HRASTOVSKI PLUG
Angelos Baš
V podružni cerkvi sv. Trojice v Hrastovljah, 14 kilometrov vzhodno
od Koipra, v gornjem delu doline Rižane, severno od Kuteda, je fre-
skant Janez iz Kastva leta 1490 naslikal^ mimo številnih drugih posvet-
nih motivov iudi plug, in sicer v ciklu upodobitev mesečnih opravil:
v severni ladji, v tretjem medaljonu od vzhodne strani, ki ponazarja
delo v oktobru.
Pričevalno ceno hrastóvske upodobitve pluga, ki pomeni doslej
edino srednjeveško slikarsko upodobitev naših ornih orodij v zahodni
Sloveniji, za to etnografsko vprašanje določajo poglavitne ugotovitve o
pričevalnih vrednotah poznosrednjeveškega stenskega slikarstva na
Slovenskem takisto za tedanje vsakdanje življenje v naših krajih. —
Po teh ugotovitvah se spričo znatnejšega vala realizma, ki je zajel
upodabljajočo umetnost na Slovenskem po sredi 15. stoletja in ki ga
opredeljuje težnja po čim večji poljudnosti, v našem stenskem slikar-
stvu tedaj močneje razvijejo pripovedne prvine, ki naj določena
ternata kar najbolj umljivo« predstavijo. Za to upodabljajočo omiko je
značilno aktivno razmerje do- vsakdanjega življenja in narave, saj
vsebuje v svojih cdklih sestavine iz vsakdanjega okolja tega obdobja
ter ustvarja tako bolj ali manj realistične scene, kakršne so namenjene
vernikom, ki naj jim bodo v nazorni ipouik. Natančneje: poučno-po-
Ijudni namen teh slikarskih stvaritev je neogibno terjal, da so bile
upodobitve posvetnih motivov gledalcem umljive. To pa je bilo mo-
goče, kolikor ni umetnik samostojno povzemal iz bližnjega okolja,
samo tako, da je od danih predlog izbiral take, ki so bile območjem,
za katera so se porabljale, kar najbolj sorodne, ali pa da je bolj od-
maknjene predloge s podobami posvetnih motivov prilagajal razmeram,
kakršne so bile pri nas tedaj običajne; to pa seveda le v poglavitnih
potezah, medtem ko so se pri tem ohranjale izročene figuralne sheme.^
— Vprašanje prostora se ob interpretaciji tega gradiva ne sme ozko
^ M. Zadnikar, Odkrivanje stenskih slikarij v Hrastovi ju. Varstvo
spomenikov IV, 1951/52, str. 18 si. — F. S t e 1 e, Die mittelalterliche Wand-
malerei in Slowenien im mitteleuropäischen Rahmen. Südostforschungen XVI,
1957, Str. 295, sl. 7. — Isti, Umetnost v Primorju. Ljubljana 1960, str. 76,
si., 88 sl. — B. F u č i ć , Majstor Ivan iz Kastva i njegova sredina. Zbornik
za umetnostno zgodovino n. v. VI—VII, 1959, str. 305 si.
^ A. B a Š , Pričevanje o noši v poznosrednjeveški umetnosti na Sloven-
skem. Slovenski etnograf XI, 1958, str. 101 sl.
4-^ 51
Ângelos Baš
vezati na najdišča posameznih upodobitev. Napak bi bilo misliti, da
so v naslikanih posvetnih motivih zajete razmere ravno in samo v
kraju, kjer so bile upodobljene. To bi predpostavljalo po eni strani
zvečine njihov domalega portretni značaj, po drugi strani pa vse pre-
šibko upoštevanje predlog. Šlo je za temeljno umljivost posvetnih
motivov in prikrojitve predlog so lahko veljale samo poglavitnostim
v vsakdanjem življenju. Zavoljo tega se zdi pravilno raztegniti za-
devno dokumentarno torišče takih del na širša pokrajinska ali deželna
območja. — Z vprašanjem prostorne pričevalnosti je povezana natanč-
nost teh upodobitev: ker je pričevalna cena teh slik širša in samo za
posamezne kraje le zelo redko in težko' veljavna, se po pričujočih opre-
delitvah našega poznosrednjeveškega stenskega slikarstva posvetni
motivi v njem ne dajo tolikanj nadrobno obravnavati kakor pri ne-
posredno ohranjenem zadevnem gradivu iz današihje ali polpretekle
dobe. Iz naših poznosrednjeveških stenskih slik se lahko poučimo zgolj
o osnovnih značilnostih prizorov iz takratnega posvetnega življenja,
medtem ko nadrobne in vse potankosti zajemajoče študije v nasprotju
z zadevnim novejšim, neposredno ohranjenim gradivom za obdobje
poznega srednjega veka največkrat pogrešajo podlago in so nedo-
pustne. Toi pa označuje tudi čas naših posnetkov. V njih so se porab-
ljale pač predvsem uveljavljene sestavine vsakdanjega življenja, ne
pa posamezne novotarije, ki še niso splošneje prodrle. Tako pomenijo
naslikani posvetni motivi v največji meri ugotovitev danih razmer v
vsakdanjem življenju ali takšnih razmer, ki so preko svojih začetkov
polneje razvite, neprimerno manj pa njihove začetne stopnje.^
Po navedenih sodbah lahko trdimo, da plug, kakršen je bil leta 1490
naslikan med hrastovskimi upodobitvami mesečnih opravil, po svoji
osnovni obliki nedvomno predstavlja orno orodje, kakršno je moralo
biti v drugi polovici 15. stoletja (in po vsej verjetnosti tudi še pozneje)
v Istri dodobra v rabi. O meri običajnosti naslikanega ornega orodja,
mimo drugačnih, se z naše stenske slike, kakor tudi v drugih ustreznih
primerih našega poznosrednjeveškega stenskega slikarstva,* sicer ne
moremo poučiti, vsekakor pa plugi, kakor je upodobljen pričujoči v
Hrastovljah, tedaj niso mogli biti redki, marveč, kot je podoba, na-
sprotno precej v navadi, saj bi naš slikar ne poustvaril ornega orodja
v podobi, ki bi takratnim obiskovalcem cerkve ne bila dovolj dojem-
ljiva. — Plugi, ki so bili v poglavitnem takšne oblike in konstrukcije,
kakršni sta sporočeni z obravnavane upodobitve, so bili torej v 15. sto-
letju v Istri očitno precej razširjeni.^
^ A. B a š , nav. delo, str. 125 d.
* A. B a š, O najstarejši upodobitvi skrinje na Slovenskem. Slovenski
etnograf XII, 1959, str. 98.
^ O pričevalnih vrednotah srednjeveške upodabljajoče umetnosti zlasti
zastran ornih orodij gl. A. G. H a u d ri cou r t - M. Jean-Brunhes
Delamarre, L'homme et la charrue a travers le monde. Paris 1955,
str. 357 d.
52
Hrastovski plug
Konkretno. V pričujočem primeru (gl. risbo)^ gre za plug, ki je
vseskozi okraste barve, se pravi iz lesa. Plug ima kolca, ki sloni na
njih gredelj. Le-ta je v desni polovici nekaj nižji; približno na sredi
je dvignjen v obliki kolena, tako da je v levem delu nekoliko višji.
V levem ali zadnjem delu se gredelj končuje v ročicah, ki sta zmerno
ukrivljeni. Navzdol se ročici nadaljujeta v lemežu, ki je oblikovan
tako, da poteka v podaljšku ročic, t. j. razmeroma naravnost navzdol.
Na sprednjem delu lemeža, na sredi, je poševno nazaj pritrjena deska,
ki je rabila za odrivanje prerezane zemlje; kako je deska pritrjena
na lemež, s freske ni mogoče razvideti. Prav tako ni mogoče s freske
Preris upodobitve pluga v Hrastovljah leta 1490
dovolj natanko razvideti, iz koliko kosov sestoji naš plug: ali je obli-
kovan izcela, iz enega kosa, ali pa je sestavljen iz več, samostojno
izgotovljenih delov. Dimenzije našega pluga pa so naslednje: po oraču,
ki je naslikan na freski in ki mu sega desna ročica nekako do pasu,
lahko sodimo, da so ročice visoke približno 90 do 100 cm. Enaka je
razdalja med zadnjim koncem ročic in srednjim delom lemeža. Ne-
koliko večja je razdalja med srednjim delom lemeža in zadnjim delom
kole. Dolžina našega pluga je znašala potemtakem okoli dva metra ali
nekaj več. Po primerjavi s temi izmerami je bil lemež visok približno
pol metra ali pa nekoliko več in podobna ali malce večja je bila dol-
žina deske. Kolca so bila za spoznanje manjša. Dolžina gredlja od
lemeža do zadnjega dela kole pa je znašala približno meter.
In če si po pridobljenih viroslovnih kriterijih natančneje ogledamo
upodobitev hrastovskega pluga, menimo, da nudi ta stenska slika, ki
pomeni, kot poudarjeno, doslej edino srednjeveško slikarsko upodobitev
ornih orodij v zahodni Sloveniji, naslednje sodbe, ki se spričo upodab-
ljajočega vira nanašajo na oblikovne in konstrukcijske značilnosti pluga
" Risba je pomanjšani preris akad. slikarja Marjana Tršarja.
53
Angelos Baš
in tako znatno dopolnjujejo podatke onodobnih pisanih virov, ki zastran
teh plati naših ornih orodij ne dovoljujejo skorajda nobenih sklepov."
Ročici pluga, ki se v svojem spodnjem delu bočita ali prehajata
neposredno v široki lemež, pričujeta s tem po vsem videzu o ornem
orodju, ki sta njegovi ročici in lemež iz enega kosa lesa. Spričo tega
bi lahko označili hrastovski plug kot očitno prvotnejšo oziroma te-
meljno obliko lesenega pluga ali ornega orodja, imenovanega drevo.
— Kar se tiče vprašanja o izdelavi ročic in gredlja našega pluga iz
enega in istega kosa lesa ali drevesa, bi bil pritrdilen odgovor v načelu
sicer dopusten, vendar pa ga v pričujočem primeru ni mogoče podati
zavoljo slabe ohranjenosti stenske slike prav na tem mestu.
Plužna deska, ki izkazuje proti vnanjemu delu precejšnjo debe-
lino in ki je zanjo podoba, da je deblaste oiblike ne pa ploščata, nare-
kuje misel o tesarski izdelavi pluga, prav tako pa tudi o njegovi
uporabi pri oranju v težki, kamniti zemlji, kakršno lahko odriva in
polaga samo težja, masivna deska.
O podobni izdelavi in uporabi hrastovskega pluga pri oranju
pričuje takisto gredelj. Le-ta poteka iz stikališča ročic na kolca in kaže
s svojo kolenasto vzboklino na zelo izvirno ali neposredno obdelavo
debla lesa, ki je komajda obtesano in ki je ohranilo obliko, v kateri
je zrastlo, saj je v poglavitnem obdelano pač zgolj tako, da je od-
stranjeno z njega lubje.
Strnjeno: ročici in lemež pomenita v našem primeru zgodnjo po-
dobo pluga ali tako imenovanega drevesa, ki je kot orno orodje nastalo
iz uporabe debla, prikladnega izcela ali v enem kosu za ročici in
lemež. Mimo tega, enotno nastalega dela hrastovskega pluga naha-
jamo v gredlju verjetno drugi samostojni del tega ornega orodja, ki
je v obdelavi prav tako ko ročici in lemež ohranil svojo izvirno deb-
lasto obliko.
Ta sodba terja nekaj okvirnih dopolnil. — Hrastovski plug, ki
so po naši sodbi njegov lemež in ročici izdelani izcela, se pravi iz
enega kosa lesa, ima določene paralele. Na ozemlju Trentina in Fur-
lanije (pa tudi Umbrije in Toskane) so izpričana orna orodja, vendar
ne plugi, temveč rala, ki so njihove ročice in lemeži izdelani nekako
tako, da izhaja lemež iz ročic ali narobe.* Čeprav ta rala niso časovno
dovolj natanko opredeljena, si dovoljujemo ob tem izreči mnenje o
sorodno izdelanih ornih orodjih kakor je naše, ne glede na to, da gre
v enem primeru za ralo, v drugem pa za plug. Izdelava in temeljna
konstrukcija je obakrat bistveno podotbna. Tako sodimo, da lahko
ustreznim območjem Trentina in Furlanije pridružimo tudi Istro in ob
tem zatrdimo, da so tod očitno skozi daljše obdobje in v določenem
obsegu izdelovali orna orodja: rala in pluge ali tako, da so izvirale
' Prim. M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja II. Ljubljana 1954, str. 252,
234 d, 254 d, 257, 259, 261 d.
'A. G. Haudricourt-M. Jean-Brunhes Delamarre, nav.
delo, str. 209, 268.
54
Hrastovski plug
ročice in lemeži ali iz enega kosa, ali pa so bile ročice in lemeži kot
samostojni deli rala ali pluga izgotovljeni v nemalo enotni osnovni
liniji obeh delov ornega orodja. In morda smemo navedeno območje
razširiti takisto na Engadin, kjer je ipodoba, da je konec 14. stoletja
izpričan plug sorodne konstrukcije in izdelave, vendar pa razpolož-
ljivi posnetek tega vira ne kaže dovolj jasnih potez.^
Kolca, kakor jih vidimo na obravnavani upodobitvi, predstavljajo
v primerjavi z ročicami in lemežem in pa gredljem razvitejšo stopnjo
izdelovalne in uporabne tehnike ornega orodja. Ne glede na to, da so
v obodu okorno izdelane, so kolca na hrastovskem plugu s svojo
pestjo in šestimi prečniki obrtniški kolarski izdelek, ki pomeni v
razvojnem pogledu znaten korak naprej od križvarke. Tako je naše
orno orodje s kolcami v precejšnji meri spopolnjeno za pogon z vprego
(ki je na obravnavani upodobitvi tudi predstavljena s parom volov).
Kolca pomenijo za obdobje, ki poteka iz njega hrastovska po-
doba pluga, vsekakor napredno prvino ornega orodja. Zakaj na nem-
ških ozemljih je mogoče, kot je videz, šele v 14. stoletju, v Sachsen-
spieglu, ugotoviti prvo zanesljivo upodobitev pluga na kolcih. Šele od
konca tega stoletja naprej so upodobitve plugov na kolcih natančnejše
in v 15. stoletju jih nahajamo v upodabljajočih virih iz Anglije, Fran-
cije, Nizozemskega, nemških dežel in severne Italije.^"
Po povedanem sodimo, da imamo pri hrastovskem plugu opravka
z dvema poglavitnima sestavinama: s preprostejšo, se pravi z enot-
nostjo ročic in lemeža, kakršna izvira iz ustrezne oblike uporabljenega
debla, in pa z razvitejšo, se pravi s kolci, ki pomenijo vrh tega tudi
še kolarski izdelek. Spričo natančne časovne uvrstitve naše stenske
slike v leto 1490 lahko torej za drugo polovico 15. stoletja v Istri z
zanesljivostjo ugotavljamo prepletanje preprostejših in naprednejših
tehničnih prvin v ornih orodjili,^^ čeprav se moramo pri obojih zavoljo
razmeroma poznih in skopih virov^^ o srednjeveških ornih orodjih na
Slovenskem vzdržati okvirnih časovnih opredelitev.
(Brez presoje pa ostaja pri hrastovskem plugu nadrobnejše vpra-
šanje o globinski regulaciji lemeža pri oranju, saj niso z obravnavane
upodobitve razvidne na gredlju vdolbine za pretikanje kole in s tem za
uravnavanje večje ali manjše globine brazd.)
' R. Wildhaber, Der »Feiertagschristus« als ikonographischer Aus-
druck der Sonntagheiligung. Zeitschritt für schweizerische Archäologie und
Kunstgeschichte XVI, 1956, str. U, sl. U.
'"A. G. Haudricourt-M. Jean-Brunhes Delamarre, nav.
delo, str. 360. — Gl. tudi R. Grand, L'agriculture au moyen âge. Paris 1950,
str. 274.
" Zastran slednjih je poučna primerjava z nekaterimi novejšimi ornimi
orodji v Istri: P. Leser, Entstehung und Verbreitung des Pfluges. Mün-
ster 1931, Str. 279.
Prim. op. 7 in R. L o ž a r , Pridobivanje hrane in gospodarstvo. Naro-
dopisje Slovencev I. Ljubljana 1944, str. 137.
55
Angelos Baš
Ce hočemo hrastovski plug ali drevo kot orno orodje tipološko
natančneje opredeliti, pogrešamo pri njem dovolj zaokroženega skupka
značilnosti. Zakaj naše orno orodje nima črtala, ki sodi mimo lemeža,
deske in kole k poglavitnim značilnostim plugov.^^ Po drugi strani pa
so značilne plužice brez kolc,^* tako da hrastovskega pluga prav
tako ne moremo šteti za značilno orno orodje take vrste. Po vseh
gornjih sodbah o hrastovskem plugu pa menimo, da je pravilna
uvrstitev našega orodja med pluge, saj sodi kljub temu, da mu manjka
ena od poglavitnih plužnih značilnosti — črtalo — spričo tega, kako
je bilo mogoče v drugi polovici 15. stoletja z njim orati, glede na tedaj
običajna orna orodja med tista, ki so bila najrazvitejša ali najučinko-
vitejša, to pa so bili plugi.
Hrastovski plug je sporočen iz severozahodne Istre. Iz Istre so
za obdobje med obema vojskama sporočena, v Brestu in Kaštelirju,
edinole lesena orna orodja,^^ se pravi priprave, ki so zastran svojega
gradiva ohranile večstoletno izročilo, med drugim tudi določeno izro-
čilo hrastovskega pluga. Ob tem naj ne izostane, da je za to ob-
dobje, t. j. med obema vojskama. Brest določen kot nahajališče lesenega
pluga, Kaštelir pa kot nahajališče lesene plužice; za takratno severno
mejo rala je označena približna črta Izola—Opatija.^' In takisto naj
ob tem ne izostane omemba, da je bil v obdobju pred prvo vojsko v
Kastavščini za plužico v navadi naziv drivo,^* in pa podatek, da je
na ¦ otoku Krku, torej Istri bližnjem območju, sporočena iz obdobja
med obema vojskama plužica,^" ki lahko mimo lemeža in kozla velja
po svoji konstrukciji in obliki za sorodno hrastovskemu plugu.
Naposled. Ne glede na nerazsojeno vprašanje o tem, kako se je
globinsko uravnaval lemež hrastovskega pluga pri oranju, smemo
soditi, da je naše orno orodje zavoljo manjkajočega črtala in zavoljo
razmeroma visoke deske lahko izoralo zgolj plitkejše in ožje brazde.
Spričo tega je bilo mogoče s takšnim ornim orodjem tudi dosti manj
pripraviti zemljo za rast žita kakor z novodobnimi plugi. Namesto da-
našnje ene brazde je bilo treba s plugom, kakor je bil naslikan v Hra-
stovljah, izorati skorajda dvoje brazd, da bi se dosegla enaka širina
zrahljane in obrnjene zemlje, vendar ne da bi se ob tem dosegla enaka
globina. Zavoljo tega in zavoljo pomanjkljivega gnojenja je morala v
tem obdobju zemlja dlje počivati, in sicer v prahi ali paši, ali pa je
bilo potrebno mimo oranja s plugom tudi še dodatno obdelovanje z
" B. Bratanić, Oraće sprave u Hrvata. Zagreb 1939, str. 5, si. 1 a.
" B. Bratanić, nav. delo, str. 7, si. 5.
O značilnostih srednjeveških ornih orodij gl. tudi R. Grand, nav,
delo, str. 272 si. — H. K o r e n , Pflug und Ari. Salzburg 1950, str. 70, 75.
B. Bratanić, nav. delo, karta I, str. 16.
" B. Bratanić, nav. delo, karta II.
B. Bratanić, nav. delo, str. 28.
B. Bratanić, nav. delo, si. 55.
56
Hrastovski plug
motiko. To bi bilo tedaj na istrskem ozemlju še posebej mogoče, saj je
tod že v antiki potrjeno terasasto poljedelstvo.^" kjer sta drug ob dru-
gem v rabi plug in motika.
Zusammenfassung
DER PFLUG VON HRASTOVLJE
Der obige Aufsatz ist der Abbildung des Pfluges auf dem Wandgemälde
aus Hrastovlje (siehe die Zeichnung) in Nordistrien aus dem Jahre 1490
geroidmet.
Unsere Verroeriung dieser Abbildung verwendet die Festsiellungen über
den dokumentarischen Wert profaner Motive in unserer spätmittelalterlichen
Wandmalerei für volkskundliche Fragen (siehe Anm. 2, 4). Diese Feststellungen
bestimmen solchen bildlichen Quellen ihren volkskundlichen Wert in den Haupt-
zügen, nicht jedoch auch in Details; solche bildlichen Quellen sind in der
Regel nicht eng an die Stätten, rvo sie entstanden sind, gebunden, sondern ihre
Geltung bezieht sich auf weitere Landschafts- oder Länderbereiche.
Nach diesen Kriterien sind mir über die Abbildung des Pfluges in Hra-
stovlje zu folgenden Ergebnissen gelangt.
Die Sterze, die sich im unteren Teil wölben und direkt in die breite Schar
übergehen, bezeugen damit allem Anschein nach, dass mir mit einem Ackergerät
zu tun haben, bei dem die Sterze und die Schar aus einem Holzteil sind. Deshalb
dürfen wir den Pflug von Hrastovlje als ursprüngliche bzw. grundlegende Form
des hölzernen Pfluges, als den sogenannten .Baum' = drevo bezeichnen. — Die
Frage über die Ausarbeitung der Sterze und des Grindels unseres Pfluges aus
einem Stück Holz bejahend zu beantworten, wäre grundsätzlich zwar erlaubt,
in unserem Fall jedoch nicht möglich, da das Wandgemälde gerade an dieser
Stelle schlecht erhalten ist. — Das Streichbrett, das gegen das Ende zu ziemlich
dick wird, scheint eine Block- und keine Flachform zu haben, was für zim-
mermannische Verfertigung des Pfluges spricht und zugleich auch von seiner
Verwendung in schmerer, steiniger Erde, welche nur ein starkes, massives Brett
ablegen kann. — An ähnliche Ausarbeitung und Verwendung des Pfluges von
Hrastovlje deutet auch der Grindel hin, der aus dem unteren Teil der Sterze
auf die Räder reicht und mit seiner knieförmigen Erhebung die ursprüngliche
Bearbeitung des Holzblockes, der kaum behauen wurde und seine ursprüngliche
Form erhalten hat. anzeigt. — Die Räder, wie sie aus unserer Abbildung
ersichtlich sind, stellen im Vergleich zu Sterze, Schar und Grindel eine fortge-
schrittenere Stufe der Produktions- und Gebrauchstechnik des Ackerbaugerätes
vor. Ungeachtet der schwulstigen Ausarbeitung des Radrahmens, sind die Räder
mit ihrer Achse und sechs Spitzen Erzeugnisse des Wagnergewerbes, die im
Vergleich mit der ,Krizvarka' einen grossen Fortschritt zum Gebrauch des
Pfluges für das Gespann bedeuten.
Ohne Beantwortung der Frage, wie die Tiefe der Furche durch die Schar
beim Ackern geregelt wurde, da das Verstellen der Räder — und dadurch das
tiefere oder höhere Ackern — auf dem Wandgemälde nicht sichtbar ist, müssen
wir annehmen, das unser Pflug auch beim fehlenden Sech und beim verhält-
nissmässig hohen Streichbrett nur seichte und engere Furchen ackern konnte.
Angesichts dessen vermochte man mit solchem Ackerbaugerät die Erde für das
Gedeihen des Getreides viel weniger vorzubereiten, als dies mit den neuzeitlichen
M. R o s t o V t z e f f , Gesellschaft und Wirtschaft im römischen Kaiser-
reich I. Leipzig, brez letnice, str. 191,
57
Angelos Baš
Pflügen möglich ist. Statt einer heutigen Furche musste man mit einem Pflug,
roie er in Hrastovlje abgebildet ist, fast zrvei Furchen ausackern, um die gleiche
Furchenbreite zu erlangen, ohne jedoch dabei die gleiche Tiefe zu erreichen.
Deshalb und roegen der mangelhaften Düngung musste die Erde im Zeitalter
des Pfluges von Hrastovlje längere Zeit ruhen, und zwar durch Brache oder
Weide, oder aber war neben dem Ackern mit dem Pflug auch die zusätzliche
Bearbeitung mit der Hacke erforderlich.
58