobili poželjenje za sveži zrak severne strani naše nove do¬ movine Kanade. Pri nas je kakor veste zima. In to včasih tudi huda zima, ki drži skoraj od oktobra pa do konca aprila meseca. Obloženi smo s snegom. Navadnp pride kam¬ panja “Napreja” v zimskih mesecih ena in v poletju druga. __ Za zimsko kampanjo nas ovira malo zima v našem kraju, ker ni ravno tako lah¬ ko se sprehajati pri 20-40 stopinjah mraza od naročnika do naročnika za obnovo, za prostovoljne prispev¬ ke in za novimi naročniki! Vse to o prirodni strani jaz nisem povdarila kakor nepremagljivo oviro, tem¬ več bolj zato, da vas spoznam s na Šim krajem. Ne, mraz naš odsek ni oviral. Kadar smo si me postavile načrt za finančno stran, za nove na¬ ročnike in obnove, me smo to izpol¬ nile brez ozira na vse drugo. Kajti čas kampanje je »bil naznanjen in v naznanjenem času smo smatrale za dolžnost izpolniti našo nalogo na- pram listu, kakor jo tudi izpolnuje list napram našim življenskim in splošnim interesom. Ako bi primerjali naš uspeh v fi¬ nančni strani, kar tudi mislim, da je potrebno in hvalevredno za naše slovenske naseljence v Timminsu, bi videli, da je povprečno vsak nase¬ ljenec v tej kampanji prispeval en dolar v finančni sklad. Samo v Timminsu nas Slovencev ni tristo, z okolico bi mogoče dobili število o- krog petsto. Do sedaj smo dosegli skoraj sto naročnikov na list, ter v zadnji kampanji, kot je tudi vam znano skoraj črez tristo dolarjev za fond. Jaz mislim, da je to lep uspeh! Ampak kot sem že omenila, v or¬ ganizaciji smo nekoliko zaostale, kar bo potrebno v bodoče popraviti. Diskutirale smo list “Naprej” in kaj bi me žene prazvaprav prinesle v priporočilo III. konferenci, da bi, ko se povrnemo vsak na svoj dom, v svojo naselbino, na podlagi vse¬ stranske rasprave bodočega načrta za naše delo v smeri napredku lista v vseh ozirih, v resnici še bolj živeli in osredotočili svoje delovanje kot tudi misli in mnenja v splošno do¬ brobit naših iseljencev. Kar se tiče smernic lista, me se popolnoma strinjamo. Me želimo, da tudi v bodoče naš list širi na isti poti razredno zavednost med nami. Me bi priporočale, da naš urednik v bodoče bolj skrbi tudi za ženski kotiček v listu. So razna poročila KONFERENČNI PABERKI zelo znanih žensk v svetu, kot je Pasionarija, itd. Za tem so tudi dru¬ ge žene, ki poročajo iz borb ženske¬ ga gibanja v svetu. Ta poročila bi tudi nas prebujala, da napišemo še iz našega življenja in akciji po naši skromni zmožnosti. Na to bi morali tudi možje skrbeti, da se tudi žena postavlja v borbo za enakopravnost v raznih vprašanjih Jako tudi v do¬ pisih. Potrebno je pomoči, poduka, volje, pa bomo vse to dosegli. Od druge strani, ker je naša smer za združitev vseh svobodoljubnih in de¬ mokratičnih sil, mora po našem mnenju naš list še naprej služiti te¬ mu tako veličanstvenemu cilju sve¬ tovnega pokreta, vključujoč pokret žena. Za tem, več dopisov iz starega kraja! Starokrajske novice so važne za naše ljudstvo. In zato jih je po trebno prinašati kolikor je mogoče več. Potem pa še dober in podučen ro¬ man. Naše je mišljenje ,da bi se tak roman pričel objavljati v pričetku kampanje lista. To bi dalo pomoč za nove čitatelje in tudi naročnike. Zatem bodoča kampanja! Da se pravočasno izdela načrt za kam¬ panjo, da se vsi zastopniki in tudi posamezna društva, ki so naklonje¬ na listu, lahko pripravijo za kampa¬ njo. Razvijati tekmo v živem duhu, za nove naročnike in za finančno pomoč. Jaz upam, da sem se dotaknila vseh vprašanj, ki smo jih me tim- minške žene predvidevale za poro¬ čilo. Druge zadeve so omenjene v poročilu s. Matešiča, zato bi zaklju¬ čila: “da živi III. konferenca “Napreja”, pionirja demokratične fronte sloven¬ skih izseljencev Združenih držav in Kanade!” Tem potom pozdravljam vse na¬ ročnike in čitatelje s željo, da se v bodoče še bolj oklenejo “Napreja” z delom za nove naročnike, nove či¬ tatelje, za nove moči progresa in na¬ predka. Aktivno na delo! Brez čaka¬ nja na kampanjo izkoriščati vsako priložnost, za širitev lista in demo¬ kratičnih vrst! Prva na konferenco je pri- | in pisma iz spela delegatinja iz najbolj oddaljenega Timminsa, Kana¬ da, s. Margareta Slakova, ki je bila v Clevelandu že v četr¬ tek. V petek okrog poldne se je pripeljal s. Miketich, ki je tudi iz Kanade. Proti večeru so prispela še vozila iz Penn- sylvanije. V soboto pa so pri¬ čeli prihajati iz Detroita, Pitts¬ burgha, Barbertona in drugih bližnjih krajev. Na Chicago, Milwaukee, Brooklyn smo za¬ man čakali. Oddaljenost in stroški so zadržali marsikate¬ re naselbine. Detroit pa je pre¬ kosil vse s tem, da jih je bilo 15 na konferenci in pikniku. Kirkland Lake, ' 1 Chicage, Johnstowna, Yukona, Meadow Landsa, Brooklyna, Milwaukee, Strabane. Librarv, Coverdale, Moon Runa so bili burno pozdravljeni. Vsak je hotel videti kanad¬ sko delegacijo, ki se je tekom zadnje kampanje spet izkaza¬ la in vodila celo kampanjo. Miketich je že znan, toda vsak je hotel spoznati Timminšča- ne, ki prihajajo iz Severne le¬ dene Kanade, ki se tam trudi- Najbolj živa razprava se je sukala o boju proti zunanjemu in domačemu fašizmu, ki div¬ ja povsod, kjer je delovno ljudstvo razcepljeno na razne skupine, ki se grizejo med se¬ boj. Po pregledu položaja v svetu in še posebno o vzrokih, ki so privedli fašizem v Italiji in Nemčiji, je konferenca kon- statirala, da je edini in naj¬ boljši način, da se vse demo kratično misleče struje zdru¬ žijo v boju proti fašizmu in reakciji in da složno odbijajo napade na našo svobodo, da se enotno borimo za kruh in de mokracijo. MOŽKA ZVEZA V barbertonu (Nadaljevanje s 3. strani.) banje dovolj reakcionarno in umaza¬ no, je pokroviteljica M. Z. in to po\e zelo zelo mnogo o M. Z. Zadnje čase se agitatorji M. Z. po služujejo vsakovrstnih metod, da pri¬ dobijo mladiho v zvezo. Fante, ki se niso dovršili šole, vpisujejo v Zvezo, kljub temu, da so stariši proti temu. Za te člane bodo morali stariši pla¬ čevati asesment proti svoji lastni vo¬ lji. Za mladoletne fante naj bi se vprašalo stariše, ako dovolijo pn- pa naj si bode POROČILO Z DELNIŠKE SEJE SLOV. DEL. D0^ Prezirajmo jih. Vendar Delegaciji in številnim go¬ stom je zelo ugajal popoldan¬ ski program in pevske točke jo za izboljšanje delavskega . , v \ v • XT , . “Slovana”, “Jadrana” in “Slo- m splošnega položaja. Neki i . ’ , . , hudomusnez je mislil, da pri-! fcC ’ s dejo iz Kanade v kožuhih, ka- stop v organizacijo že ta ali ona. Tudi v tovarnah so na kadar tem agitatorjem, glavnim u- radnikom poveste, da naj oni sami najprej pristopijo v unijo, se potuh¬ njeno odstranijo in človek ima po¬ tem mir pred njimi. Gotovi glavni uradnik M. Z. so neunijski, unionizem jim smrdi kot španska kuga. Nekateri gl. uradniki M. Z. so ne samo neunijski, temveč nosijo črni madež “skebstva” v naši naselbini. Ljudje takega karakterja bi morali biti skriti kje v kakem temnem kotičku, nikakor pa ne na¬ stopati v glavnih uradih te ali one organizacije. kor Eskimi, in se je bal pa da bi se jim mogoče kaj slabega zgodilo v Hudi vročini, ki je razsajala. Margareta Slak je prevozila 1,025 milj od Timminsa do Clevelanda. Na njenem res¬ nem obrazu se vidi, da je pol¬ na energije in odločnosti, da je globoko zainteresirana v svetovni in delavski položaj. V soboto popoldne pa je pri¬ spela še delegatinja iz daljne¬ ga, južno-zapadnega Kansasa, ki je tudi potovala malo manj kot tisoč milj, da je mogla prisostoj/ati tretji konferenci. To je bila Mary Kvaternik, ki je prinesla pozdrave in $14.06 kot prispevek iz domače za¬ bave. PREKLICAL SVOJ ‘PRVI PA¬ PIR’ TEKOM SVETOVNE VOJNE Vprašanje: Dobil sem prvi držav¬ ljanski papir 1. 1913, 1. 1918 pa sem ga dal razveljaviti, da ne bi služil v vojski. Ali morem postati ameri¬ ški državljan? Odgovor: Po zakonu, ki ga je Kon¬ gres sprejel L 1918, vsak inozemec, ki je podanik kake države, ki je bi¬ la nevtralna tekom svetovne vojne in ki je preklical ali povrnil svoj prvi papir, da bi se izognil naboru, ne more nikdar postati ameriški držav¬ ljan. Najbolj važne nevtralne drža¬ ve so bile Norveška, Švedska, Dan¬ ska, Nizozemska in Švica. — FLIS. delavske in narodne pesmi. Mnogi od delegacije niso sli¬ šali tako lepega in ubranega petja, ker tako močnih in iz- vežbanih pevskih zborov je res malo med nami. Zaključ¬ no pevsko točko, pesem “Slo¬ venec, Srb, Hrvat,” so zapeli -vsi trije zbori. Občinstvo jih je burno pozdravilo, ker se zaveda, da je nad vse nujno, da so ti trije narodi združeni v borbi za svojo svobodo in na¬ rodni obstoj. Mnogi so trdno sklenili, da bodo delovali, da se ustanovi pevski zbor v vsa¬ ki naselbini, kjer je le malo upanja za uspeh. Posebno so bili navdušeni detroitski roja¬ ki, ki zelo pogrešajo pevski zbor. (Nadaljevanje s 3. strani.) in mi ne vaših. Na seji so bili zastopniki različ¬ nih društev SNPJ: društva V Boj št 53; dr. Mir štev. 142; dr. Vipav¬ ski raj št. 312; dr. Svoboda m dr. Strugglers-in še več drugih. Niti e- den ni bil nasproten. Ta društva štejejo nad dva tisoč članov SNPJ. Zastopnik od Carmo.a Tent The Maccabees je poročai, a so na svoji seji enoglasno odglasova- li, da se posodi $1,000 za zidavo ke¬ gljišča brez obresti. Zastopnica dru štva Strugglers je poročala, da jim _ I je na razpolago njihova blagajna, delu. o a | p r j V atnih oseb je ponudilo $10,000 brez interesa in še drugi, ta¬ ko da bo denarja dovolj. Le korajžo, direktorji in delničar¬ ji S. D. Doma in stvar se bo ures¬ ničila. Vse je navdušeno. Bratu Matt Petroviču vsa čast, ker se je tako boril za stvar! Da se je posojilo odklonilo, ni njegova kriv¬ da, ampak nasprotnikov. Tudi vsa čast gl. predsedniku Vincent Cain- karju, Olipu in Zupanu. se da bodo direktorji S. D. ko demokratični, da še peč^! 1 - dni z obljubljenim posojii 0 ^ bo pokazalo, kakšen odg OVo ”’ ^ občen v Prosveti na resori pam pa vendar, da SNPJ bo vendar prepričala o Vse j Hj da je to samo osebnost i n ” vost in da bo ostala mož dala obljubljeno posojilo. ^ 0 d Zveza Mati Vatikan živahi Ravno ko to pišem da so danes imeli Bratje št. 26 SSPZ sem vU a . , cilje k sejo izv. ter jo „ preB^ti- ^ padalo j kaj 1 člani sklenili, da posodijo s tik an kegljišče. Čast jim! ^ 0 J1 z zasei Hitlerju in Pričakujem, da se bo že , '. r ie l z društvo oglasilo in posnemi ” ,tze , ma H m Ijevalcen društva. ggrlina* Kot že omenjeno, so n a Seji! gtr ija pope nija bili dokazani računi ’ ^vestejših Anglija vabi na manevre Z zanimanjem smo posluša¬ li poročila in govore delegatov iz naselbin, kjer “Naprej” bu¬ di zavest in delavnost. Najbolj obširno in izčrpno pisano po¬ ročilo je prišlo iz Kanade in iz Timminsa. V poročilu je bilo očrtano njihovo življenje, raz¬ ne akcije, katere povzema Slo¬ venska Progresivna Zveza sku¬ paj z ostalimi progresivnimi grupami, opisan je v poročilih težak življenski položaj, vo¬ hunstvo in teror, katerega mo¬ rajo odbijati kanadski delavci. Uspehi dela Slov. Prog. Zveze so veliki in zato so tudi pripo¬ ročali, da bi kaj sličnega pri¬ čeli tudi v Ameriki. Brzojavi Veliko zanimanje je bilo tu¬ di za lepe nagrade. Prvo na¬ grado je dobil Končin v Kirk¬ land Lake, Kanada, drugo ro¬ jak Blatnik v Detroit, Mich., tretjo nagrado je dobila Tillie Beniger, Cleveland. Druge na¬ grade so odšle v Kansas City, Pittsburgh itd. Na velike vojaške manevre an¬ gleške vojske, ki bodo v septembru, so dobili posebna vabila: sovjetski maršal K. Vorošilov, poljski maršal Smigly in šef francoskega general¬ nega štaba Gamelin. čuje dom svojim unijskim.,, 1 jev, Tako je tajnik Doma dokazal Barbiču, kakše Vinko, Padlo je Vr ste„ Povedal mu je v obraz v-. biD u , ,,,__ . - ’ razbijač — Klosterneuburgh pri Dunaju je imel velik avguštinski samostan. Na¬ cisti so samostanu odvzeli obširna zemljišča, katera pa niso dali kme¬ tom v vporabo temveč nacistični stranki. Za kmete, ki obdelujejo ze-^ mljo, se položaj ni prav nič popra¬ vil. Preje so delali za samostansko gospodo, sedaj morajo delati za dru¬ gega gospodarja. — Kardinal Innit- zer je naslovil na vse župnije v Av¬ striji nujen apel, v katerem prosi vernike, da si naložijo poseben da¬ vek za vzdrževanje cerkvenih in¬ stitucij, ki so zašle v kritičen finan¬ čen položaj. Članstvo vas bo poznalo, da se ne ustrašite poštenega dela. Zahrbtne- ži naj vas ne brigajo. — Morda bo prišel dan, ko tudi ne bodo imeli to¬ liko moči. Časi se spreminjajo. Mor¬ da bo delo končano malo kasneje kakor se je prvotno mislilo, morda eden ali dva tedna kasneje, pa vse eno ne bo prepozno. Boljše malo kasneje kakor pa nikoli. Vi podpi¬ sani pod protestom iz Bridgeporta, O., kje ste pa takrat bili, ko so gg. pri SNPJ posodili in obenem tudi izgubili stotisočake našega članskega denarja? Zakaj niste takrat prote¬ stirali, naj se ne posodi in naj se ne kupujejo ničvredni bondi? Ali ste takrat vsi skupaj spali? Barbič, tako izvrsten računar, bi vam izračunal tudi desetinke centa. Kje ste bili ta¬ krat, Barbič? Lahko se vi nasprotni hodil prosit pred kakimi J* naj mu pomaga Coff doplN n0rn zveza * Rekel je, prinesel si mi Vk r ° g '*’ kakor bi bila kakšna kur a ^ Jugosl SNPJ so pokazali na zadnji 2. junija; da nista Barbič »4”; url kala da ni bilo mogoče citati Ttier ^ Cl pa naj Coff napiše dopis za ^ cerkveni uri Žena Coffa je večkrat dejala ' nič esar k re bodi previden in glej, kaj kana, politi] prav je imela. 1 škeg a v °dit Torej delničarji, društva i t ^ • delata na i gospodarja v Collinjvoodu. y! v *j e > pot * ! prišlo na dan prej ali slej. d;. ( hrvaške dr. jem pa kličem: korajžo inšei-4 e ec * en 121 žo ,dokler ne bo vaša ideja W polžke, ki na, za seboj imate večino. To3 u J iIa ot * ^ prej z delom za kegljišče! gleškega p „ .„ . . , spravila v Pričakujem da bosta zaci n• komur sem stopila na rep, tor ’^ čitali za gotovo v Prosveti. AL bo pa zopet Durn počastil s fe ki na glavo postavite ,nič nam ne pismom, je še vedno tisti koš.; ln0cn - e . Ko je v z la na dnev obri morete. Kegljišče se bo delalo, pa amen. Konferenca in piknik se je vršil v lepih prenovljenih pro¬ storih Slovenskega društvene¬ ga doma v Euclidu, na prosto¬ ru, katerega smo obiskali lan¬ sko leto. Letos, po kratkem le¬ tu, so si tamošnji rojaki izbolj¬ šali in povečali svoj dom, na katerega so lahko ponosni. Piknik je bil nad vse dobro o- biskan, bilo je obilo vesele — Dr. Dragoljub Jovanovič, vo¬ dja srbske zemljoradniške stranke je bil pred izrednim sodiščem za za¬ ščito države v Belgradu obsojen na 14 mesecev zapora, ker je pred vo¬ litvami 11. decembra kritiziral poli¬ tiko Stojadinoviča. Stojadinoviča že zdavnaj ni več, vsi morajo danes priznati, da je Stojadinovič državo dovedel na rob propada, sodišča pa obsojajo še danes one, ki so opozar¬ jali na škodljivost in na nevarnosti te politike. Torej, nasprotniki, saj vas ni do¬ sti, le brez skrbi zaspite ker večina bo naredila, da bo prav. Ne mislita, Barbič in Durn, ker sta predsednik in tajnik društva št. 53, da bosta ve¬ čini članstva diktirala. Vidva sta za vajino delo plačana, drugače sta pa samo člana, kakor mi drugi. Predsednik seje br. Rupnik se je izrazil, da eden nasprotnik lahko do¬ sti škoduje, zato ga je treba kritizi¬ rati. Ako ti na primer pride mol v obleko in ti jo preluknja, da ni več za rabo, se ga mora enostavno ubiti, da ne naredi še več škode. Naše na¬ sprotnike pa moramo kritizirati, da ne bodo še nadalje metali polen pod noge. terem se je izgubilo zadnje . -A n g^j" 0 > ker ni vredno da bi kdo čitalaP n *-*'°’ k* F ve štrene. In Barbič me bo j jfašistično t počastil, če ne poprej pa o bol dih že zas kako razglednico. Durnu ps a jdežele, se J C sebej priporočam, da naj se tej s predlogi za moje križe. Res sem že sw zabila šteti, pa vendar niso taki; ki kakor on misli. Končam in kličem: lom! Lem Irt munchenskc kateri nai ja, Francija L in Italija — skih zastop je Vatikan demokratiči efektivno z — Letalo, ki vrši lovsko ; na in stvor stane dva in pol milijona fe pen fašističi letalo za bombardiranje pa or proti Sovjel lijonov dinarjev. Koliko je: ski vpliv in Nemčija, ko je zasegla 1, IM ; viti tudi pr letal na Češkem? Chamberlai: družbe in petja. Kuharice so pekle in stregle, vrtele in pele, da je vsega zmanjkalo. T. J. S., Cleveland. THREE STAR BOTTLING W0RE Edini slovenski izdelovalci raznovrstnih mehkih pijač v Allegb« okraju. — Razpečevalci vseh vrst piva. 506 W. RAILKOAD A VE. — Phone: Oakmont 305 - VERONA. I DRUŽBA PRASKUPNOSTI J. SMELNIK (Nadaljevanje) 7. Voditelj — Krvno maščeva¬ nje — Svoboda, enakost, brat¬ stvo — Dednost voditeljev — Razkroj praskupnosti Doslej smo tu in tam napisa¬ li besede: postava (zakon), poglavar, starešina. Gotovo se je marsikdo že takrat vprašal; odkod postave, odkod pogla¬ varji . . . ? Pri hordah, kjer so možje lovili, žene pa gospodinjile, je bilo vse delo tako enostavno, da ni bilo treba nobenih vodi¬ teljev in organizatorjev, saj je vsakdo vedel kaj in kako naj dela. Toda tekom nadaljnjega razvoja se je začelo delo deliti na najrazličnejše panoge, na¬ stala je živinoreja in poljedel¬ stvo ter najrazličnejši obrti. Kako so rodovi vse to mnogo- stransko delo vršili, o tem so sklepali na svojih zborovanjih. Sčasoma pa so na teh zboro¬ vanjih začeli določati tudi naj¬ izkušenejše ljudi, ki so morali skrbeti za to, da so se sklepi rodu res izvajali. Poleg tega upravnika ali nadzornika, ki se je začel sčasoma imenovati starešina, voditelj, poglavar itd., pa so v slučaju sovražnih izvolili tudi vojnega poveljni¬ ka, če starešina ni bil za to do¬ volj sposoben, čim je vojna ponehala, je postal vojskovo¬ dja spet navaden član rodu. Kakor je rod te svoje pred¬ stavnike volil svobodno, tako jih je tudi razrešil njihovih dolžnosti in časti, če mu niso odgovarjali. Mesto njih je iz¬ volil druge. Thko so bili pred¬ stavniki ljudstva res najboljši ljudje in so morali delati v ko¬ rist ljudstva, ker jih je ljud¬ stvo drugače odstavilo. Oblast starešine v rodu je bila popolnoma moralne nara¬ ve, očetovska. Prisilnih sred¬ stev — ječ, mučil itd. — ni i- mel. Če se je kdo pregrešil proti postavam rodu, posta¬ vam, ki jih je določil rod sam, če ni n. pr. pomagal pri skup¬ nem delu, pri gašenju požarov ali zajezovanju poplav, če je lovil takrat ko ne bi smel itd., tega je starešina na javnem zborovanju javno osramotil, ali pa ga s pristankom rodu iz¬ ločil iz rodu. Rod pa je bil samo en člen mnogo širše skupnosti: brat¬ stva (fratrije), plemena in zveze pfemen, ki so imele rav- notako svoje svete, ki so odlo¬ čali o skupnih zadevah, odno- miru itd. Takšne svete sestav¬ ljajo vsi rodovski predstavni¬ ki. Svet je zboroval javno, ob¬ dan od ostalih članov pleme¬ na, ki so imeli pravico govoriti in povedati svoje mnenje. In kakor so volili rodovi svoje predstavnike, tako so jih voli¬ la tudi bratstva in plemena. Ta demokratična ureditev je v najvišji meri pomagala v članih rodu razvijati najraz¬ ličnejše lastnosti, katere še da¬ nes občudujemo: Tujci so bili le izjemoma sprejeti v rod. To se je pa zgo¬ dilo vselej z velikimi svečano¬ stmi. Bril Chamberlai napadov ali vojnih pohodov sih da drugih plemen, o vojni, “člani rodu so si dolgovali medsebojno pomoč, varstvo in posebno podporo pri mašče¬ vanju radi škode s strani tuj¬ cev. Posameznik se je za svoje varstvo lahko zanašal na za¬ ščito rodu. Kdor je oškodoval ves✓rod ... Iz krvnih vezi je izšla obveznost krvnega ma¬ ščevanja. če je kak tujec ubil člana rodu, je bil ves rod u- morjenega obvezan, umorjen¬ ca maščevati. . .” (E. 51). “Vsi člani rodu so bili svo¬ bodni ljudi, dolžni varovati svobodo drug drugemu, enaki v osebnih pravicah — niti po¬ glavarji ne zahtevajo nobene predpravice; oni tvorijo brat¬ stvo so bila temeljna načela rodu, čeprav nikdar jasno iz¬ ražena, rod pa je bil spet e- nota vsega družbenega siste¬ ma . . . To pojasnjuje neuklon¬ ljiv smisel za neodvisnost in o- sebno dostojanstvo v nastopu tedanjih ljudi” (E. 52). V vojnah so ti ljudje strašni. Prečita jte samo Finžgarjev roman “Pod svobodnim son¬ cem”. Po starogermanski ured¬ bi za obrambo zemlje so se v vojni borili najbližji sorodniki vedno eden ob drugem, tako da je vsak borec bil s svojim sosedom povezan po najožji krvni zvezi in bil tako vzpod¬ bujan k največji hrabrosti in požrtvovalnosti. In kako ne¬ verjetno junaško so nastopali pred nekaj leti Abesinci, pred nekaj stoletji Indijanci itd. “Kaj morejo vzdržati, doka¬ zuje tožba Angležev, da Kafer preteče v 24 urah daljšo pot hitreje kot konj — najmanjša mišica poskakuje, trda in je¬ klena, kakor bičevina. . .” (E. 59). “O plemenu Seri-Indijan- cev poročajo, da ulove na krat¬ ko razdaljo divje konje in jih s stojišča, brez zaleta zajaha¬ jo v največjem diru. Na dalj¬ šo daljavo ulove brez nadalj- nego tudi divjega jelena itd. Celo žene in otroci ulove div¬ jega zajca, žene tega pleme¬ na potujejo z dojenčkom ob boku, z vrčem vode na glavi in s svojim imetjem na hrbtu, po 50—70 km in to celo v eni no¬ či. Na poti k zdravniku ulove, noseč bolnega otroka, mimo- ga poneso v dar.” Lahko bi našteli še mnoge, neverjetne primere, toda za to na tem mestu nimamo prosto¬ ra. Kogar zanimajo, naj pre¬ čita knjigo dr. Batka: “Skriv¬ nosti človeškega telesa, kjer so na strani 22, 23, 24 nekateri navedeni. Ogromno razliko med ljudmi, ki žive še v rodo¬ vih (n. pr. današnjimi Indijan¬ ci v nekaterih predelih Meksi- ke) in ljudmi današnje kapi¬ talistične dobe pa lahko lepo vidimo v romanih B. Travna: Bela Ruža” in “Lov na ljudi” (založba Nolit — Beograd). Zadružno in plemensko kultur- ro pri Hrvatih in deloma v dru- gih. delih Balkana je obdelal D. Tomašič v svoji knjigi: Društveni razvitak Hrvata” (Zagreb 1937), razvoj Indi¬ jancev, Grkov, Rimljanov Ke ‘ t0 . v - Nemcev do' nas t ’aSa vanj, izkušenj in izročil rodu. Izkušnje prednikov mu poma- gajo, da sp lahko znajde v no¬ vih razmerah, če n. pr. znaki kažejo, da bo ribolov slab, te¬ daj se mora povečati lov na druge živali, če pa lov na splošnem slabo kaže, tedaj se mora več posejati, če se pri¬ bližujejo divje črede, tedaj se mora pospešiti izdelovanje o- rožja in pasti itd. Na ta način določb, starešina ravnotežja med raznami panogami gospo¬ darstva in razporeja temu pri¬ merno delovne sile. On mora skrbeti, da bo potrebam rodu vedno zadoščeno.” Kadar potrebujete naoci* tedaj se obrnite na VICTOR CARLS 011 S svojim prai n fašis npuct Chamber OUR JEVVELER - oM Britanijo dc 4303 BUTLER STR® 1 trkajo dam p, “i H« po": Schenlev 4636 fr a]0 ^ = : neoze ter cim bolj pa se je gospodar¬ sko življenje razvijalo, tem večje važnosti je postajal sta¬ rešina. Sprva je starešina de¬ lal prav tako, kot ?ov i DENTlsULCpj^ Čitatelji “Napreja ima! 1 : drž popusta pri vsakem delu- avico tr, Zlomljene plošče tekom 3 ur po nizki ceni Cor. Collins d ne DR. M. R - Odvetnik, Jitit, A " 8 ’ 1 '- 1 „ , . . vsi ostali Z nastajanjem nadprodukta Pa države pa F. Engels v “Izvoru je sta rešina telesno deionoU.* odbme, privatne lastnine in- goma opušča.— Da če ie p države (Ljubljana 1935 ) dohrn imruu —• . .le hotel konvenciji HBZ nega svetnika te ve / ganizacije, je bil ^ ;j ^6^^. Toda povrnimo se k starešini rodu. Starešinske sposobnosti so spojene s sposobnostjo prero¬ kovanja in vedeževanja po ra- zmh znakih, kar j e za ostale elane rodu nerazumljivo ča- rovnik in vedeš se pojavljata ob staresm. _ včasih pa vrši se te naloge starešina sam otaresina uporablja dobro voditi svoj rod skozi vse ' zave tistih časov, tedai sp • moral nosvetit; J Se - le , t posvet iti samo umske- v g pravega vzroka vrz en 1 je C h a Psv glavnem odboru. ° brnl .^(i , ei ^aii dišče, ki je ugodilo : j p ^ Da n HBZ mu mora pov«* 1 kg SlUČajr in vso plačo za uuzat^^ in $p — TT 88 ^ fašist je vsekakor na ^ h3 1 > s e je preživlial nB 7 0K Postala tov, ki so iiVi t , llac ^P r °duk- smrtnosti te vlo£ e tov ki sp ••u naaprodul tem na S V.‘ h ..? n ^l»« drugi. S vseh. Njegova s Witj s , ' - . je postala dosm^ ^ pt^kie} oc nja iste na sina V 3, - '^ tX Po toliko^ izkušenj ^ ^ ^ oblast nad dobil j , - pn svojem grede divjega zajca, da mu j ega roduf ^^ 1ZkuŠnje svo ' te S.^k ka/ti - ^ 6 lahk o napravil Vse te izkušnj za svojo skrivnost imel največ 3o 0 ^ četovega jjj* i« on naredil z nji mi H ln . je lahk o • v - - tel. R 0 d Ra ’ kar Je sam ho- W CUVa " ° PaZ °- la tekom MfJ vse naloge in »Sj.1? ne in jih vrli«- ^ " m kajti bil rešinska čast />