Si.D. TEMA Glasnik S.E.D. 41/1,2 2001. stran 44 Izvirni znanstveni članek/1.01 dr. AleŠ GdČttik ETNOLOGIJA RAZV03A / ETNOLOGIJA, REGIONALNE KULTURE IN RAZVOJ Avtor v svojem prispevku poudarja, ilu mora etnologija razvoja postati specializirana disciplina etnološke vede. Temeljna raziskovalna spoznanja naj se vključujejo v načrtovanje in vodenje razvoja sodobnih družb, temelječih na lokalnih in regionalnih kulturah. Etnologi so soodgovorni za prihodnost slovenske dediščine in družbe, kot tudi za dvig kakovosti življenja v prihodnosti! Skrb za preučevanje lokalnih in regionalnih kultur ter odgovornost za načrtovanje regionalnega razvoja je v Spodnjem Podravju zaupana Znanstvenoraziskovalnemu središču Bistra Ptuj. skrajšano ZRS Bistra Ptuj. Razvilo seje ¡z Biroja za strateško tehnološki razvoj s skrajšanim imenom Bistra, ki je bil ustanovljen leta 1994 za potrebe načrtovanja in vodenja razvoja občine in bodoče pokrajine. Ustanovili sta ga nekdanja Občina Ptuj ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Med njegove osnovne naloge sta sodila in sodita povezovanje in prenos znanj iz univerz in inštitutov v realno družbeno okolje (lokalne skupnosti, gospodarstvo, malo gospodarstvo, kmetijstvo ...) in obratno, pomagamo soustvarjali ideje v podjetjih in lokalnih skupnostih, jih prenašati v raziskovalne institucije ter nato izdelati projekte tako, da lahko najprej kandidiramo za sredstva iz državnega proračuna in iz evropskih skladov, nato pa te projekte tudi izvedemo v sodelovanju z različnimi projektnimi partnerji, tako v Sloveniji kot v tujini (domače in tuje univerze in inštituti, domače in tuje lokalne skupnosti in upravne enote, domače in tuje gospodarske družbe). Dejavnost zavoda je povezana z raziskovanjem, eksperimentalnim razvojem, svetovanjem in izobraževanjem, usmerjena je tako v temeljno raziskovanje kot še zlasti v aplikativnost in razvoj. Lastni institucionalni razvoj je narekoval odpiranje novih raziskovalnih polj, zlasti s področja družboslovja in humanistike. Nemogoče je celovito načrtovanje in vodenje razvoja, če pod tem pojmom razumemo le tehnološki, ne pa tudi splošni družbeni razvoj. Pri teh prizadevanjih nas je v obliki soustanoviteljstva podprl ZRC SAZU in tako je leta 1998 institucija dobila današnje ime Zaradi že obstoječe prepoznavnosti smo prejšnje ime le ustrezno dopolnili. • ZRS Bistra Ptuj je postalo prvi "javni" raziskovalni zavod za interdisciplinarne raziskave in razvoj, kjer so zaposleni tako naravoslovci, tehniki, ekonomisti, družboslovci in humanisti. Ena izmed pomembnih stalnic našega delovanja je usmerjena k vzbujanju najrazličnejših oblik ustvarjalnosti med najmlajšimi potencialnimi raziskovalci ter k nenehni popularizaciji "znanosti za razvoj". V naslednjih mesecih želimo pridobiti status regionalne razvojne agencije, ki bo zadolžena za načrtovanje in vodenje regionalnega razvoja. Med naše najpomembnejše dolgoročne cilje sodi umestitev Ptuja na zemljevid univerzitetnih mest. Velike svetovne razstave / kultura, znanost, tehnologija in razvoj Kako in kje lahko odčitavamo različna prizadevanja pri zbujanju ustvarjalnosti, ki temelji na invencijah in inovacijah, kot tudi na različnih tradicijah in identitetah lokalnih skupnosti, regij in narodov? Odličen pokazatelj razmerij med visokimi tehnologijami, lokalnimi in Glasnik S.E.D. 41/1,2 2001, stran 41 TEMA S.C.D. regionalni mi kulturami so ludi velike svetovne razstave ~ razstave sveta.' Zaznamovane so z lastno In prepoznavno tradicijo, staro več kot sto let, zato lahko razumemo zgodovino velikih svetovnih razstav kot smerokaz poti razvoja v prihodnost ter tudi kot svojevrstno svetovno 2godovino invencij in inovacij, nacionalnih, regionalnih in celo krajevnih kultur in identitet. Izpostavimo le dva. vsem dobro znana primera (Apih 2000). 1. Na veliki svetovni razstavi v Parizu leta je Alfred Eiffel postavil tristometrski stolp, da bi dokazal domet inženirske tehnologije, ki bo Francijo popeljala v 20. stoletje - danes je to prepoznaven element Pariza, francoske in evropske kulture, inovacijski in tehniški spomenik na prelomu 19. v 20. stoletje. Na veliki svetovni razstavi v Bruslju so leta 1958 Belgijci z velikanskim modelom železovega atoma atomium simbolizirali človekov pohod v skrivnost materije in vesoljske eksistence - postal je zaščitni znak Bruslja, belgijske in evropske kulture. Tovrslni množični spektakli ilustrirajo raznolike nacionalne ustvarjalnosti, nacionalne identitete in najpomembnejše dosežke na področju znanosti, tehnologij, umetnosti in oblikovanja. So kot globalni družbeni detektor, ki priča o odkritih in prepoznavnih Preteklostih ter želenih prihodnostih različnih narodov sveta. Velike svetovne razstave so svojevrstna Promocijska in oglaševalska industrija, ki v današnjem Času, po mnenju kritičnega poznavalca svetovnega oglaševanja - Jureta Apiha (2000), postaja velikanski PHjazni lunapark, pravljična dežela lepih idej, obet 'judomilejše prihodnosti in resna zaveza odgovornosti planeta in njegovih ljudi. Zato nas ne preseneča, da SIa današnja prevladujoča materiala les in papir, narava in skrb za okolje pa glavni vrednoti. °b številnih kritičnih analizah sejma EXPO 2000 v Hannovru zasledimo zapisane misli, ki kažejo na nove etnološke priložnosti: ko tehnologija in denar nista več naJpomembnejša, predvsem pa ne najbolj razlikovalna argumenta, je na velikem pohodu etnologija. Korenine ln spomin naroda, njegova drugačnost in samosvojost s« zapisana v njegovih običajih, pesmih in plesih, nošah ln norcih, zato letošnja razstava v mnogočem bolj opominja na etnološki ali turistični sejem in zdi se. kakor dil b] bili bolj ponosni na tisto za nami. kot pa bi se postavljali s tistim, kar nas še čaka. (Apih 2000) Aplhova razmišljanja moramo dopolniti s poudarkom, je ne le raziskovalni, ampak tudi razvojni odnos do tradicij tisti, ki etnologiji razvoja odpira prostor za slevihie etnološke invencije, usmerjene v ustvarjanje in uveljavljanje koristnih, v zgodovini že preverjenih novosti vseh vrst (zakonov, storitev, izdelkov kinološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - včeraj za jutri Pred več kot dvema desetletjema (konec oktobra 1974} Je bil nekdanji Raziskovalni skupnosti Slovenije v javno razpravo predložen predlog projekta "Način življenja Slovencev XX. stoletja". Pripomb na obrazložitev projekta ni bilo. Že nekaj mesecev kasneje je bila z omenjeno raziskovalno skupnostjo sklenjena pogodba za prvo leto dela pri projektu, ki naj bi predvidoma trajal petnajst let, v katerem bi slovenski etnologi podali t. i. sintetični prikaz načina življenja Slovencev in ljudske kulture v vseh oblikah njene pojavnosti, še posebno v XX, stoletju, in to iz želje, kot je leta 1980 zapisal prof. dr. Slavko Kremenšek, da bi etnološke raziskave rabile tudi praktičnim potrebam razvoja današnje (beri takratne) slovenske družbe (Kremenšek 1980, 11). S tem v zvezi bi rad še prav posebej opozoril na naslednje njegove vizionarske in strateške misli iz leta 1976, in sicer, da etnologi potrebujemo skupen, enoten in jasen raziskovalni načrt z decentraliziranim izvajanjem in stopenjskimi rešitvami. (Kremenšek ¡976, 6) Raziskovalni projekt ETSLO lahko označimo kot primer regionalizacije slovenskega etničnega ozemlja, v katerem je vodja projekta prof. dr. Slavko Kremenšek izbral sistem regionalizacije po občinah (1963-94), vanj pa vključi tudi zaokrožena območja s slovenskim prebivalstvom v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. {Bogataj, Mazler 1996, 148) lz Kremenškovih zaključkov ob izidu Uvoda v Etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja, skrajšano ETSEO, moramo izpostaviti devet poudarkov z dodanimi lastnimi dopolnili. (Kremenšek 1976, 41 -43)J !. Kompleksno preučevanje načina življenja posameznih krajev, vasi, trgov, mestnih četrti je oblika etnološkega raziskovalnega dela, ki na Slovenskem še nima ustrezne veljave, {op.: Formulacijo moramo oplemeniti z manjšim dopolnilom: kompleksno, sistematično in mednarodno primerljivo raziskovanje,,.) 2. Preučevanje naseiij kaže uokviriti v tri stopnje, recimo na triletna razdobja: arhivsko, terensko, pisanje študije, {op.: Danes bi morali raziskovalni proces časovno skrajšati vsaj za polovico, že izpostavljenim trem stopnjam pa moramo dodati še četrto - vključevanje rezultatov raziskave v vizijo in strategijo razvoja preučevanega naselja.) 3. Etnološka tipologija Slovencev je ena najbolj nujnih nalog, ki jih je treba v okviru projekta opraviti, {op.: Takšna tipologija bi morala tudi danes predstavljati osnovno etnološko informacijo, bazo podatkov, na osnovi katere bi lahko razglabljali o načinu življenja na Slovenskem, tako zgodovinsko kot razvojno.) 4. Čeprav se etnologija ne omejuje na nobeno zgodovinsko obdobje, so praktični razlogi tisti, ki pri kompleksnih študijah običajno narekujejo usmeritev 1 Velike svetovne razstave so študijski primeri in raziskovalne priložnost, ki bi jih morali vsi, ki razmišljamo o vlogi inoviranja pri pospeševanju regionalnega razvoja, obiskovati vsaj tako redno kot abonenti gledališke predstave ali gurmani gostilne. Ti množični dogodki ilustrirajo vizije, strategije in identitete, iz katerih se lahko načrtovalci regionalnega razvoja veliko naučimo, 2 Poudarke iz zaključkov izpostavljam zato, ker kažejo na žal pozabljene, a še vedno izredno strateške usmeritve slovenske etnologije, katerih aktualnost in smotrnost narašča iz dneva v dan. Tovrstna strateška raziskovalna polja bi lahko ludi danes oz, predvsem danes osmišljala vlogo in poslanstvo etnologije v sodobni slovenski družbi. 1ED. n TEMA Glasnik S.E.D. 41/1,2 2001, stran 46 le na novejšo dobo. (op.: Zavedati se moramo, da bodo tovrstne skoraj vse sodobne etnološke raziskave, v kolikor ne želimo deaktualizirati ter predvsem marginalizirati vloge in pomena etnologije v slovenski družbi.) 5. V periodičnem smislu kaže preučevanje načina življenja razdeliti na čas do prve svetovne vojne, na razdobje med obema vojnama, razvoj po osvoboditvi, (op.: Tem operativnim periodičnim določitvam moramo dodati še obdobje od vzpostavitve slovenske države.) 6. Kar najhitreje je treba preučiti dosežke slovenskih sociologov, zgodovinarjev, geografov itd. pri preučevanju posameznih krajev. (op,; Interdisciplinarne raziskave navedene tematike se bodo v bližnji prihodnosti zrcalile zlasti v integralnih Opozarja namreč na izredno pomembno strokovno nalogo, povezano s ponovnim preverjanjem družbenega pomena in vloge naše znanstvene discipline v našem družbenem prostoru. (Kremenšek 1974. 190) Bila so torej sedemdeseta, obdobje, ko so si vsaj nekateri etnologi zastavljali podobna strateška vprašanja, kot bi si jih morali zastavljati tudi danes. Družbeni status neke znanstvene discipline in znanstvenikov je temeljno strokovno in etično vprašanje, ki nikakor ne sme biti potisnjeno na obrobje naše raziskovalne zavesti. Etnologija razvoja Uvodoma želim izpostaviti lastno definicijo etnologije, ki jo označujem kot vedo o zgodovini, sedanjosti in prihodnosti načina življenja in kulture. Etnologija razvoja 1. razvojnih programih posameznih lokalnih skupnosti in regij.) 7. Potrebno je sistematično razkrivanje tradicionalne Ijudsko-kulturne podobe posameznih območij, (op,: Zdi se. kakor da se v današnjem času množice individualnih raziskovalnih projektov in poelik zanemarja potreba po celostnem sistematičnem preučevanju načina življenja ua Slovenskem.) 8. Topografske akcije tradicionalnega značaja so v teoretičnem pogledu manj zahtevne, kljub temu pa sta bili ugotovljeni njihova koristnost in celo neizogibnost. Ena temeljnih metod in nalog, na katero kaže misliti v tem kontekstu, je etnološka kartografija, (op.: Pomembnost in potrebnost le-teje nemara prav danes še izrazitejša kot pred desetletji.) 9. Treba je razviti ustrezen informacijski sistem, nepogrešljiva pa bo tudi nekompromisna m teoretično poglobljena strokovna kritika, (op.; V času sodobne informacijske tehnologije je ta nepogrešljiva naloga neprimerno lažje rešljiva kot nekoč: takšna primerljiva baza podatkov predstavlja vsebinsko in programsko osnovo etnoloških normativov in standardov, etnološkega izrazoslovja in slovarja.) Žc izpostavljenim vizionarskim Kremenškovim mislim moramo dodati še eno, ki prav tako datira v teto 1974. Etnološko raziskovalno delo na Slovenskem je usmerjeno predvsem v raziskovanje etnoloških pojavov v preteklosti in manj listih v sedanjosti. Načrtovanje prihodnosti kot strateške razvojne naloge ostaja zunaj sistematičnega etnološkega preučevanja bodisi raziskovalcev bodisi programskih usmeritev etnoloških institucij, ki se ukvarjajo z dokumentiranjem, varovanjem, raziskovanjem, izobraževanjem in predstavljanjem načina življenja na Slovenskem in drugod po svetu. Razvoj etnologije ni povezan le z razvojem in razmahom temeljnega raziskovalnega dela, ampak je odvisen v enaki meri tudi od uporabnosti in prenosa teh spoznanj v realno družbeno okolje. Izgraditi moramo koncept t. i. etnologije razvoja kot specializirane discipline etnološke vede, ki narekuje usmeritev etnologije v aplikativnost in še zlasti v razvoj. Le takšna, družbeno potrebna usmeritev etnologije, ki presega lastno strokovno in družbeno samozadostnost, je porok za njen potreben razmah v prihodnosti. Naloga etnologov torej je, da vzpostavljajo družbeno povpraševanje po mednarodno primerljivem etnološkem raziskovalnem delu na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Prav zato je usmeritev etnologije od zveličavne "člankomanije" v razvoj porok za povečan družbeni ugled etnologov in etnologije ter Glasnik S.E.D. 41/1,2 2001, stran 41 TEMA S.C.D. POSPEŠEVANJE RAZVOJNE ODLIČNOSTI Pospeševanje razvojne odličnosti (Celan 2000a, 44 ) in 1kastrijktur.no vsebin sko pospeševanje razvoja pospeševanje razvoja izgradnja informacijske, prometne, komunalne, okolje varstvene, Ud. infrsist iiikluie nenehno zagotavljanje: •upravljal skih, •melodij skih, •programskih, •tehnidno-tehno loških, •organizae ¡j skih, invencij in inovacij hkrati priložnosti za odpiranje novili delovnih mest. ki botrujejo takšni strateški razvojni usmeritvi. V obdobju, ko število študentov na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani močno narašča, to ne postaja le nuja ter etični dolg oddelka in fakultete, ampak predvsem vizionursko m strateško razvojno vprašanje, ki bo zaznamovalo celotno podobo stroke v naslednjih desetletjih. Regiji;, pokrajine, območja ali ozemlja, ki jih družijo podobne ah enake naravne in družbene značilnosti' ter regionalne kulture, so lista raziskovalna okolja, znotraj katerih je potrebno veliko družboslovnega in humanističnega dela. So okolja, ki jih humanisti, zlasti etnologi, v primerjavi z naravoslovci, tehniki ali ekonomisti poznamo bolj celovito in podrobno. Zato je še toliko bolj nerazumljivo, da smo prav etnologi Prispevali tako malo pri oblikovanju regijJ in regionalne Politike na Slovenskem. In lo v obdobju, ko postaja Evropa regij dejstvo, saj v EU že danes poleka odločanje n sofinanciranju gospodarskega in družbenega razvoja Prek regij. Med redke,* a zato toliko bolj dragocene poskuse etnološke regionalizacije slovenskega ozemlja, se pravi, regionalne členitve ozemlja na enote po skupnih značilnostih', sodi prizadevanje prof, dr. Janeza Bogataja in prof. dr. Vita Hazlerja iz leta 1995. Gre za Poskus določitve posameznih (96) območij Slovenije slede na njihove etnološke posebnosti in lastnosti, pri ^einer se avtorja zavedata, da bo podrobnejšo določitev wej posameznih območij, predvsem pa njihovega števila 1,1 imen. omogočilo šele nadaljnje raziskovanje. (Bogataj, Hazler 1996. 148) Razvoj posameznih držav znotraj EU bo potekal prek 1 ^tonalnegu povezovanja sorodnih evropskih regij, ki bodo gradile na medsebojno primerljivih razvojnih Potencialih {univerzitetna območja, industrijska območja, agrarna območja, finančno diplomatska območja, območja, bogata z naravno in kulturno dediščino itn.). Naloge etnologov morajo biti usmerjene v razvijanje različnih konceptov regionalizma, v sistematično raziskovanje regionalnih kultur ter v vključevane znanstvenoraziskovalnih spoznanj v izdelave različnih lokalnih ali regionalnih integralnih razvojnih programov. Navsezadnje: zakaj naj bi se v humanistiki ukvarjali samo s preučevanjem tega, kako posamezne socialne in starostne strukture ljudi v različnih kulturnih okoljih razumejo invencije in inovacije, načrtovanje prihodnosti in regionalnega razvoja v določenih zgodovinskih obdobjih. Priložnosti in naloge humanističnih znanosti na Slovenskem tičijo v aktivnejšem poseganju v načrtovanje in vodenje regionalnega razvoja sodobne slovenske družbe. To ni le naša strateška raziskovalna in razvojna priložnost, ampak predvsem velika strokovna in etična odgovornost. (Gačnik 2000, 32) Sistemski teoretiki navajajo dva temeljna pogoja, ki vplivata na razvoj današnje sodobne družbe: prvi, ključni pogoj in temeljni gonilni element je dvig kakovosti življenja. Drugi pogoj je povezan z ugotavljanjem smisla - zakaj naj bi se s strateškim razvojem sploh ukvarjali? Pot od raziskovanja k razvoju nas vodi k razvojni odličnosti, kjer moramo etnologiji 3 Regija. Slovar slovenskega knjižnega jezika, CD-rom, SAZU in ¿1«.' SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji, DZS, Ljubljana 1998. 4 Regije Slovenije so praviloma opredeljevali geografi, med katerimi lahko izpostavimo prvo celovito naravnogeografsko rcgionalizacijo Slovenije Svetozara Ucšiča iz leta 1957. razmejeno na pel pokrajin: primorske, alpske, predalpske, kraške pokrajine notranje Slovenije in subpanonske pokrajine. (Rcgionalizacija. V: Enciklopedija Slovenije 10. Ljubljana 19%, 146), 5 Po mnenju prof, dr, Bogataja in prof. dr. Hazlerja so se pojaviti prvi poskusi regionalizacije Slovenije pri J. V. Valvasorju, ki je na podlagi enakih ali podobnih sestavin načina življenja in kulturnih oblik na določenem območju razlikoval območja dežele Kranjske. Sicer pa so začetki regionalizacije povezani s I. i. regionalno etnologijo, ki se je začela razvijati v drugi polovici 19. sLolelja. pa čeprav se ta smer v slovenski etnologiji ni tako razvila kot pri nekaterih drugih slovanskih naredili. Prvo pravo regionalizacije etničnega ozemlja je opravil dr. Vilko Novak, ko je leta 1958 pri strukturiranju slovenske ljudske kulture določil slovenska etnična ali kulturna območja. Določil je štiri temeljna območja: alpsko, o sred nje slovensko, sredozemsko in panonsko. Novakova spoznanja povzema tudi dr. Niko Ktiret. (Bogataj, Hazler 1996, 48) 6 Regija, Slovar slovenskega knjižnega jezika. CD-rom. SAZU in ZRC SAZL1. Inštitut za slovenski jezik Hrana Ramovša in avtorji. DZS, Ljubljana 1998. SI.D. TEMA Glasnik S.E.D. 41/1,2 200!, stran 4S nameniti ustrezno mesto znotraj t, i, vsebinskega pospeševanja razvoja, zlasti med metodijskimi, programskimi in organizacijskimi invencijami in inovacijami, Žal se skoraj praviloma dogaja, da so razmišljanja o razvoju Slovenije povezana samo s pospeševanjem tehnološkega razvoja, kar je tako z vidika celostnega načrtovanja razvoja kot z vidika etnologije oz. humanistike velika napaka, za katero pa smo pretežno krivi prav humanisti, ki s svojo pasivno raziskovalno držo nemo opazujemo aktivno skrb za razvoj med kolegi ekonomisti in tehniki. Delo pri konkretnih integralnih horizontalni in vertikalni osi. (Šoster 2000, 74) Vertikalna os: ■ spodbujanje inovativnosti na makro ravni {državni in paradržavni podsistemi). ■ spodbujanje inovativnosti in globalne konkurenčnosti na mikro ravni (gospodarski in drugi podsistemi, mreže.,.). Horizontalna os: ■ iskanje identitete z aktualiziranjem intégrât i vnega mišljenja in vrednot, ■ razvoj inovacijskih potencialov (vzgoja in izobraževanje). ETNOLOGIJA RAZVOJA Etnologija razvoja II, razvojnih projektih kaže, daje nemogoče začrtali vizijo in strategijo razvoja posamezne lokalne skupnosti ali regije brez vključevanja družboslovnih in humanističnih znanosti, med katerimi je lahko vzvišeno mesto dodeljeno prav etnologiji, zlasti etnologiji razvoja in regionalni etnologiji. Navsezadnje, stroje si izmišljajo ljudje, in to zato, da ljudem služijo. Čas je, da tudi etnologi prispevamo k temu, da se na Slovenskem preusmerimo od rutinskega centralistično-investicijskega razvojnega modela, ki omogoča pravico do neodgovornosti, saj se posameznik vedno skriva za centralistično oblastno odločitvijo, k invencijsko-inovativnemu razvojnemu modelu, kjer so za razvoj odgovorni tisti, ki v danem okolju živijo in delujejo. Način življenja ni le zgodovinska, ampak predvsem razvojna kategorija. Sistemski teoretik prof. dr. Matjaž Mulej vzpostavjja vez med kulturo in razvojem, saj je ključ do inoviranja najprej povezan s posodabljanji na področju kulture (v najširšem pomenu besede), šele nato lahko pride do želenega regionalnega razvoja. Izpostavimo lahko dve njegovi strateški in razvojno naravnani vprašanji, ki sta v svojem bistvu najtesneje povezani s predmetom preučevanja etnologije razvoja: 1. Ali kultura neke regije sprejema tehnološki razvoj? 2. Kako spreminjati določeno regijsko kulturo v inovativno?' Regionalni razvoj postane učinkovit in trajen šele takrat, ko okolje razvija potenciale v vseh štirih smereh na Ne glede na to, s kakšnim razvojem se bomo etnologi ukvarjali in pri kakšnem razvoju bomo soudeleženi, pa se moramo zavedati štirih temeljnih in univerzalnih osnov, na katerih sploh lahko gradimo strateške oblike inventivnega in inovativnega razvoja. Vsak razvojni projekt moramo načrtovati in graditi na: 1. razvojni viziji, 2. globalni strategiji, 3. strateških razvojnih področjih in njihovih strategijah, 4. odgovornih nosilcih. Zastavljena vprašanja so zanimiva, ko npr. razmišljamo o razmerju etnologije do drugih znanstvenih disciplin, o Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo danes in še zlasti jutri, o načrtovanju muzejskih razstav, prireditev itn. Dediščina in razvoj Zastavimo si nekaj strateških vprašanj, ki odstirajo vsebino problemov in dilem, povezanih z etnologijo razvoja: 1. Ali se ne sliši paradoksalno in morda celo nemogoče, da lahko v različnih dediščinah, ki označujejo in pripadajo kraljestvom preteklosti in deloma sedanjosti, iščemo izzive za invencije in inovacije, ki vpeljujejo kraljestvo ali prekletstvo prihodnosti? Glasnik S.E.D. 41/1,2 200!, stran 49 TEMA 2. Kako lahko raziskovalci tradicij sploh razmišljajo razvojno, razvojniki oz. razvijalci pa zgodovinsko? 3. Ali se alternative pri načrtovanju sodobnih družb skrivajo samo v visokih tehnologijah, novih materialih, v novem razumevanju in vrednotenju časa, v zanikanju tradicij ipd.? 4. Zakaj naj bi v času sodobne informacijske družbe in splošnih globalizacijskih procesov sploh razmišljali o lokalnih in regionalnih kulturah, se pravi, z makro vidika o nekih majhnih, marginalnih temah in tegobah? Razvoj ne opredeljuje le etnologije razvoja. V novejših raziskavah je tudi ena od štirih temeljnih funkcij v sistemu in strukturi etnološke muzeologije." V čem je torej bistvena razlika v odnosu do razvoja z vidika etnologije in etnološke muzeologije? V sistemu in strukturi etnološke muzeologije načrtujemo vizijo in strategijo razvoja na osnovi dediščin in kultur, naravnih in človeških potencialov, v etnologiji pa tudi znotraj sodobnih pojavov na ravni vsakdanjosti, očiščenih vsake zgodovinskosti. (Gačnik 2000b, 40) Ena izmed najpomembnejših nalog sodobne etnologije razvoja mora postati skrb za sistemsko vključevanje številnih tradicij oz. dediščin v različne oblike celostnega in moralnega (Rusconi 2001) razvoja družbe. Dediščina, ki se je ustalila v življenju določene skupnosti s prenašanjem iz roda V rod, ni le zgodovinska kategorija, ampak tudi razvojna, saj je ena od temeljnih značilnosti tradicij prav njeno nadzorovano spreminjanje, nenehno preverjanje in prilagajanje. V nasprotnem primeru so dediščine podvržene še intenzivnejši eroziji tradicionalnih pomenov in vrednot, neuporabnosti in naposled pozabi, Res je, da številne tradicije tonejo v pozabo, in to zato, ker ne opravljajo več svoje družbene vloge. Toda prihodnost globaliziranega sveta bo zaznamovana predvsem z njimi. O tem pričajo strukturalni globalni n'egatrendi na prelomu tisočletja, kjer sta dva izmed desetih prav tesno povezana z invencijami in inovacijami na področju regionalnega razvoja: to je niegatrend renesanse umetnosti (Naisbitt, Aburden '^90), znotraj katere se izpostavlja tudi t. i, muzejski buni, saj bodo lokalne in regionalne identitete ne le narodovo zgodovinsko ogledalo, ampak predvsem izhodišče za načrtovanje prihodnosti. Za vse raziskovalce in načrtovalce regionalnega razvoja pa je omembe vreden zlasti megaLrend. ki bo kljub "llernacionalizaciji načina življenja usmerjen v vračanje k lokalnim tradicijam in kulturam. Skratka, tudi globalni strukturalni megatrendi so nam naklonjeni, dediščina ni muzealiziran družbeni fenomen, zaprašeno !ri pozabljeno zgodovinsko dejstvo ali pojav, ampak razvojni proces, kjer se identiteta posameznega družhenega pojava kaže skozi njegovo kontinuiteto. Dediščina je družbeni seizmograf. ki priča o invencijah in inovacijah iz naše preteklosti na ravni sedanjosti. Je zgodovinsko določljiv pomnik ustvarjalnemu načinu življenja vseh družbenih plasti, ne le na področju Znanosti, tehnologij in t. i. "visoke" kulture, ampak tudi med raznovrslnimi oblikami t. i. ljudske ustvarjalnosti in načina življenja na ravni vsakdanjosti. Dedovano bogastvo v tradicijah nas nagovarja, da ni vse slabo, kar je staro, kot tudi, da ni vse slabo, kar je novo. In obratno: da ni vse dobro, kar je bodisi staro bodisi novo. Dediščina vsebuje elemente kakovosti, ki pa niso vsi "uporabni" za potrebe današnjega sodobnega načina življenja. To pa še ne pomeni, da je treba tradicije zavreči, saj se alternative ponujajo v njihovih številnih modifikacijah, metamorfozah in inovacijah. Dediščina kot preverjena blagovna znamka in kot element prepoznavnosti (lokalne, regionalne, nacionalne ipd.) nam lahko služi kot alibi za ustvarjalno mednarodno primerljivo načrtovanje projektov v sedanjosti in prihodnosti. V času "sodobne", hitro spreminjajoče se informacijske družbe, ko večina ljudi živi predvsem iz dneva v dan, brez zgodovinskega spomina in čaščenja tradicij, lahko nemara nekateri označujejo razmišljanja o dediščini kot razvojni kategoriji oz. o dediščini kot elementu družbenega razvoja bodisi kot nekritično, idealistično, nostalgično ali folkloristično početje bodisi kot utopični izziv za znanstveno fantastiko ali futuriste. Za takšna stereotipna razmišljanja o vlogi in pomenu tradicij v sodobnih družbah smo deloma krivi tudi humanisti. Ce sprejmemo tezo, da je eno od dveh najpomembnejših gibal razvoja v sodobnih družbah prav dvig kakovosti življenja, potem je še toliko bolj pomembno, da gradimo svojo prihodnost na razvoju listih dediščin, ki so zgodovinsko že preverjene in delujejo že desetletja ali stoletja, skratka, na vzpostavljanju inventivnega in invencijskega iskanja tistih kulturnih, gospodarskih in vseh drugih sestavin v zgodovini načina življenja na Slovenskem, ki jih lahko s pridom uporabimo kot kakovostno alternativo pri oblikovanju vizije in strategije. Reginalne razvojne agencije (RRA) Načrtovanje in oblikovanje razvojnih vizij ter vodenje posameznih razvojnih projektov morajo opravljati profesionalne institucije z interdisciplinarno kadrovsko sestavo, ki samostojno ali ob pomoči projektnih raziskovalnih ali razvojnih ekip načrtujejo in izvedejo posamezni raziskovalno-razvojni projekt. Po mnenju dr. Štefana Čelana je najprimernejša organizacijska oblika javni zavod, ki ga ustanovijo ustrezna državna ministrstva, lokalne skupnosti in posamezni gospodarski in negospodarski subjekti. (Čelan 2000a, 41)' Sam si težko predstavljam, da bi bodoče RRA obstajale ter samozavestno in učinkovito delovale brez humanistov in družboslovcev, saj so celostni, integralni, regionalni, razvojni programi že po definiciji interdisciplinarni ali multidisciplinarni. Kot takšni ne morejo biti v domeni niti ene posamezne znanstvene discipline, pa naj gre za tehnične, naravoslovne. 7 Iz predavanja prof. dr. Matjaža Mulcja na 21. Podimu v Mariboru, Več o tej tematiki v: Mulej 2000. K Več o razvoju kol etnološko muzeološki kategoriji v: Gačnik 2000b. 19-47. 9 Več o organiziranosti, delovanju in poslanstvu regionalnih razvojnih agencij v: Pravilnik o organizaciji in pogojih za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije 2000; Čelan 2000a: Čelan 2000b; Piry 2000. S.E.D. r^pj S.t.D. TEMA Glasnik S.E.D. 41/1.2 2001. stran 50 REGIONALNO RAZVOJNO PARTNERSTVO STRATEGIJA PARALELNEGA RAZVOJA DOMAČE UNIVERZE im instituti tuje univerze in instituti 'domaČe regionalne in lokalne skupnosti in upravne enote regionalne razvojne agencije ti je regionalne in lokalne ski tnostt in upravne enote Model povezovanja RRA z razvojnimi partnerji (Čelan 2000a, 43) družboslovne ali humanistične znanosti. V takšnih institucijah sta z vidika razvoja pomembna tako ekonomist kot inženir ali etnolog. In nenazadnje, regionalni razvoj ni le ekonomska, tehnološka ali politična kategorija, ampak predvsem humanistična. Z organizacijskega vidika mora RRA skrbeti za povezovanje med sodelujočimi v razvojnem partnerstvu. Na sliki je prikazan model sodelovanja med razvojnimi partnerji, ki je primeren za Slovenijo kot majhno ekonomijo. Razvojno priložnost gradimo na t. i. strategiji paralelnega razvoja, ki že v zgodnji razvojni fazi izdelka, procesa, storitve itd. načrtuje partnersko povezovanje med znanostjo, razvojnimi institucijami in gospodarskimi sistemi. (Čclan 2000a, 42) Kol tako zastavljena RRA že deluje naša institucija -Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Pluj. Temeljna dolgoročna naloga RRA in razvojnega partnerstva je "odkrivanje razvojne moči regije in igranje nanjo" (Čelan 2000a, 44), kar v praksi pomeni, da bo treba vse tesneje povezovati znanost z gospodarstvom, umetnostjo in oblikovanjem, in to z namenutn dvigniti kakovost načina življenja na Slovenskem. 3. Katera so etnološka strateška raziskovalno-razvojna področja?10 4. Ali slovenski etnologi potrebujemo mednarodno primerljiv, povezovalni, vizionarski in strateški, raziskovalno-razvojni. nacionalni etnološki projekt, pa naj ga poimenujemo kot ETSEO - li. oz. kot ERTS - Etnološka regionalna topografija Slovenije? Zagotovo! Epilog II. / Etnologija in razvoj Zastavimo si provokativno, a dobronamerno vprašanje: Ali sploh koga zanimajo etnološke raziskave, čemu le-te služijo in ali jih sploh lahko komu prodamo? Kot etnolog, ki se vse bolj ukvarja z raziskovanjem za razvoj, lahko zatrdim, da je povpraševanja po etnološkem raziskovalnem delu veliko, sami pa bi lahko vzpostavili še neprimerno večjo potrebo po našem delu, saj smo prav etnologi dobri poznavalci lokalnih in regionalnih kultur, številnih drobcev iz zgodovine načina življenja na Slovenskem, ki jih je treba vtkati v različne mednarodno Epilog /, / Etnologija jutri Ker verjamem v sisteme in v sistemsko razmišljanje, saj nas prav ti vodijo k novim invencijam in inovacijam v znanosti ter njeni družbeni uporabljivosti, sem prepričan, da moramo v slovenski etnologiji prednostno pozornost nameniti odgovorom na naslednja vprašaja o položaju slovenske etnologije: 1. Kakšna je vizija in strategija razvoja etnologije na Slovenskem? 2. Kako je le ta podprta z vizijo in s strategijo razvoja najpomembnejših etnoloških institucij na Slovenskem, ki so: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologuo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, • Glasbenonarodopisni inštitut in ■ Slovenski etnografski muzej. Etnologija razvoja je vpeta v interaktivna razmerja med etnologijo, regionalnimi kulturami in razvojem. Glasnik S.E.D. 41/1,2 2001, stran 41 TEMA S.C.D. primerljive vizije in strategije razvoja slovenske družbe. Pred nami je odgovorna naloga, da preidemo od pasivnih opazovalcev in raziskovalcev posameznih kulturnih sestavin do smelih načrtovalcev splošnega družbenega razvoja, temelječega na slovenski dediščini in kulturi, naravnih iu osebnih potencialih, Naloga etnologov je, da se inventivno vključujejo v regionalne študije ter interdisciplinarne integralne razvojne programe različnih lokalnih skupnosti in regij na Slovenskem ter v iskanje in povezovanje strateških razvojnih partnerjev drugod po svetu. Skratka, etnologi moramo aktivneje poseči v načrtovanje in vodenje razvoja sodobne slovenske družbe. Etnologija razvoja mora postati specializirana disciplina etnološke vede. usmerjena tako v preteklost in sedanjost kot tudi v prihodnost, ki ni le futurološka ampak predvsem razvojna kategorija, kjer temeljna raziskovalna spoznanja vključujemo v različne aplikacije in še zlasti v najrazličnejše oblike družbenega in ekonomskega razvoja. Razvoj moramo načrtovati profesionalno in na znanstvenih osnovah, temelječih na najrazličnejših interdisciplinarnih raziskavah. Paradigma etnologije prihodnosti je paradigma etnologije razvoja. Epilog III. / Apel Etnologi smo soodgovorni za prihodnost slovenske dediščine in družbe (Gačnik 2000b, 1) kot tudi za dvig kakovosti življenja! Viri in literatura: pospeševanju regionalnega razvoja. Zbornik povzetkov. Slovensko društvo za sistemsko raziskovanje. ZRS Bistra Ptuj. Mestna občina Maribor. Maribor, 45-46. MULEJ. Matjaž. Zdenka ŽENKO, 2000: Regionalni razvoj in upoštevanje I ustvarjanje (inovativne) kulture regije v slovenskih zakonih o regionalnem in tehnološkem razvoju. V: 21, Podim, Vloga inoviranja pri pospeševanju regionalnega razvoja. Zbornik povzetkov. Slovensko društvo za sistemsko raziskovanje. ZRS Bistra Ptuj, Mestna občina Maribor. Maribor, 9-10. NAiSBITT, John. Patricia ABURDENE 1990: Megatrends 2000, The next ten years... major changes in your lite and world. London, 338. NAVODILO o minimalni obvezni vsebini in metodologiji priprave ter načinu spremljanja in vrednotenja regionalnega razvojnega programa 2000. V; Uradni list Republike Slovenije, 13, 6. 2000, it. 52. Ljubljana, 6979-6981, PIRY. Ivo 2000: Priprava regionalnega razvojnega programa -priložnost za uveljavitev inovativnosti regij. V: 21. Podim. Vloga inoviranja pri pospeševanju regionalnega razvoja. Zbornik povzetkov. Slovensko društvo za sistemsko raziskovanje. 7RS Bistra Ptuj, Mestna občina Maribor. Maribor, 77. PRAVILNIK o organizaciji in pogojih za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije 2000. V: Uradni list Republike Slovenije, 13. 6. 2000, št. 52. Ljubljana. 6977-6979. RUSCONl. Norma 2001: Muscology, social and economic development. Provocative paper, tipkopis (ICO KOM / I CO M), brez paginiranih strani, ŠOSTER. Goran 2000: Mitološka vloga inoviranja. V: 21. Podim, Vloga inoviranja pri pospeševanju regionalnega razvoja, Zbornik povzetkov. Slovensko društvo za sistemsko raziskovanje, ZRS Bistra Ptuj. Mestna občina Maribor. Maribor. 73-74 UREDBA IN VREDNOSTI MERIL za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi in določitvi občin, ki izpolnjujejo ta merila 2000. V: Uradni list Republike Slovenije. 30, 6, 2000, št. 59. Ljubljana, 7646-7650. ZAKON o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR) 1999. V: Uradni list Republike Slovenije. 29. 7. 1999, 41. 60. Ljubljana, 7674-7678. A 1*1 H. Jure 2000: Svetovna razstava je razstava sveta. Expo 2000. v= Delničar, 31. 8. 2000. 6. BOGATAJ. Janez. Vito HAZLER, 1996: Regionalizacija. V: Enciklopedija Slovenije 10, Ljubljana. 145- 148. t'ELAN. Štefan, Mitja SLAVtNEC, 2000: Vloga In pomen regionalnih razvojnih agencij pri pospeševanju tehnološkega razvoja. Pospeševanje tehnološkega razvoja Slovenije. V: Zbornik letne konference. Ustanova Slovenska znanstvena fundacija. Ljubljana. 41-44. " - 2000a: Regionalna razvojna agencija - upravno administrativna ali invencijsko inovacijska in inovutivna organizacija. V: 21. Podim, Vloga inoviranja pri pospeševanju regionalnega razvoja. Zbornik povzetkov. Slovensko društvo za sistemsko raziskovanje. ZRS Bistra Ptuj, Mestna občina Maribor, Maribor, 34-36, GAČNIK, Aleš 2000: Dediščina kot izziv za inoviranje na Področju regionalnega razvoja. V: 21. Podim, Vloga inoviranja pri Pospeševanju regionalnega razvoja. Zbornik povzetkov. Slovensko društvo z.a sistemsko raziskovanje, ZRS Bistra Ptuj, Mestna občina Maribor. Maribor. 31-33. - 2000a: Človek z masko kol predmet etnološke muzeologije. doktorska disertacija. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Filozofska fakulteta. Univerza v LJubljani. Ptuj. KREMENŠEK. Slavko 1974: Ftnološka topografija slovenskega «ničnega ozemlja. V: Traditiones 3. Ljubljana, 189-191. ~ - 1976: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. Uvod. ETSEO. Uvod. Poročila. Ljubljana, 1-52. -1980: Način življenja Slovencev 20. stoletja: zasnova Preučevanja, dosedanje raziskave in problemi. V: Slovensko etnološko društvo. Posvetovanje, Nova Gorica. Knjižnica Glasnika slovenskega etnološkega društva L toULEJ, Matjaž, Nastja MLJI.RI, 2000: Empirična slika odnosa do 'noviranja v Sloveniji. V; 21. Podim, Vloga inoviranja pri 10 Število etnologov je omejeno, tako kol denar za financiranje znanosti, raziskav in razvoja, zato je še toliko bolj pomembno, da v stroki opredelimo raziskovalne prioritete ter določimo strateška raziskovalna področja. Takšna razmišljanja niso uperjena proti -neomejeni« znanstveni svobodi, ne skrunijo. ne kratijo in nc zavirajo razvoja individualnih raziskovalnih poetik, ampak vodijo k večji družbeni prepoznavnosti in potrebnosti slovenske etnologije. Navsezadnje ni vseeno, ali slovenski znanstveniki postavljamo med raziskovalne prioritete preučevanje neevropskih kultur, preučevanje Balkana ali mednarodno primerljivo preučevanje naših lokalnih in regionalnih kultur. Izogibanje določevanju strateških raziskovalnih polj v slovenski etnologiji je vse prej kot modro počelje, ki ne vodi k sistematičnemu razvoju znanstvene discipline, temelječe na mednarodno primerljivi in prepoznavni viziji ter strategiji razvoja, načrtovanega na bogatih izkušnjah v zgodovini matične stroke. Med pomembne naloge slovenske etnologije moramo prišteti tudi ponovno odkrivanje že pozabljenih »etnoloških klasikov«.