r ;; v yUBUTOtfD WTiaCTID xnmma. FMtlPT (No. 55g) AUTHORIZED BY THK ACT OF OCTOBKE 6, 1017, OH WLg AT THE POST OFFICE OF MEW YOBK. H. Y. By Order of the President, A. B. Bnricson. P.M. Qeil NajvsČji |)ov«iuki diMvnik t Združenih državah. Velja s* tm leto..........$5.00 Za pol leta .............. 3.00 Za Hew York celo leto.... 0.00 Za inozemstvo celo leto ... 7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The Largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sur. s and legal Holidays. 19" 75,000 Readers ^ ; TELBFOM: 2«76 CORTLAHDT. Entered ax Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO 108. — ŠTEV. 108. NEW YOBK, FRIDAY, MAY 7, 1920. — PETEK, 7 MAJA, 1920. VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVIII. KNOX JE NAPADEL PREDSEDNIKA SENATOR KNOX JE V SVOJEM GOVORU GLEDE MIROVNE RESOLUCIJE IZJAVIL DA NADALJUJE PREDSEDNIK SAMOVOLJNO Z VOJNIM STANJEM PROTI NEMČIJI — PREDSEDNIK HOČE NAPRAVITI IZ SENATORJEV AVTOMATE. Washington, 1>. <* C. maj*. lepra v so Združene države v J miru »vzdržuje vendar pridsednik vojno stanje, da prisili sciat k sprejemu vrrsaillske mirovne pogodbe brez vsakih izprememb, — jej i/ iavil •»♦-i. itor Kn<>\ IVnnslvanije, pri otvorjenju debate glede t . M»lu«-ij#*, s kMtcro ne j ni m- razveljavilo vojno napoved proti Nem-»•i ji in Avi»t ro-Ojrrski j S»-iwtor Knox )«• >uiatral >vo; govor /a enega najbolj varnih v| v v o j i kanjt-ri m vspr <*•• dejstva. da *e j*- pred kratkim omenilo nje-»itvo ime v /vezi / publikantdeo predsedniško nominacijo, se je i ,«fov govor prii'ak-x ilo z velik« napetostjo. Valerije senata so bili |>«.lue »" veliko ;t. vilo demokratičnih in republikanskih senator- i j i \ j.- poslušalo poz« < no tekom eelega govora. Noben epa odgovora m- ni prijavilo s strnil demokratov. Predalnika Wilson« je govori.ik nstro kritiziral. eeprav je v l n et kit svojega n<»\.»ra tlal izraza svojim simpatijam radi njegove. I o|./ni. Kekel je, d i položaj sili napraviti opazke, o katerih bi ;.-lei, da bi ne bile po'rebne. kajti nedobrodošla je naloga soditi elo-%rka, ki je padci v javni oeeni. Ko pa preti n< varnost narodu, mora oni, ki si drzne nasto- ■ s|avke so si razne indnstr' l< u proti pametnemu » varnem toku. ali -rtopiti na siran ali pa biti rna„aj0 n;l ti na«"in. da sn zdrobljen, je rekel Knox. privetku svojejra r.apovora je rekel govornik, (iobrobit in varnost naroda, da vemo, da imamo mir in da se povrat- Zgornja slika nam kaže trans-1 k miru ne sme /«vlaeevati nadalje. Senator Kinox je rekel, da p0rt delavk, spodnja pa prevoz skuša predsednik napraviti i/ senatorj Vnator je tudi - prizoril nepričakovan napad na resolucije se-! Akron. Ohio. Kazdalfb je znašala ratorja Lodge-a, o ka*erih je rekel, da sieer ne amerikanizirajo mi-f ]5qq milj. i nvne po pod he, da p«» jo delajo nekoliko bolj "varno". ; ~~~ ^ ~ - . .. ..š v.„r,„ _ jo n»daij»vai K„ox CARRANZA BO NAJBRZE ! RESNIČEN PARADIŽ ' «141 iu' ' lun IIU»«I>»JV . . •< . »j..J- —--1 --piFI l (lili! IV. >|»riliijn I'll I'1" Wilson, ki ustraja pri neizprtmenjeni ratifikaciji, avtomobilskih potrebščin iz neke o rje v avtomate. mesta oh atlantski obali v DELAVCI OBSOJAJO PALMERJEVO DELOVANJE FALMERJEVO POROČLO, DA SE BODO DNE 1. MAJA VRŠILI BOMBNI ATENTATI, JE IMELO NAMEN ŠE BOLJ ZASUŽNJITI DELAVCE. — DELAVCE ZMERJAJO ZATO Z BOLJ&EVIKI. DA BI JIH DISKEDITIRALI. železu "č.irskt P* l>o j močjo avtomobilov transpr.- tira da zahtevata, j.. ,--»znp potrtbščii e. POBEGNIL IZ MEHIKE NAČRT ZA REŠITEV ZA DELAVCE REŠKE6A VPRAŠANJA mora biti vsak korak, i" h t ere pa bo storil konpres proti miru, tak, da; ne ne bo treba pri nj"m eksekutivne akcije. Nato je pričel dokazovati svojo trditev, da je bila cesarska ucm- j ska vlada edini povratni sovražnik Združenih držav in da ni nobe- --j - ni-ya so\ ra/nika. o napadel zvezno vlado Thunoty llealy, predsednik unije kurjačev. Kekel je da je edini namen nekega visokega državnega urad-l.ika (mislil je Pa line rja) lapati ameriškemu narotlu ter pa varali. Na vsak način hoče vsiliti Amerikaneem prepričanje, da je vsak tujce sovražnik dežele in njenih naprav. Predsednik Bartcn je povornika večkrat prekinil, i-es. da ne more trpeti napadov na vlado, toda on se ni bripal za to. Kampanja za obrekovanje delavcev se je začela tekom 24 ur p<> sklenitvi premirja --- je rekel Ileah. — V prvi vrsti so dolžili de-lavee, da so oni odgovorni za visoke življenske stroške v deželi. Namen vsega tesa je bil tako zastrupiti duha naroda, da bi lahko dbbičkalovei ir. profitirji nemoteno opravljali naprej svoje t-ečedno delo. Vlada ni imela nobenega drugega namena kot delavee popolno-m zasnžnjiti. Po. maja. — Vsa poročila, ki so prišla semkaj i/. Mehike, kažejo, da je nevarnost. v kateri se nahaja C'arranza. vedno večja in da bo najbrže po- da je njegova dežela paradiž. jugoslovansko kontrolo. Rim. POLOŽAJ V MEHIKI Carranza bo najbrž našel zavetja na ameriški bojni ladji. — Položaj postaja vedno slabši. ■ bepnil iz svoje dežele v teku na-Senator Knox je rekel, da bi pariški izdelovalci miru storili v<*- siednjih dveh tednov, l.ko huljie. Če bi se omejili um proglašenje konca vojne ter dovolili j Posedaj še ni znano, kakšno narodom sveta, tla ^e ob bolj primernem času lotijo vprašanje med-1 bodo zavzele Združene dr- l a rodu etra miru. Izreke1 se je tudi /a mednarodno sodišče ter drupe | v sin,-ajlu jzpremembe v vla- korake. kojih namen je proglasiti vojno za nepostavno in nedo-1 j. sosn lI(le]PŽil m,Hlzavezniške konfe- je dobil Carranza poziv, naj se Soplasno s tem listom je vlada rem.p kj so bf) bavila 7 demobjli-1 i;:gubi iz urada najkasneje do 15. vprizorila to akeijo vsled poročil,' Naša dežela j.- resničen soci- Rim. Italija. 5. maja. — Kot jalni parad ž — je rekel ministr /na .o. se ni zavezniška konferen-} ski predsednik Tehodoiv iz j »-a v San Remo zaeijo Nemčije. ZA DVA IN TRIČETRT ODSTOTNO PIVO. Boston, Mass., 4. maja. — Go-verner Coolidgc je bil naravnost preplavljen z brzojavkami, v ka- UMRL BO Z LESENO NOGO. Pošilja t ev T:>.000 palon. ki JC|t,.rih pozivi jr, naj podpiše dospela pred kratkim, pred krat- j.r^iojjo za o.75 wlstotno pivo, kim, se ko nahaja na krovu par- katero je sprejela zakonotlaja. rika. dokler ne bo vlada storila (V*f kot tristo takih brzojavk je svojih korakov plede povratka te- riil(> Y ^ržavno hišo in ena tre-pa žpanja nazaj v Ameriko. t;na teh je prišla iz okrajev go----- renje države. Neka sličnost v besedilu brzojavk je dala povod za domnevanje, da je organizirana I'radniki v Sing Singu so izja- propaganda na delu v prid pivo-vili. da so v resnici v zadrepi radi \arskiin interesom, h senc nope John Kgana, kojrga Ooverner je tudi dobil proteste smrtno obsodbo radi umora Johna proti podpiranju predloge od An-Kle na v Bronxu je pred par dne- ti-salonske lige ter tudi od drugih vi potrdilo apelacijsko sodišče, j hinavskih dr£b. Dosedaj ni Se napravijo, da je Eean pr\ i Člo- j mignil, kakšna bo njegova akcija vek / leseno nogo ki je kdaj se-i glede te odredbe. d< | na električni Rtol. Ker je les felab prevodnik elektrike, je warden v Sing Singu izjavil, rta bo najbrže treba od-> - s.raniti leseno umetno nogo, ko! Ker se parnik "Susquehanna", pa bodo privezali na električni i ki bi bil imel odpluti ic New Yor- ntaja. Eno poročilo. ki je dospelo v Washington ir nekepa vira. ki ni sprejema primernih postav :n pre velike cen sladkorja in mesa nam lic delajo niti najmanjše zadrege. Sladkor se prodaja po devet centov funt in steak je mogoče dobiti za šestnajst centov fini t, — je izjavil. — Vlada je lastnica vseh pašnikov. rudnikov ter tudi obratuje. vse železnice. Mi imamo postave za zavarovanje udov in otrok trr postave za kompenzacijo usluž bencev. (Tudi v Ameriki bi bilo lahko oficijelen, ugotavlja prav poseb-jtako ali pa še boljše, če bi ne bilo no. da bo Dominguez b od očr pro-1 treba skrbeti za milijonarje, ki vizorični predsednik Mehike. On r.e vedo. kako bi zabavljali de- VAŽNO ZA POTNIKE stol. RUSI SO PODPISALI V VLADI-V08T0KU PREMIRJE. London, Anglija, 6. maja. — Neko brezžično poročilo iz Moskve pravi, 4a«rjf bilo pripisano premirje med Rusi in Japonci v Vla- A ka 22. maja, nahaja v popravil«, zato se ne ve še, kdaj bo zopet pričel voziti 22. maja tedaj ne odpluje noben parnik ▼ Trst. Kdor nam je poslal aro za ta parnik. naj se pripravi ta parnik 'Argentina', 1c odpluje is New Torka v Trst 3. junija. predsednik jc po poklicu inženir ter se dosedaj ni aktivno udeleževal političnih mešanic v Mehiki. Glasi se. da ga vse stranke priznavajo kot moža neoporočnega značaja, ki nima nobenih osebnih ambicij v političnem oziru. Soglasno ?. mehiško ustavo bi mogel Carranza imenovati njega ministrom za zunanje zadeve, predno bi odpotoval iz Mexico City. V takem slučaju bi postal Dominguez avtomatično provizo-rični predsednik, dokler bi se pri volitvah ne izvolilo novega predsednika. Xadaljno ime, katero imenujejo v zvezi s tem kot še bolj zadovoljivo za revolueijonarne stranke, je ime Fernanda Iglesias Cal-derona, ki je najbolj ugleden dr-/ tvljan Mehike in je znan od enega konca dežele do drugega. Calderon je aristokrat, a je kljub temu ugleden in priljubljen pri narodlu. Ou se je vzdržal vsakega političnega boja ter se ni udeležil nobenega revolucionarnega izbruha. Njegova izvolitev za provizoričnega predsednika bi zadovoljila vse razrede v Mehiki soglasno s tukajšnim revolucionarnim glavniih stanom. Če se bo vdal, je le malo dvo- \ nar. ki pa kljub temu še vedno grabijo in grabijo. njih odločno v st rajal a na svojem stališču. Bol graj ska vlada ni hotela ničesar slišati o kakem kompromisu. ki bi jo oropal Reke in sosednjega ozemlja. Sedaj pa poroča Giornale d'Italia. da bo najbrže v kratkem dosežen končni sporazum. Italija bo skorajgotovo dobila nadvlado nad Reko pod pogojem, dr bo pristanišče pod jugoslovansko kontrolo. SPLOŠNO ČIŠČENJE SKIH MESTIH. V RU ma. da bo Carranza odšel naravnost v Vera Cruz. Vse kaže, da nimajo revoluci-jonarji nobene želje ovirati njegovega odhoda ter so celo pripravljeni olajšati mu ta odhod, čc jim bo vnaprej naznanil, kdaj misli odpotovati. Neposredna dolžnost Calderona ali kakega drugega moža. ki bi bil izbran provizoričnim predsednikom bi bilo vzdržati red ter pripraviti vse za volitve vršeče se na London, Anplija, fi. maja. — Leninova vlada je zapovedala splošno čiščenje vseh ruskih mest. da je postal opri jem Carranze nad Mehiko še dosti slabejši kot pa je bil. Odpad generala Pablo Gonzale-sa pomen ja po naziranju tukajšnjega revolucionarnega glavnega stana, da je vlade Carranze konec. Mimogrede rečeno pa je, da je bil Carranza zelo spešen podjetnik ter je nagromadil veliko premoženje. Revolucijonarni agenti tukaj so bili prepričani, da bo ostal Gonzales nevrrafen, vsaj med Caranzo in Obregonom. Oni nc verujejo, da bi se bil kouečno spri z mehiškim predseduikom, če bi ne bil prepričan, da so* dnevi Carranze šteti. V slučaju, da bo pobegnil iz glavnega mesta, ga bo najbrže sprejel na krov kak ameriški torpedni rušilee. London, Anglija, 6. maja. — Položaj v Mehiki smatrajo tukaj za zelo resen ter se glasi, da je angleški poslanik v Washin^tonu, delo ali pa bo zapadla obljuba, katero so dali delodajalci, da bo namreč plača od 1. junija naprej znašala en dolar deset centov na uro. Viljem Brims, predsednik Carpenters District Councila je izjavil, da bo 4000 stavkarjev ostalo še naprej na stavki, če se r.e bo povišane plače dolar in deset centov na uro dovolilo od prvega maja naprej. Možje so dobivali dosedaj 85 centov na uro. Vsak pet rog rajski meščan, bodisi ženska, mora posvetiti tri ure!Sir Geddes, gotovo že neformalno na dan čiščenju. Vso nesnago morajo spraviti iz hiš ter odpeljati v reko. DENARNE POŠILJATVE V ISTRO. NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila prvo nedtljo v juliju kot določa'popolnoma zanesljivo in sedanjim tv mehiška ustava. Sedaj se splošno priznava, da bo general Obregon deležen lahke zmage na volišču, če se bodo vršile proste volitve. Čeprav je Cbrcgon močna sila za revoluci-jonarnim gibenjem, se je dosedaj vedno trajno držal v ozadju. General Pablo Gonzales je soglasno s poročili, odšel iz Mexico City. Pravijo, da se je pridružil revoluciji in da je prekinil obe železniški črti, ki vodita v Vera Cruz. Gonzales je vstrajal pri zahtevi, da se vrše volitve, d očim so drugi pristaši Carranze zahtevali preložitev volitev. razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi. Jamčimo ali garantiramo n vsako pošiljatev, toda goče zamude v izplačila na mo prevzeti nilrske obveznosti. 50 lir .... $ 3.00 100 lir .... $ 5.70 300 lir .... $16.50 500 lir .... $27.50 1000 lir .... $54.00 Denar nam poslati j* najboljše po Domestic 1 aH pa po Vow Y«k razpravljal z državnim depart mentom o tem položaju ali da bo to storil kaj kmalu. Angleška vla- ŽENA PRED8ENIKA A. LABOR UMRLA F. of Washington, D. C., G. maja. — Danes je umrla tukaj v svojem domu žena predsednika American Federation of Labor, Samuela Gompersa. Že dve leti je bila ja-ko slabega zdravja, toda zadnji torek se ji je zdravstveno stanje znatno poslabšalo. da zasleduje baje z velikim vznemirjenjem razvoje v Mehiki. Premislite dobro, komo boste vročili deesr ze poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke. Sedaj Živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postat! hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. Naše denarne pošiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim raa-tneram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. 300 kron----$2.40 1,000 kron .... $ 7.70 400 kron $3.20 5,000 kron .... $38.50 500 kron >..-. $4.00 10,000 kron .... $75.00 Otnafiene oene so veljavne do dne, ko se nadomestijo s drugimi Denar nam podati je najbolje po Domestic Poslal Money Ordea tU po po New York Bank Draft. , , .. - /i TVSD*A MAM HATBKE, - GLAS NAHODA, 7, MAJA 1920. 4« GLAS NAHODA •T MMUMM. Nmmr VI City, N. V. CLAINARODA H Manhattan, rti Cartlan6 li li je pričel Samuel Oouiper* študirali ljudi tor delati /njimi. • Svoje prve izkuiiije je imel med izdelovalci smodk ali cigar ho je nato prišel iz Anglije v Amtriko, je živel med nemškimi in . .»iov>k:tiii k ojači. l/za If^'J naprej pa je bil, / izjemo enega leta * I I ti ik American Federation of l*abor. \ t»-j tVcl raeiji -»o zastopani vu delavci modernih industrij \ ili \r><. Samuel tiempre* jdi pozna \>e, gledt telesa in tempera-n m.t, _hde etike in razuma. Pozna jili v masi in pozna jih v sku-j iimm \' delu ni n kakega natančnega m« rila. Lju-Jje rastejo kot £a jo nad uinozieo. Ko se dvigajo, jih Salu uel (ioiupcr* vivli. IV/ove nekatere, naj btdejo z nj.m k mizi posvetovanja. Oni i i ti .. i. j.....v,itii, /1 v i • \ upanju. M »-d «i lavstvom je najti eilj< 1-1 li.ko kol jih je mtjli \ politiki. Najti je tudi obilo človeške na j. ve. Mtienja >i na so rti tu je jo in ambicije >t- *pt.pad«jo ter kujejo z»-1 ute. Navio e sk» vj*c >]uboMt človeštva, a tudi v*c dobre Mrani. Vršile so n. štev dne bitke v notranjosti delavskih vrst za me-Mo, katero zavzema Simutl <;»Hupers. a v javnost so le redkokedaj I « šli Z l* oda j v %\o jem življenju je Samuel (»ompers spoznal, da bi ka stranka organizirana in aktivna, pomen jala uničenje nni >a. N'sak človek z aspiraeijatni bi j »ost al politik. Govornike bi iti ha \sak*-m Vogalu. I>i*cipline bi ne bilo mogoče vzdržati " Ji liko l*dj važni k«»t pa plače, delavne aire in de it« ra pa (o s,- šnU» g I«sove ter natančno merilo moi j« i« Inem n F eden ■ bil Sami dokumetii ilni pnja: on of l^bor je hiia oVira nir i rana leta l!V?l , <;«>mp«r* i/voljen pr» ds«tlnikom in v nekem entu iz one*;a leta se je glasilo: jat t j id «la *o bih izvoljeni in številni sovražnik o s Jo strokovnih uu»joiiist<»v. m. lia s»* pregovori organizira ao de! o. da ustanov # vfiiaki' ali se priklopi kak: polUičiii stranki, je rotoval ter ju» tudi porazil. — Porazite svoje ■dri»lil, in fflasujte za s\oje prijatelj**. — Kra- ■e v glavnem držali tega nasveta. organizirano delo zahtevalo i.asi* zmage in noben i i; v roka.ii m mu^el pobiti *eb trditev. Nikdo ni • »•• skrivala v gričevju <-«da ainiaor tekom kampanje le M 0 st- Ik) omejevala izključno na iztok, sever in za pa d. Ničesar bi namreč ne bilo mogoč«* opraviti v južnih državah. Senator 1'mler-\vood je odkrito rekel, da je on odgovoren za p rot i-stavka rske člene Cummins-Eseli žel»-zniške predloge, a niti postava sama. uiti pri-znanje iz njegovih list mu ne bosta ško«lila v Alabami. Enajst demokrat lenih senatorjev, katere bo treba letos zopet izvoliti. živi na jugu ali jugozapadu. Te ali druge demokrate se l>o p*»slalo nazaj v k«rti£»res. Ne bo j in treba držati niti enega govora ali izdati le en dolar. Kij d. temu pa žive najbolj odlični kritiki linijskih delavskih voditelj« v v drugih delih dežele in najmanj polovica njih pripada demokratični stranki. Pozdravljam vso Pittsburžane in ravno tako vse ostale napredne rojake po širni Ameriki. Ivan Varbga. Mclntyre, Pa. Po dolgem potovanju sem se vendar enkrat vstavil pri starih znancih v naselbini Mclntyre in dobil delo, ki je še precej povolj-no. Dela se vsak dan in se še dobro zasluži. Kraj je prijazen, malo hribovit in obdan s cvetjem. Naroda je tu vsake vrste. Štorklja je ouiskala tukajšnji družini, družino liožič in družino Kocjan. Obilo sreče! Pozdravljam vse znance, kakor tudi druge rojake po Ameriki. John Miklavčič. -i Barber ton, Ohio. Koncert, kojega je priredil tukaj v Darbertonu pevski oktet "Samo" pod vodstvom g. Primož Kogoja iz Clevelamla, je bil ne-iaj. česar gotovo Barberton še ne pomni. Točnost in izvršitev posameznih točk se je vršila v najlepšem redu. Posamezne točke so bile tako akordno in harmonično n-iirane, da se je še tnjee izrazil «» ihtgnalmmttHka Ustanovljena I. 1898 KatnL ifebturta Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Uradniki. Pc MIHAEI. ROVANSFK, GREGOR J. PO RENTA. Bo* 176, BL Predsednik: - Box 251, Conemangh, Pa. Podpredsed.: LOUIS BALANT. Bor 106, Pear Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, By, Minnesota. Blagajnik: GEO. L BROZICH, Ely, Minnesota. Blagajnik neizplačanih smrtnln: LOUIS COSTELLO, Sal Ida, Cola Trbovni Zdravnik. Dr. JOS. T. GRAHEK, »43 E. Oblo Street, K. S, Pittsburgh, Pa. Naders ikl. JOHN GOUŽE, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue M. So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 512« Natrona Alley, Pittsburgh, Pa- Box 480, Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minnesota. JOEN RUPNIK, S. B. Box 24, Export Pa. JOHN PLAUTZ Jr„ 432 7th Ave^ Calumet. Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave, Dulnth, Minnesota. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St, Chicago, I1L Združevalni Odbor. __ RUDOLF PERDAN, 6028 St Clair Avenue, Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, 4*64 Washington , St, Denver, Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 ~ 8th Ave., Johnstown. Pa. Jednotino glasilo: "GLAS NARODA" Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošlljatev naj ■e poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov in sploh vsa xdrav- iepi slovenski harmoniji in pesmi. ni8ka_sprtfevsla se naj pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Pevci so želi obilo aplavdiranja. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom ia .11 ako bi imeli krajši program, i obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V oi morali gotovo ponavljati svo- Nagajal ima okrog $300,000. (tristotisoč dolarjev). BolniSklh podpor, od-ie proizvajanje večkratno Toda'*kodnln' in poflfartnin je izplačala že nad poldrnsi miljon dolarjev. Jednota , .. - t-. - iteJe okrog 8 tisoč rednih članov (ice) in okrog 3 tisoč otrok ▼ Mladinskem »bcinstvo je bilo presenečeno in oddelku. Drugtva Jednote se nahajajo r« raznih slovenskih naselbinah, jt* imelo pred seboj veliki pro-j Tam, kjer jih Se nI, priporočamo vstanovitev novih. Kdor želi postati član iram, raditega je le sledilo ttnl-ki.uaj se zglasi prt tajniku bliiaega društva JSKJ. Za vstanovltev novih druSter '.a točko, kar j.- nekoliko olajšalo!« ** glavnega tajnika. Novo drnStvo se lahko vsanovl z 8 člani rudi pevce. ti. Kogoj je tudi v svojem govoru "Naša pesem" poiasnil, kaj je slovanska pesem, posebno tu; laJe/- od rojstm- grude, za kar je seveda /.el veliko priznanje. Nam ali članlcamL Slovenske vesti. Milwaukee, Wis. j uči razio- naprave. Mak se nahaja Ponesrečil se je rojak Leopold sedaj \ .Minneapolisu, kj»*r skle-.►a naj ostanejo njegove bes»«de v Shuster. V nedeljo 2."i. aprila zve- pa razne pogodbe /.a stroje in pominn ne samo začasno, temveč čer ob šestiSi se je »kaš^tl malo vo- dnigč )M>tr**biif stvari, ki jili n»-za vedno. jziti z motornim kolesom svojega 'obhodi to rabi jugoslovanska vla- Tak koncert bi se moral ponav-'prijatelja. Komaj se j.- vsed.l na da. Obiskal in «kjt.- v poslopje j", tega,da bo lahko pripo- preprU-an vem, da bi privedel r znano, n kulture. Rojakom po bližnjih katerega je zdrobil. Zadobil je j« -Jugoslavija zelo Vx^ata na ru- laselbiiiah priporočamo, /abijo oktet da j^o-'precejšnje ran* A*Samo*' tudi v svo-} K sreči je bil ........... je naselbine ter s tem širijo slo-, rokah; mudil se je namreč v g»>-:nedotaknjeni. /♦•mlji se ve-sedaj še Oktetu Sa-jstibii Windishman ne na glavi in mkah.|<« m premoga, so v zeml. il zdravnik tak..j pri. liki zakladi, ki so bili do Mrs. -Ti»Iiti S<»iii- n je tak .j po- i rem i nu Ia je car. stara 2!> let. V oKia jn • ječo so pripeljali Ju- ti* I na ni >, brigali izk!, audidale. Kav \oditelji nikd gaiii/iranega dela. katere je vodil 1 rjavite, »»krajne in občinske volijo pa je bilo lazširjeuo naziranje. Dopisi •rensko zavednost. ruo" pa kličemo: Le naprej po vezal rane ter nato prepeljal ra začrtani poti za prohnjo in kul- njenca v b»dnišnieo. P-škodbe ni-j urno izobraževanje Slovencev v >«» k sreči nevarne in se rojak že riča, kj.r bo moral čakati porot-Združenih državah in na z«»petno| nahaja »loma izven v«*ake nevar-'u** obravnave, ki se b<» vršila v veselo svidenje! nostL « eio u»-riiiij*"!iKa!iii >e je,"" j' »'■»•" --....j- . ••• . nioral i dokler za t<» prekorLstiio Z ve>e! jem veselo novi«-«« * v«Mlitclji i< no le za n ortrauiza ir k«>ntndirali vla-ov tiuij%kih »lelaveev. Ta za-« »'.,» j«- sporna ter jo morejo rešiti le linijski možje >aiui. Volihve za kong es >o s«- vršile v letih 1*K>». ]fM)S in 1912 in (>oiu|»ers pravi, da j< v vi»eh teh letih organizirano delo porazilo Š'evdne svoj«« sovražnik«. Tnlil je. tla je bilo v zadnjem navedenem I lu izvoljenih atestnajst članov str<»kovnih unij v poslansko zbornico in eden v senat Združenih držav. Frank Morrison, ki je bil skozi četrt stoletja tajnik te organiza-< i je, i«* rekel, da so politiki na v so mogoče načine skušali podvreči • fed e rac i jo, da |>a se slednja ni nikdar umaknila s svojega strogo i'est rankarskega polit, enega stališča. Na ta način *r lu.če dati American Federation of I>abor koneč-no kontrolo nad polit i-'-nim pol jeni ter spraviti uuijonizem v polno po*est njegovih pravic. l*ri naslednjih no -embeiskih volitvah bo izvoljenih 435 čanov l»oslati-.ke shorn ice kr-Mgresa in senatorjev. I/.med senatorjev, ko-j li rti k poteče dne :t. marca 1921, jc šestnajst demokratov in petnajst i epublikaneev. Med temi so razni voditelji, katere bo skušala Fe-deraeija poraziti s pomočjo delavskih glasov. V poslanski zbornici so bili zaznamovani za poraz štirje kandidati kot največji sovražniki dela. Nekateri izmed mož, katere hoče organizirano tlelo paraziti, so siari sovražniki unijonizma kot ga vri in izvaja Samuel Gompers Proti drugim pa se bo delo borilo, ker so glasovali za po^iavo, ki je bila pred kratkim sprejeta :n so-glftsno"* katero so b.le železnice reorganizirane ter vrnjene njih lastnikom Predloga je šla skozi obe hiši kongresa z veliko večino ter jo je podpisal tudi predsednik Wilson. Voditelji unijskega ni peres prerugi korak v napreilku trikaj-venske naselbine. nainr»-č. da šnjih S|«.vcnrev je zanimanje -e tukajšnjim Slovencem venilar pevskega društva za dramatiko « nkrat <«*i »Kiprle. da so zagledali Vzelo »-i je [M»guma in truda, da »■vetbrbo napredka"! Ne mislite pa.[bo večkrat pittsburške Slovence «la se jc bog ve koga velikanskega j zabavalo s kak«» prijazno igro. — zgodilo in da je že pittsburška(Pevsko društvo priredi zabavno naselbina na prvi vrsti. Tega še igro in sicer 4'Nemško nemarno" ni. ampak, akt» se bo tako nada- v st»bo 29. maja v K. S. Domu. ijevalo. kakor se je sedaj začelo, bo v kratkem času prišla na krmilo. Dokaz temu je sedanje gibanje in delovanje pittsburških Slovencev. Poročalo se je že, da se namerava v Pittsbunghu vstanoviti zadružno prodajalno (konzumno društvo). Takoj, ko se je začelo delovati za to prekoristno idejo, žo je bilo na koše nasprotstva. Tako je bilo vse delo jako počasno in človek bi skoro mislil, da Igra je jako smešna in zabavna in tako bo vsak zadovoljen in vesel. Po igri se bo pa tudi lahko malo presukal magaia kar po eni nogi ali kakor bodi se že hoče. ker godba bo izvrstna. Za suha grla pa za prazni želodec bo skrbel odbor K. S. Doma, ki ima ravno 91etnico. Tako se zopet prilika nudi, da bodete malo pozabili svoje težave, katere mora človek v sedanjih časih prenašati. Tudi ne smem pozabiti omeniti. res iz tega vse skupaj nič ne bo.,da sta dva vrla liaprednjaka in Ali pogum začetnikov ni prepa- strokovnjaka v slikanju Joseph del, ampak še bolj s trdno voljo Majcen in Frank Oblak odprla in pogumom so se zavzeli ter za- svojo obrt na 4805 Butler St., da čeli z marljivo požrtvovalnostjo si zamore vsak nabaviti spomin v svojem prostem času agitirati za starost, kakšen da je bil v svo in delničarje nabirati. Akoravno ji mladosti, ali da se zamore iz je bil to jako težki posel, vseeno kazati svojcem v stari domovini, je uspeh tak, da so že toliko del- katerih ne more sam obiskati. De-ničarjev pridobili, da bo zadruž- lo je prve vrste, in ker sta tudi na prodajalna zagotovljena in da prava slovenska naprednjaka se že lahko prične. «vseli ozirih, se jih priporoča vsem Zavoljo tega se je že prostor za Pittslniržanom in okoličanom, da omenjeno prodajalno zarentalo na jima gredo na roko ter da se dajo 34. cesti in v nedeljo 9. maja ob pri njih slikati. Saj sta edina sli-3. uri popoldne se v K. S. Domu karja v Pittsburghu. vrši skupna seja vseh dosedanjih Zdaj pa naj še kdo reče, da slo delničarjev in vseh tistih, ki žele venska naselbina v Pittsburghu I »ost at i delničarji te prodajalne, spi. Bilo je spanje, ali tudi to je Na tej seji. kjer se bo »e vpisalo minulo. Iločemo pa vse poravnati, nove delničarje, se bo vršila vo- kar je zamudenega, samo da se je litev novega odbora, kateri bo pričelo zanimanje za napredek, potem vodil vse poslovanje za Ne smemo pripustiti, da bi nas eno leto in takoj tudi za charter narod prepadal. ampak da bo na-krbel ter prej ko bo mogoče tudi predoval in se povzdigoval nad delnice preskrbel, da potem vsak drugimi narodi, delničar svoje dobi. Zatorej vsi Naj zadostuje za enkrat in ob vsi dosedanji delničarji zadružne priliki zopet kaj sporočam. Vsem prodajalne vljudno proženi, da se Pittsburžanom pa na tree pola-vsi do zadnjega vdeJežite te seje gam. da s trdno voljo nadaljujejo in da pridno agitirate ter vsak še svoje delo in povzdigujejo svoj več svojih novih delničarjev pri- lastni narod, na katerega je lahko pelje a aeboj na to sejo. Rojaki, vsak ponosen. , < tti.-seeu julij i. Jurič j" olnlolžen, Vdeležba koncerta, kar mora ! i>lo med uda . nikake objii- riki « d 1«» do VI ler. M« d pr -11-! » " ve. Poslani dopis »lede koncerta kami vidimo tudi imena, ki nam d je bil baj»- pri«»b«Vn v tilasu Na- pričaj««. ■n sieer da » gotovo slovenska. Ia št. z d e 27. aprila, toda hi sicer: Ivanka Pir^ar. -tan; -t2 ialib«./♦- dotične šTevilke v liar- }«•: secira Katarina ; K««-«- M. »erTonu ni^mo prej»-ii. vsaj indo- Tr-.U-«- :>1 -.^tra Aquina : J"-vica nartM-nikov ne. ako spl«»!i bana Ti»rk. 2»> -e^tra S«*rena . A kdo. Imamo pa še eno ie«it **••*«! i«-ji }C »mxl» za kuhan n z rev««!verjet; Fra i k < iralvk njepova r«-ši. Juriča j»- aretiral ;i».-nt K. Hess 15 milj d Hibbitisra na njego-V - v« »ji "kabini" je s - i :i,--šii nie»- in v bližja našel a^«*nt lil! j. ob radi bil kaznovan kršitve suhe drugo stvar Virginia, Minn. tu v liarbertonu, kar nikakor ne! Tukajšnji Jugoslovani priprav-dopušča, da bi prišli vsi Slovenci,|jaj0 niU-.rt 7ii sprejem T. .Maka. tukaj živeči skupaj na kako po-.ki je poslan «kI jugoslovanske meni ji vo prireditev. To vam je'vlade v Združene države, da p» trdnjava kot Gibraltar na Špan-| _ skem, samo da sc imenuje Wolf j Creek (rečica). Ako gremo iz za-! P° padnega dela (west end) proti Jruigi strani, pridemo do omenje- , . , ne rečice, kjer nas prime božjast'te™ f Pranega v. moremo vrniti. Ako gre-Naroda. Pripoiruiim le to. za pa dnem u delu. da Se v okohci Trimda dol>ro dela- na ir!« p« stav«-. (►pn-^Vn je bil v distriktnem sodist'u John lVrkovič. ki je bil obdolžen. tla je napadel z-mesar-jskim nožem Fred. Kovačeviča. Sodnijska obravnava, ki se j* vršila med Barbaro Matekovičevo proti Oeorge Mihelieu iz Gilber-eložena ter se bo na-jevaia v nedoločenem času. — Kot je bilo že porocano, je 1 >nr-liara Matekovie tožila Miheliča oziroma zato, lan za dnem, in namesto ene naselbine sta dve (akoravno istega Pečlarski stan je zapustil gostoljubni gostilničar ^nton Čeka imena), namesto enega društva1 »la. Med časom, ko me ni bilo v deset, namesto ene zabave na ve-j teh krajih, se je poročil z neko ro-5er, da bi bila lepša vdeležba, sta jakinjo v Walsenburgu. S teui^se navadno dve, namesto enega Narodnega Doma hočemo dva itd. Titda zadnja vojna je pokazala da vse moderne in nemoderne u-trdbe ne odgovarjajo posameznim topovom. je odtegnil pečlarskemu davku, ki bo baje kmalo uvel je vi jen v tej deželi. Iz Puebla se odpravlja mnogo rojakov v staro domovino, dočim! ker ji je slednji obljubil, da jo bo poročil, kar pa zdaj noče storiti. Madžari bodo iredentisti! V Segedinu so ustanovili madžarsko ligo. Na ustanovnem zborovanju je govoril madarski pisatelj Ferencz Ilereog in izjavil mod drugim tudi tole-. "Pravila madžarske lige izrecno prepovedujejo, da bi sc člani Raditega pa odprimo se jih je mnogo vrnilo z bojnega;^,h z zunanjo u:: notranjo pol,- tudi mi naša grla mesto kanonovJpolja v Franciji. Iz bolnišnice se^ko. Nas cilj je kultura in burna- da uničimo enkrat (čas je že) za'j* vrnil rojak Max Buh. Rojak J n it et a. Ako pa je iredentizem to, , . , . ■ - i t____v i>i„*„:i. „„ ____i____i —bi morali sprijaznit i s krva- vselej zapreko hitimo dru ali zabavo. Vsakega____^ „ rojaka dolžnost je. da dela na to, zdravja vrača. Naj še omenim, da!tisočletnim kraljestvom Svetega da se popravijo stare napake in > rojak Blatnik sin edinec obče-;Štefana, potem seveda potem smo preko med nami, da pri-jJacob Blatnik se je nabral precej da bi se morali sprijazni«, s krva-rug k drugemu na vas nervoznosti, ko se je bojeval pred:vim posmehom, z vnebovpijoco ro. Vsakega zavednegaIVerdunom, toda sedaj se mu že,krivico, ki jo je svet zagrešil nad privede lepšo slogo v barberton-jznane Blatnikove družine. Njego-sko naselbino. Jva sestra Ana se je pred kratkim Skupno si lahko vstanovimo, poročila z rojakom Henrikom kako kulturno društvo, dramatično in pevsko druittvo ali čitalnico. ne glede, kje je sedež. Važno ircdeniisti! Mi pravimo, dokler bo samo jedna madžarska vas v tujih rokah, bo vsak Madžar, bo vsako madžar-ko dete — ireden-tist". Madžarom, ki so tisočletja držali v okovih deset in ver- miljo-rov tujih narodnosti, tndl ireden- Henigcmanom. ki se je pred kratkim vrnil iz Franeije. Dne 18. aprila je prišla iz Rock je. da obstoji Rojake, koji se te-| Springs vesela družba k že gnan ju ga zavedajo, bi prosil, da se o tem'norve slovenske eerkve v Denver. nekoliko razpravlja in nekaj u-(JCer je pa ravno tedaj nastal gro-jtizeni ne bo pomafrait bi zopt.t krene tudi v Barbertonu za iz-jzen sneini vihar (vlaki SO bili P^L^j daviti stari — madžarski obrazbo. Bodete videli, da stare več ur A-stavljeni), se jc moralo* napake so premagane in zapuaee-'tudi žegnanje preložiti. Gostom iz -ne. le vztrajne volje je potreba,'Rock Springs je bil pred odlio-pa bo stvar tako oživela kot oiiv- dom prirejen v dvorani sv. Jože-lja v tem pomladnem času vsa fa zabaven večer, priro^a. Malgov. I Matija Pogorele. BOJAn NABOČATS SE KA "GLASNA BOB A", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDBUŽENIH DBŽAVAH. ' r GLAS NARODA. 7. MAJA 1920 Proglas regenta Aleksandra. Poročilo iz Zagreba. V Zagrebu, 11. aprila Danes dopoldne se je vršila v Zagrebu na Wilsoiiovem trgu velika protestna skupščina za Reko Presbiro poroča ;r#dno: Ministrstvo za vojno in mornarico objavlja nastopno naredbo vrhovnega komandanta: "Junaki! Odredil sem, da se vrne v redno stanje tudi oni del vojske, ki se ni demobiliziran. Skoro bo 6 let, kar sem proglasil splo- ? in okupirane kraje. Skupščini je tno mobilizacijo. predno ste se odpočil od vojn 1. 1912 in 1913. ki so prinesle svobodo samo enemu delu našega naroda. Odzivajoč sc enoti ušno mojemu pozivu in znirajoč se pod tedaj že proslavljenimi zastavami. >te se zavedal) težke naloge, k* nas je čakala, ko je bilo treba braniti ogroženo svobodo in čast našega naroda. Zavedali ste «e, ega našega naroda. To borbo na življenje in smrt ste vi jn-raki častno sprejeli z nečuveno hrabrostjo, in nadčloveškim samo-zata jeva jem ter napi ali s svoJt> krvjo najsvetlejše liste naše zgodovine. Slavne lutke n:i <*eru, pri Rudniku, krvavi boji leta 1915, Znamenite borbi* na solunski fronti, pri katerih sfe prelivali dragoceno kri in osvojeval: .-topnjema skale in stene, junaško zavzetje Kajmaki'alaiia. prehod preko Črne reke in osvoboditev Bitolja. naj-tlavii»\jsi iu neeuvetii prelom solunske fronte lc-ta 191S z iskrenim preganjanjem sovražnika, do njegovega popolnega /loma. so vojna dela, ki jim danes di\i i^iš prijatelj iu neprijatelj, dela. ki l>odo \ svetovni zirodovini vedno živela in ki bodo služila daljnim poko-Ijenjem kot printer junaštva rodoljubja in ljubavi napram do-ii-ovini. Vaš«- nadčloveška U'ldjenje iu muke povodom prehoda »reko nlbatiskili gora iu pivpadov. ko v vas niti trenutek ni omahovala ali se zmanjšala ljubav napram svobodi, s<- bodo v bodočnosti dogod-kov v svetovni zgodovini vedno beležile kot značilen nauk. tla je l,iuba\ malih /a svobodo jaeja sil« nego nasilje velikih in »nočnih. Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je nastalo iz teh vaših ttv.k'h naporov in iz re vaše divne požrtvovalnosti s krepkim sode-1'OVitnjeru čet naših zaveznikov in naših jugoslovanskih čet iz vseh , je dane* naše < jedinjeno kraljestvo. Ponosni se vračate doer st" vestno izpolnili naše misli, ker ste ustvarili veliko zgo-•;o delo. jaz pa hočeui deliti z vami ta ponos, izjavljajoč vam hovni koiuanda.it svoje priznanje, ki pripada vojski, kateri poveljujem, ki služi in bo vedno služila za primer hrabrosti, požrtvovalnosti in rodoljubja. Junaki! Vrnite se domov in pripovedujte svojcem o trpljenjih u mukah, ki ste jih pretrpeli, da bodo pozna pokoljenja znala ceniti svobodo, ki ste jo tako ilragf; plačali. Vrnite •se domov iu pravite wojim o veliki Imrbi iu žrtvah, ki ste. jih doprinesli. da bi se pozna pokolje-njuja ponaša z vami in vašimi deli. Ne vračate s.- \ m domov V težkih in dolgotrajnih bojih je mnogo tovarišev, moj.h vrlih častnikov, podčastnikov, kaplarov in icdovov padlo, tu jira gre slava. Na njihove grobe kažejo danes in 1 odo kazali stoletja k najslavnejša, kajti našo svobodo ste odku-p.li s .svojo smrtjo. K:i«lar se vrnete dom^v, sporočite roditeljem in sirotam svojih drugov moj pozdrav, reeite jim, da je tudi moja solza kanila na grob njihovih dragov ter jih prepričajte, da je njihova > dost žalost v segli našega naroda, njihova slava — slava vsega našetra naroda. Spominjajte se, junaki, teh svojih tovarišev in jh>-\ejfe njihovim mladim, kako so umirali, da bi se pozna pokoljenja spominjala, kako so slr.vno služili domovini. Po naših krvavih poljih in porah so tudi grobovi mnogih vaših vojnih tovarišev in sinov 1'aših blagih in plemenitih zaveznikov, ki so nam v najtežjem trenutku priskočili na pomoč. Čuvajte jih. junaki! Čuvajte spomine i anje iu obiščite grolKi onih. ki so daleč od domovine, daleč od svojih domov, polo/tli / \ 1 jen je za nas in našo narodno stvar. Hvala Su slava jim! .lunaki! Vrnite se domov k svojim, ki vas že davno pričakuje-] » v -krbcli. vrnite se k domačini j »oslom, ki čakajo že davno vaše vredne roke. Vrnite s» k drzHvljausitiia poslom kakor ste vzvišeno s! uy d i vojnemu pozivu. S svojo hrabrostjo ste izvojevali svobodo. To ilrago. eno pridobitev čuvajte s svojimi vrlinami. Osvobojeni smo združeni z istomduimi brati Hrvati iu Slovenci, toda pred nami j ■ še velika iu te/ka naloga, da to veliko delo dogradimo iti dovršimo Od naših bratov, s katerimi boste sedaj bivali pod istim krovom, i:.\s niso razdvajale samo državne meje, globoke reke in viso-1 i planine, razdvajali, odtujeval i ir razmetavali so nas še bolj oni, I i »o s\ojo mo." gradili na naši neslogi. Meje smo pogazili, zmagali smo m daleč prodrli s svojo močjo in hrabrostjo. Sedaj pa je treba po modrosti zbrat raztresene dele, prisvojiti odtujene, da nas v svo-b<*|i ne bo kak nespnazum oviral pri napredku življenja, ki smo ga zaslužili kot nagrado za naše velike napore. Neprijatelj je zapustil v.i seboj svoje sledem*. Treba nam je razdrto dvigniti, poškodovano vzdržati, pogrešcio odpraviti, opuščeno obnoviti, toda vse to mo-lemo storiti le s slogo iu edinstvom, samo z modrostjo in delom, samo /. iskrenostjo napram domovini, namreč ljubavjo, ki so jo pokazali na Cent, Kajmak«'alanu in na vseli drugih hojšeih. kjer ste sc proslavili v hrabrosti. Tako pounujoe svoje državljanske dolžnosti, boste dogradili skupni tlom in dovršili veliko osvobojen je in zedi-i jenje Srbov, Hrvatov m Slovencev ter zgradili za življenje zgradbo svojih v likih in nadčloveških naporov. Živeli moji divni zmagoslavni junaki! Črnagora — Primorje. Laški listi zaznamujejo z velikim zadovoljstvom vest, da je londonska konferenca di.Uičila. naj se izvede glede pripadnosti Croegore plebiaeit. Ce je to res, je v-a tragikomedija sveta čdvoriee dosegla svoj višek Intrige Italije f-o postale ia Francijo in Angleško zapoved Sedaj bodo vrgli Italijani tisoče plačanih agitatorjev v Crnogoro, ki bodo sipah zlato in delili blesteče obljube z namenom, da tako odtrgajo frtiogoro skupni domovini in napravijo iz nje italjamsko kolonijo. t V je to res. po; en« je fiasko mirovne konference zaključen. Za (lorisko. Trst. Istro. v*_veda ne sme biti govora o volji naroda, zato ker hočejo tako Italja?ii! Ali so zato Srbi m-be žrtvovali in dali pustošiti svojo domovino? <> je to res. potem mora vsaka jugoslovanska vlada odklanjati xsako rešitfv jadranskega vprašanja, ki bi hotela preko izraza ljud alc volje diktirati delu našega skupnega naroda ob morju robstvo iti propast Ce je to res, pofm pustimo Italjane, naj izvedejo londonski pakr. Homo videli, kako dolgo se bo to nasilstvo moglo držati! Od gov o m? os t za svetovni mir in za posledice tega čina prepu-nwriwrh, %+t ttAjt ter Franeiji in Angleški. P*M ' uje Italiji. eala zopet skupščina protesta in bolesti, ali nadeja se. da je zatlnja Moralo si1 je pokazati, da se ne damo niti s silo prestrašiti, niti se ne pustimo izigravati s prevaro. Hoteli so nam nastaviti past, da bi n;i s razprli. ter so pričeli govo" riti o trgovanju in zameni. Ska-dra z Reko. Toda mi nočemo odstopiti ood italj. oblastjo še slabše kot prej. V starem mestu na Reki je avtontontni element naš narod. Ko je bila Reka zmedena, nam ^e da Ia Antai^a svet, naj ostanemo mirni. kar smo tudi ostali. Pred no u krenemo druge korake, vprašamo ali Anglija in Francija potrebujeta Italije, ali pa potrebuje Italija njiju. Kot krščanska stranka jo ljudska stranka za mir, toda če bi bilo treba žrtev, je nanje pri pravljena. Gospod Gjuro Ljubic, predsed nik seljačkega zaveza, je govori v imenu tisoče v stanovsko organi ziranih seljakov in naglašal, da hoče iti mirovna konferenca Italijanom na roko, ker se hoče preseliti na Italjanaki teritorij (Sail Remo), da Bi Italija mogla še bolj vplivati nanjo. Toda tudi ta pas ne bo uspela, ker smo v tem pogledu složni. Ako nas, kdo napade, bo zadel na 12 milijonov seljaskib prsi, ki bodo znala odbiti vsak napad. Govornik navaja, kako je neznosno trpljenje Dalmatincev Primorcev in Istranov, ki stoje i tisoč let pa braniku proti Italija' nom, katerim koeemo pomagat: kot svojim bratom. Poziva vse stranke v novi državi, naj sc ze dinijo in organizirajo, da se reši jadransko vprašanje za nas pravi eno. Zavedni kmet pozna pomei Reke, Kvarnera, Jatre in Dalmael maš Gatliardt, ki je izjavil, .da se sicer ne srinja popolnoma z ju go* slovanskimi zahtevami, toda on in njegova stranka se strinjata s tem. da Reka ne sme pri i pod Ttalijo. Reka ne more živeti brez Jugoslavije, in Jugoslavijo ne brez Reke. Dosedaj se je jako malo mislilo na Reko iu malo odpiralo akcl" je za nje Noče predlagati nobenih resolucij, toda poziva vse, naj proti vladi, ki bi opustila Reko. dvi-j gnejo revolucijo. Za tem je govoril g. Vitanovič, ki je pravkar dan prej došel preganjan iz Pulja. v Zagreb. Naglašal je trpljenje naroda v Istri. Naš narod v Istri je bil pripravljen z orožjem v roki. ustaviti se Italijanom, toda zape" ljali so ga glasovi, da bo pripadel pod našo državo. Za njega ni strank in je popolnoma složen. Jugoslavija je njegova rešitev. Istrski narod ni hotel prejemati niti živeža Od Italjanov in ko so ga hoteli pridobiti z zamenjavo denarja pod zelo ugodnimi pogoji, so Hair Tonic (Severove Lastne Tonike). To je i zborno za šampo lobanje in las. Povspcšuje rast las, kjerkoli je kaj življenja v lasnih glavicah. Po uporabi zapušča usodne učinke. Poskušajte ga. Cena 65 centov in 3 cente takse. Rast las v sami južni Istri, da ne govori O|llloekov v razvoja dove- srednji Istri in zavednih Sloven- Izmena. J,s«H'e izveden- cih. odklonili to ugodno ponudbo! eev -'e °Plsal° lzklesane l>mlobe stov in zaklicali, da bodo denar princ ! na Partenonu. a mkdo ne omenja I orodja, s katerim sc je 1e podobe cerkev in ga sežgali. Narod upa j Vklesalo. Mi povsem naravno dom-da naroda v Istri in povedal, da naše šole V Istri sicer niso zatvorjene. toda Italijani so postavili vanje svoje učitelje. Narod sam pa jim neče verovati. Tudi v cerkve so postavili svoje svečenike. Odnaša-( „ __r li so ljudstvu njegovo imetje, to- tirov z natakujenimi zobmi iz ko-|pred nekaj časa in katero je spre-da narod še vedno upa. da bo do- je večkrat -zvezan s težfcoea-• mi. <~-e s<» lasjt' zanemarjeni. Severa's Hair Pomade i Severova IVmatla za U-st'i napravlja last' fine. melike in blesteče, česanje napravlja veselje pri otroCili in odraslih. Cena IL! centov in 1 cent takse. nr v*w • lobanje in Šani- " ClSCeDJCl* se poslužuj- te samo mila. ki se i »eni ter je antiseptično. V to s v rti o je najbolj prijK>-ročljivo Severa's Mcdiratnl Skin Soap (Severovo zdravilno kožno milo). IzlK>mo je tudi za loitji". (\'ii;i liTi m*nti»v. Sever«iva «Jriižin*ka zdravila so na iT<«Uii no vseli lekarnah. t*e ^.i vam važ lekarnar ne more preskrbeti, ga narooite naravno ihJ nas. l'.«šljita |iri|»ravno svoto. začno z davkom, na naslov: i W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IA Starodavni izvor modernega orodja V veliki meri se je zanemarjalo zgodovino mehaničnih pripo" Trmoglavi Turek — Cilj naeijonalistov. — je pojasnil. — je obdržati turške zemlje za Turke. C'e bi Amerika prevzela ta skupni mandat, bi skušal Turki uporabiti ameriški upliv iu ameriške vire v dosego tega lju" beznjivegji cilja. Na srečo pa ni 11 zadel tozadevni predlog na nikakc "jsimpatije med nami 111 vsled teg:i •je prepuščen Muštafa Kemal s svo-jjim lastnim virom iu svoji lastni j iznajdljivosti. On pravi: — Mi se • borimo proti izvedenju mirovnih pogojev, ker nasprotujejo našim idejam. j To ni položaj, katerega bi sc da-|b> spraviti s sveta z lepimi in pri-I južnimi besedami, z blokado ali I koncesijami te ali one vrste. Mu~ . štafa Kcmal ima v svoji obbisti ■pretežno večino Anatolijc in le ena J j ]>ot preostaja, kako izneniti ^e ga. Amerika stoji na strani in Italija iu Francija nočeta vznemirjati 5 j turške uacijoiiali^t ične nrmatle sedaj. ko imata vse. kar sin hoteli dobiti/ Odgovornost morata vsled tejja prevzeti Anglija in (irska. (Irki so mnenja, da sn v stanu uničiti armado Kemala, a veliki zavezniki so jim do sedaj vedno odsvetovali vprizoritev ofenzive proti Turkom. Mogoče se TjoJc. da niso grški viri primerni ali pa se boje. da bodo - ruuda ali drugih trdih kamenovt jelo kot znamenje njegovih last-, šla 7. ITčke gore rešitev in svoboda za rezanje skal iz kremenca, je bila nih aspiracij, da postane kalif. Poza Reko in Istro. ! splošna v Egiptu pred šest tisoč le vest o tem je bila mogoče izmišljo') Kot zadnji govornik je nastopil!ti. Žage so bile dolge nad osem tina. V vsakem slučaju pa je nje" v imenu akademske omladine g. Reven, ki je povdarjal, da je aka" demična omladina došla težkega srca na skupščino, da ponovno izrazi svoje ogorčenje proti nasilju in krivici. Vzrok današnjega stanja se nahaja v nas samih, v notranjem razdoru in v borbi demokratov s parlamentarno zaednico, Zadnje čase se je doznalo, da se na pošti v Jugoslavijo mnogokrat ... • ,, , . 1 • x 1 pripeti, da je iz registriranih pi- erevljev 111 odžagani bloki granita govo sedanje stahsee povsem lo«ri- , , , . . .so bili dolgi sedem in pol črevlja.lčuo ter ga v te,11 ožim brez dvoma sem Uraden gotov denar m celo /ro sijajno delo je bilo pozneje po'! podpira pretežna večina Turkov. čtkl- Plsmo P^jme naslovnik, a 'zabije 110. Rimljani niso nikdaj- u-', Za veliko večino Evropejcev in ^otov denar.in 5ek .^e. To porabljali takega orodja in nekaj Amerikancev je Turek zločinec. kij&* Pa PnPetj/ ker vojaška cenzu- je bil spoznan krivim, ki je dokazal ra odPira Pisma> in nepoklicani sam, da je nesposoben za vsako red cenzor pobere zase, kar mu prav formo. Edina stvar, ki jo je mo- j pride v teh časih navijanja cen. >če storiti glede njega, je ome~, Izvedeli smo, da je Slovenka ku- tisoč let je poteklo, p red no se je isto orodje zopet iznašlo pred petdesetimi leti. Mizarjeva žaga je bila izprva ki se borita za oblast. Dokler sej je kovinasta plošča, surovo nase" I j it i njegovo politično moč ter nalpila ček za 2000 kron in ga posia-mi v lastni hiši pravdamo, ne bo'j j-ana na ,.0i„L Krog leta 4500 pred; praviti konec njegovi vladi nad la v Domžale v registriranem pi- | Kristom pa je imela že redne zobe kristijani. Povsem naravno je. da smu, ček je izginil, besede pa v upošteval. Omladina, ki je dala v 0l>liki otrega kota. Nobena ža* Turki ne vidijo cele stvari v tej pismu: tu ti pošljem ček za 2000 Ju kiča, Stojčiča in Principa, je <,a \z starega veka pa ni delala za- luči. Muštafa Kcmal prav4 jasno i^on pa tako prečrtane s črnilom, sklenila, da vstanejo novi Princi" j rezo j^j bi bila širša kot pa je lil- 'da so mirovni pogoji, ki so za za-j da se ni dalo brati, pi proti vsem našim notranjim in !a žaga sama Tako žago si je iz- padno oko zelo neprimerni ter se Ng 2atrjujemo> da vsi cenzorji lunanjim neprijateljem. mislil nekdo tekom Srednjega ve- i zelo malo približujejo idealu ^"itrradeio a dobe se pa le brez Po zaključnem govoru Milana ka :prave vse turtke zlovladc. smešnii JL/ 2asebe ob- Marjanovica, ki se je zahvalil ve- gvef je zihajal brez škarij sko'! i" nemogoči. On in njegovi ljndjc|^™J ' zi Številna stoletja in blago so re-j« bodo ustavljali in upirali temj Rq ^ ^ naj nikari likemu odzivu, so sc predlagale resolucije, ki so bile soglasno sprejete. I je u naše narodno življenje V imenu beguncev iz okupira, nih krajev je govoril hrvatski pt Novice iz Jugoslavije. '"Politika" poroča, da je bil 8. aprila objavljen poziv sa sklicanje seje, narodnega predstavništva. Razentega sa bile uaprošene pokrajinske vlade, da obveste o tem poslance, ki se nahajajo doma na velikonočnih praznikih. V oarlamentarnih krogih se govori, da namerava vlada vsekakor zahtevati volitev novega predsednika. Kot kandidati se imenujejo poslanci Nasta Petrovič. Kosta Stojanovič in Tošo Stankovič. — Demokrati se protivijo volitvi, ker vlada nima kvomma. Razen tega zahteva predsednik vlade, da naj kljub velikonočnim praznikom deluje odbor za volilni zakon. Ministrska seja. 9. aprila je bila ministrska se-js, na kateri se je razpravljalo o tekočih vprašanjih. Na tej seji je bilo odobreno več ukazov, ki jih bodo posamezna ministrstva pred ležila kroni v potrditev. Sari narodnega borilca. Iz Velikega Bečk^reka poročajo, da je umrl srbski narodni bo-rilec v Vojvodini Mihajlo Polit-Desantič v 87. letu starosti. Na zeljo njegove hčere so truplo pre-peljali ŽJ Temešvar, kjer je bilo pokopano 1. aprila na srbskem pokopališču. Pokojnik je skoro vse svoje živi jen je prebil v težkih političnih bojih proti Madžarom in Nemeem. ■/■ali 7 tin/pin ki ie imel 7-iokro" pogojem kjerkoli in kdlikorkoli! -ogli. (> ne bodo mogli veči« pošiljajo gotov stom pa je mehanični ženij Italije preslepiti zaveznikov ter jih do-jsmih v Jugoslavijo, ker pripeti se iznašel škarje, ki so bile Vi sto ! vesti do popnščenja. bodo skuSall tj lahko, da ga ne dobi on, ko-letja pozneje opremljene z držaji dobiti pomoč boljševikov ter ono mur je namenjen. Najboljše je de-za prste ter postale tako naše rao-| moha*iedaneev v drugih deželah.jnar pošiljati po dobri banki, ki «» gromadili ponosen gnoj na nosilnice. Treba je bilo na/.i.aiiiti. da jc na razpolago desetkrat več kot jt potrebno. V eni uri I i-imeli tak kup, da bi segal do viška liastile. Billot »e je postavII med ojniee ene s slamo naložene dvokolni , »e ter jo pričel potiskati naprej, mesto da bi jo vlekel za seboj. Pitov .i* storil is.o. ne da bi vedel, kaj del j. Mislil pa je, da j« dobro oponašati najemnika. Kil ie in Hull in sta takoj uganila, kaj namerava Billot. Prijel« siji \>*iik svoj voz ter trn potisnila na dvorišče. i Komaj je I«il prekoračen prag. ko je sprejel vse ogen iz topov. < '.iti bilo k rog I je. ki >•<» padale v slamo ali v les koles, a nikdo ni bil ranjen. Kakorliitro je hi!a salva pri kraju, je planilo dvesto do triste strelcev za dvokolniee. Nato je potegnil Billot iz žepa kresilno jeklo in kamen, natresel nekaj smodniku na papir ter prižgal smodnik. Smodnik je prižgal papir in papir slamT:. Vsakdo je vzel ogorek in štiri dokolniee so se hkrati unele. I ve pojrasi ojren i. je bilo treba priti ven. Kdorkoli pa je pri šel ven, se je izpostavil gotovi smrti Plamen je doseg«! zatvoro pri vzhodu mostu, se prijel lesa ter sf pričel zvijati navzgor. Vesel krik. ki se *»• dvignil na dvorišču, je našel odmeva na ee bvin trjru. Ljudje so \ i«l»-li. kako dviga dim t.ad stolpi Bastile ir Vsakdo je ved »d. da ?e \ i-^i nekaj asosa. Most je padel i apol polomljen in napol sežgan. Ognjegnsci so prihiteli s svojimi brizgalkami in governer j« ukazal streljati, a invalidi so se branili. Pokorili so se le še Švicarji. Švicarji pa niso bili artileristi ir. irclia je bilo zapustiti topove. Ko so francoske garde videle, da je ogenj artilerije ponehal, sc p«H»ta\ le same svoj top. Tretji strel je razbil ograjo. (»overner je odšel na vrh Bastile. tla vidi. če že prihaja obljubljena pomoč. Videl p;i -e. da je olwiun od dima. Sel je torej zopet hi trn navzdol ter ukaz«'! : rtileristom streljati. Nepokorščina invalidov ga je spravila vsega iz sebe. Ko je bilk ograja razbita, je prišel do naziranja, da je vse izgubljeno. liospod d<- Lannav se je čutil so v razen im. 1'ganil je, da ni zanj nobene rešitve več. Vekom celega časa, ko je trajal boj, se je pečal / mislijo, da se pusti pokopati pod razvalinami Bastile. V trenutku ko je čutil, da je vsak odbor brezuspešen, je poteg-n i i/ roke nekega artilerista goreči sten ter planil proti kleti, kjei se je nahajala mitnic ju. Smodnik! je zaklicalo dvajset prestrašenili glasov. — Smodnik! V lokah jt overitev ja so videli tleči stenj. Tganili so njegov na-' 1 ''il. I)\a vojaku sta planila naprej ter prekrižala bajonet na prsih go\ ernerja v trenutku, ko je odprla vrata. Vi me lahko ti bij etc. - je rekel gospod de Launay. — Xe nio l ete pa n « ubiti tak » hitro, da bi ne imel č;isa vreči stenj med sinod i ik. Vs, boste /leteli v zrak, oblegani in oblegovalei. Vojaka sta obstala. Bajoneta sta še vedno počivala na prsih tie l.auuav a. a vendar je bil š.- Aedno de Laiinav, ki je poveljeval in \ sakdo j»- v« lej. da nogorela podomače Kavčc.jeva liiša do tal. Kako je ogenj nastal, ■je ne ve. najbrž pa vsled dimnika, ker je gospodinja ravno pekla j 2000 K Zavarovana je bila za 1000 K. ; ber na okroglo 60.000 K. Zavarovan je bil Neuhuber za poslopje pri banki "Slavyi*' v Ljubljani za 3400 K in za inventar pri "Konkordiji" * v Rajhenbergu za Šktnlo ima torej znatno. Iz Djeka. Is Pliberka. O umoru jezei-skega postil joti a . . ^ ... se je izvedelo sledeče: Orožnika Ulic 14. marca ob pol .». zjutraj; " w„ , . ., .... . Rudolf Puhar m Jakob Hroseak je nastal pri posestniku Mihaelu ^ ... . . ... v. . . . ' ... i - i i ioroznixke postaje pliberske sta Neuhuber ju v Malih iJjekčah. ob- .. 1 J .. , , n . . , - • , patrulirala na povelje komandan •nia Huda. v ozadju skednja iz uu/ T . „ •edaj neznanega vzroka ogenj, ki ta pri gostilni pri *"111118111 e je vsled lahko gorljive slaui- late strehe razširil na tik stoječo lišo in svinjake" ter vpepelil v iratkem času imenovano poslopje lo tal. Ogenj jc zapazila najprej lišna gospodinja. Slišala je neko pokanje zunaj, nakar je svojega noža opozorila, naj gre pogledat. Ko je prišel gospodar iz hiše, je lil skedenj že ves v ognju. Na vpitje gospodarjevo so prihiteli dižnji sosedje in pozneje tudi judje iz bližnje okolice na po-noč. Rešiti pa so zamogli le godejo živino, svinje ter nekaj hiš-le oprave, katero so v naglici •nosili iz gorečega poslopja. Krna. žito in vse drugo hišno in go-podarsko orodje je uničil ogenj. Na gašenje poslopja samega pa še nisliti ni bilo, ker je bilo prvič >omanjkaiije vode, drugič pa se ,e ogenj v deloma lesenem in s lamo pokritem poslopju s tako »rzino razširil, da bi tudi najmoč-iejša požarna hramba z gašenjem ie bila ničesar opravila. Za so-edne hiše ni obstajala nobena ie varnost, ker so iste od Neuhu lerjeve precej oddaljene in je bi kjer sta izvedela, tla je bil tam neznan mož. Sledila sta mu na ce-' sti proti Preval jam, dohitela lie-! znanega moža. ga vstavila in aretirala. Ko je orožnik hotel pre iskati neznanega moža, je potegnil ta vojaško armadno brzomet-no pištolo, katero je nosil za pastmi. ter je ustrelil na orožnika Hroščaka. katerega pa ni zadel. S pištolo je udaril podstražiuoj-stra Puharja po glavi in ga lahko ranil. Orožnika sta sunila moža z bodalom v levo nogo. nakar je izpustil pištolo. Mož se piše Mer-cina. Priznal je. da je umoril in oropal jezerskega postiljona. Pri njem so našli 305 K. beležnieo. žepno uro. nož in pištolo s 4 naboji. Hvala gre vrlima orožnikoma. da sta ukrotila in aretirala nevarnega roparja in morilca. French Line GMPAMIE ttKMlE TRMUTUIT1QUE V JU60SLAVU0 PREKO HAVRE Hitri parnlkl a it i Hm I in dvema vijakoma. LEOPOLDI NA.............. 11. maja FRANCE.................... 12. maja aAVOlE.....................22. maja TOURAINE.................2. Junija Poaebnl zaatopnlk juaoalovanaka vlada bo •rieakal potnik« ob prUiodu naiih par* nlkov v Mavru ter jih točno odpromll, kamor ao namanjanl. Parnlkl Francoska Črta so tranaportiralt tokom vojno na t.-tot* iahoalovaikih vojakov bras vao ntprlllkt. Za ilfkart« In cene vprakajta v DRU2BIRI PISARNI, 19 State St, N.Y. C. ali pa pri lokalnih apontlh. Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. Parnik "Belvedere** odpluje 8. maja. Parnik President Wilson odpluje II. maja. Potom listkov. Izdanih za vso kraja v Juooslavijl In Srbiji Raxkoine usodnosti prvega, dru- _ repa in tretjega razreda Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & GO. Passenger Department 4 Weal Street New York NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom naznanjamo, da potuje po državi Pennsylvania rojak Doctor KOLER Dr. MOY je uspešno ozdravil na* duho, božjast, ataksijo, vodenico, srne, Jetra, ledice n želodčne bolečine .na .čudežen način. Bolečine v trebuhu, v prsih očeh, nogah, rokah ali križu; o-tekline, revmati-zem, kožne bolezni, izpuščaje, ogree. Možke ali ženske bolezni ali slabo kri se lah" Iz Ouštanja. Kakor po celi državi, so je tudi tukaj dne 21. marca vstanovila podružniea Jugoslovanske Mati-ee. I>r. Maks Obersnel in župnik dr. Cukala sta ]K>dala pri vsta-no\mem sestanku, ki se je vršil v 638 PENN AVE. ______ Pittsburgh, Pa. Jaz ozdravim zastrtipljenje krvi. bolezni j ko osdravi brez operacije v naj-mehurja. kilo, trzanje, bolečine, otekline, srbečice in druge bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. GEORGE WALETICH, ;ki je pooblaščen pobirati naročnino za Cdas Naroda in izdajati pravoveljavna potrdila. Sedaj se nahaja v državi Pennsylvaniji, Prosimo rojake, da mu gredo na roke in ga priporočamo. Za naklonjenost se vam že vnaprej zahvaljujemo. Upravništvo fila.s Naroda. krajšem času in po najnižji ceni. Uradne ure: ob delavnikih od t. dop do. t pop. Ob nedeljah ln praznikih: od • dog Dr. JIH FUEY M0Y - j 308 Grant Street PITTSBURGH, PA. Med časnikarskimi oeenami oj_________ tej knjigi je bila posebne važnosti! PREKLIC. ona, ki jo je priobčil v "New Spodaj podpisani sem pisal dne York Times" Hon. Maurice Frane-| 2. marca t. 1. pismo na Ant. Lau- is Egan. prejšni ameriški minister. ri£a v Jiurgettstown. Pa., v kate-na Danskem. Ista pravi med dru-j rem sem diskroditiral v tistem : j času tam uslužbenega Goo. Ras- "Glavna teza te "insMe stor>',r^ potnika kakor tudi njegovo ženo. OPOMIN. podpisani spodaj podpisani opominjam vsi* liste, ki mi l\«ij dolgujejo, da poravnajo svoj dolg, ker sem sc namonil iii v stari kraj. K.je in kda j št*m jim posodil, /c* vrnlo sami. čeravno dvomim o njihovem dobrem spominu. — Math. Smrdel. Box (>.">S, Kane. Pa. gostilni Balkan, obširno pojasnilo, avs|ro_nem5ice intrice tc oeividnoi o razen tega mirno vreme brez'o pomenu tega društva. Podniž-< / -- L • __i ^javljam, da jc bil ta napad na etra. Nastal« »kodo ceni Neuhu-'niča Šteje že preko 30 članov. IZul^J v V.Llt rZ^lr Z nje|f0vn r'ast in P0«^ kakor ______(trpljenje v Evropi pripisati zlo-|tudi njefr0ve žene. neosnovan in činom proti svobodi, zagiešenih na hrez vsake podlapp. Prosim oba kongresih na Dunaju in v Berlinu ; prL/adeta oprož5enja. — Frank Stavka belgradske akademske omladine Knjiga našega rojaka Pa ■ ■ i politike Metternicha in Tallevran- v/Duniifl iin/niiinsi hii ki. da, ki je bila pravcato bivstvo občinstva "The Inside Story of Austro' German Intrigue" po Dr. Josip Go-ričarju. 3. aprila se je vrsUa na univer-i skupščina akademikov. V vpra-anju stavke je prišlo do pomenskega glasovanja, pri kate-em jc glasovalo 1232 za stavko, amo 118 pa za končanje stavke, danjšina je cd>stala iz večine iz jmih pristašev radikalne slran-e. Vsled dcmonstraeij je vlada-t: nnnl eelim bclgradskim občin- tvom veliko razburjenje. Na sploh. Tembolj velja to o taki puV k u pse mi se konstatiralo, da so-Ukaciji, kakršna je ravnokar izbrali pri spopadih z orožništvom ižla dr Goričarjeva knjiga ''Tlie ekateri radikalni dijaki vlogo, Inside Story of Austro-German •rent o v provokatcrjev. Zato je Intrigue", ki je vzbudila veliko •kleuilo zbrano dijaštvo bojkor zanimanje v ameriškem književ-roti radikalni skupini dijakov,!nem svetu in si bo brezdvoinno ko v teku 2-1 ur ne javijo v no-j stekla pozornost tudi preko oeea-inah. da se ne strinjajo z dose- Slovenci v Ameriki imamo po" ianjo taktiko in ne prekličejo seben vzrok, da smo ponosni na to vojili dosedanjih sklepov proti zadnjo publikacijo, saj je dr. Go~ lavknjočim. Rektor belgradske ™ar nas oži[ roJak iz Štajerske, •niverze profesor .Tovan Cvijie je Kdo. ST° Pravi kri\ci svetovne v javil na shodu svojo solidarnost^* V* kakl1h slojev "Rajajo . . , zločinci, katerih vest je obreme- ROJAKI, NAROČAJTE SE NA I berlinskega kongresa, je prešinja-i NARODA", NAJVEČJI la vso evropsko diplomacijo pred • SLOVENSKI DNEVNIK V ZD® vojno. Evropske države so pode-lile tradicije tajne, diplomacije in se je niso iznebile še do dandanes— . Ta knjiga je jako stvarno predstavitev intrig, zarot in tajnih diplomatičnih zapletja- Priljit« sin samo EN DCLAR In poslali tub bomo popoln 2*nitr*nalrf kataloc a mUb«. aim opiaosB. SLIKAMI, imani im naslovi mno-(ib dxki«t in nekoliko odov. ki lUcjo dobrtfi ni poitenera mote. Lahko mb) piku in tki«, nete trtico zakon. Mi ubo zmotni atoriti polteno in dovoljeno poa redo ran je. zato n« Hodite dolarja, ki Je posredi med Tam' io ZAKONSKO SREČO. Pišite lo dane« na: RELIANOS F. CLUl •7fl Lm AnfriM. Cat i zahtevami stavknjočili dijakov! n dobil poln o moč, da se pogaja, Bi,e so fQ kronane glave in njih ministrstvom za uk. Rektor je podrepniki, kakor nekateri mislijo /javil, da bo podal v slučaji', ako ali pa tičij0 vzroki globlje in so Še lada ne zadovolji v polni meri iditeve dijaštva, svojo ostavko, roti koncu skupščine, ki je tra-i. la precej pozno v noč, je došlo •bvestilo. da je ministrstvo za uk po pogajanjih z rektorjem odre-j »zdani knjigi "The Inside Story of livo. da se izvoli 200.000 dinar- Austro'German Intrigue^ (Dou" ?ev za dijaške podpore. S to «1-^' Weday Page & Co., Garden City. oeitvijo je bil sicer štrajk iz cko- Jj Is]-» N- Y > ^ Goričar je izdal knjigo v sodelovanju z Amerikan-eem, Lvraan Beeeher Stowe. Go- omskih razlogov zaključen, a se sklenilo, da se proglasi vsletl Literarni prispevki k ameriške-j jev, ki so vsilili vojno na nepri-mn kniževništvu s strani poedinih pravijeno Evropo. -Jedila izmed' ameriških Jugoslovanov so na čast; najvrednejših stranic v tej knji" našernu narodu v tej zemlji in dvi_; gi je dr. Goričarjev pregled o gajo ugled vsega našega naroda] vzrokih, zakaj se je zapričela TevJ ' tonska vojna proti Slovanom.... Odkritja, objavljena v tej knjigi, ne pomenjajo ničesar novega i za diplomate, nastanjene v Evrop* tekom let tik pred 1914 L; ali zaj_^ širše občinstvo so tu podana z ob-1 čudovanja vredno spretnostjo.'* i Jako važen del knjige je zadnje poglavje, v katerem pisatelj po j daje naris gospodarskega in kul"» turnega združenja vsega Slovan-! stva v Združene Države Slavi je. j O tem pravi Mr. Egan: "Za sedaj so to prekrasne sanje; ali navse-j zadnje so človeške sanje in ne njih j skrbno sestavljeni načrti, ki se na koncu vresničijo." Ker je dr. Go-j ričar sedaj organizator odbora, ki naj skliče prvi veslovanski shod v Ameriki za pretresdvanje kulturnih, gospodarskih in političnih razmer med slovanskimi narodi, je prav mogoče, da se v najbližji bodočnosti podvj^mejo prvi koraki za vresničenje teh sanj po ini-eijativi onega samega moža ki je formuliral te takozvane "sanje" v tej svoji knjigi. Goričarjeva knjiga je vsled tega pomembne važnosti. Nahajati bi se morala v vsaki ^zasebni in javni knjižnici, ker je fo edina knjiga o Veliko zmanjšanje cen Grozdju! Grozdju! Grozdju! Suho, importirano iz starega kraja. Najboljša vrsta 100 funtov $12.00, druga vrsta 100 funtov $10.50. .MOŠT, svežega grozdja 51 gal $62.50. MOŠT, svežega grozdja 2fi gal $4«. Zdravilno vino Fcrro C hina 12 steklenic $18.00. Naročite, dokler je čas. ker so vse cene veljavne le za kratek čas. Posebna eena na debelo. (>enar se pošlje v priporočenem pismu ali |mi Money Orderu. S . K U C I C H Dalmatian Ca.1. Grapes Co. 66 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY njena po miljonih človeških žrtev ? drugi kovali zaroto, in kdo so ti zarotniki? Na vsa ta vprašanja ad-govarja dr. Josip Goričar na moj-sterski način in v luči nepobitnih dokazov in dogodljajev v ravnokar Ncki.f. ri so majali z glavami. i brzojavka, da se pridruži, stavki, nekoliko dokumentov, ki jih je on — 1'ri moji plemijaštvo trgovske ^one of the essential books on the j spisana s slovanskega vidika, in ki ; kademije. vseh učiteljišč in sred- period". Ko je predsednik Wilson i kaže, kako se ;e nameravalo raz-njili šol v Bel grad u je 6. aprila šel prvič v Pariz, je general kosati veliko rusko earstvo v plen cb 10. dopoldne stopilo v stavko. Churchill, vodja od Intelligence j raznim tevtonskira kraljem in kne-Od dijaštva v Zagrebu je došla Department ameriške vojske, zbral zom in s tem za vedno pokopati vse sanje o slovanski svobodi. Ta dejstva so tn podana po mojster- \ t ^ l *excd i t Ne, ne, nikdo. — je odvrnilo pet sto glasov. — Prinesite mi jwipir, pero in črnilo. I Ta povelja goverrorja se je takoj izpolnilo. - Itofcro. — je :» k*-l «le laiunay. Vato j*> ffibrnil preti napailab-em ier zakričal: In setlaj. vi liodje. nataknite set Billot, lliillin in Klir prvi dali ^.gletl in dru<;i «« jim sledili. I b* I «u 11 na v je mdnžil ogorek na e je obrnil naokrog, še predno je pri«*l pisati.. I>vo-riiča *«» bila prazna. V epe »i* If^mlj. W je izvedelo znnaj vse. kar Ke je dogajalo v notranjosti. t k a. a > _ i a. lldgradu D«rnik "George Washington"; Izvoljen je bil odbor šestih čla- Ltemi 86 Je *ud'\ n^aj«1 ™ko- nov in s ccr: Onbrilovie. Joksimo- p,s^carjeve knjige .. . .. .. n , „, Jako zanimivo je, da je Gon* \ ie. Yukieevic. DebeljevH*. Zdrav- . . a .. _ „ , .... .. . . . . .... carjev sodelovatelj. Lvman Beeeli- kovic ,„ I «a za revie, ki brni o vo.1,1, er Stowe. ki je prispelk privIa5no. n »daljne gibanje dijaštva. Stu- sti te knjige vnuk sUvne amcrSke -ienti so sklenili izdati manifest pisateljice, Harriet Beeeher Stowe, vm narod, v katerem protestirajo fcnjijfa katere "Koča Strica To" proti današnjemu sistemu. ma'» ("Uncle Tom' Cabin") je --bila prevedena v vse jezike, med temi tudi v slovenščino. Kavno ta- ISO tal at VO v motornem čol~ ko kakor je bil ime Stowe zvezano mi so prevozili pred nekaj dnevi z osvoboditvijo sužnjev, ravno kot svetovni rekord s čolnom fran~ tako je danea-aato ime po čudnem coske konstrukcije in a 450 konj- naklnčju zvečano z vprašanjem akiaai ailami na reki Sekvani. osvobojenja slovanstva. skem zgodovinarju, katerega srce bije za slovansko stvar, in po zaslugi sopisatelja Mr. Stowe je stil knjige jasen in enostaven. Priporočamo našim društvom, naj si nabavijo knjigo toliko zase kolikor tudi za ameriške knjižnice, kakor tudi kot primeren dar ameri* škim prijateljem. Slovanska stvar je malokdaj našla toplejšega bra-nltelja kakor je ta knjiga. Cena knjige je $3.00 p red plačanih. in se more naročiti potom tega uredništva ali naših agentov. . Kako je Avstrija intrigirala Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka Dr. Josipa Goričar j a in Lymen B. Stowe JDTtOF. HART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih knjig tega časa. Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, predno se sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokopis te knjige. Hon. Mauriee Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v <4Xew York Times" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kaznje vse intrige, zarote in diploma-tične tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City STANE $3.00 muBf .1,1 S T S BOLNI? Jaz vam bom ozdravil. Ž« ve« kot tridaaat ht aam zdravil vao bolazni. Koine, krvna. Ilvčn«, želodčno In rovmatlzam tap vaakovratno druge bolezni. Lahko vam pokalom več dokazil naiih rojakov, katero «cm ozdravil. Jaz aam ozdravil, ko drugI nlao mogli. Na čakajte. Prtdtta k meni prodno Jo prepozno. Cene ao take, de Jih lahko vaekdo zmore. Prolekava brezplačna. Pnf.Dr.aG.BAIB i P E C I J A L I a T »11 SMIVHFICL.O ITSItr^Pil I KUftOH, PA I i____»_..... ________________________________________ _ ,__i ___