rf\RHTVI XV 1992	Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
131
Razstava Trst med Vzhodom in Zahodom, Pol itično življenje v Tistu in com A Julij.kc krajine leta 1946 m katalog str 85, Arhiv Reput ike SiDvcnije,
Ljubljana 1992
Raziitavo s tem naslovom so odprli v razstavnih prostorih Arhiva Reprblike Slovenije 22. aprila 1992 ter tako popestrili svojo bogato dejavnost tudi s slikovno predstavitvijo določenega obdobja in prostora. Obenem je hila to tudi promocija nove enote Arhiva RS, ki se je priključila nagemu osrednjemu državnemu ¡vrhivu leta 1990, Razstavo je pripravila Nevenka Tiroha ob pomoli Nataše Čučič z Goriškega muzeja in dr. Miranu Komaca iz Inštituta za narodnostna vpnšanja v Ljubljin.
Zgodovina mesta Trsta m njegovega zaledja je posebno v zadnjih letih privlačeval" zgodovinarje z obeh strani meje. Zvrstilo se e neka1 simpozijev, izšlo večje število publikacij in razprav, ki so proučevali novejšo zgodovino Trsta in pozdraviti gre odločitev Arhiva F S, da nam polpre teklo zgodovino tega mesta in njegove okolice, tako pomembnega tudi za n?s, predstavi na panojih in v vitrinah. Gre za prve dve leti po drugi vojni (W5t 1946), v katerih se je zvrstilo toliko dogodkov, da jtb j težko enakovredne pred sta vi'i. Osvoboditev, 4U dn jugoslovanske oblasti in delo Pokrajinskega narodnoosvobodilnega oduora (PNOO) v zve7i s tem, Zavezniška vojaška uprava (ZVU), vc litve v NOO, kljub temu, d? PNOO nima več oblastne moči (po 11. 8. 1945), boj za meje na m;rovnih pogajanjih, orgar iziranje m delovanje raznih političnih organizacij, delovanje reakene td., vse to je bilo po koncu vojne tako prepleteno in povezano, da je za predstavitev kra,a in Časa treba upoštevati prav vse. To je obetaS tudi naslov, ki nas je povabil na rizstavo
Avtorica je odbrala 226 dokumentov m jih predstavila na 26 parojib in 20 vitrinah tako, da je oolikovala tri vsebinsko zaokrožene sklopr, V prvem delu je skušala prikaza': prostor 'n čas, ozemeljske zahteve jugoslovanske in italijanske strani ter ZVU kot nosilko oblasti v Julijski krajini, tako imenovani eoni A Plove nske6a primor-ja. Izbrani dokumenti, slike, zemljevidi in letaki govore o prebivalstvu n degodkih leta 1945 in 1946 dovolila pa si xim dopolnitev, k' se mi zdi pomembna za celovit prikaz stanja v Slovenskem primorju s Trstom. Razstava je namreč raziskava doloČrnega problema in i kot tika zahteva celostno predstavitev z vsemi dosegljivimi in pomembnimi podi tki, dokumenti in prič -varji. Avtorica v sve li predstavitv stanja ui dogajanja v Trrtu in okolici v prvih dveh lotih po drugi sve tovni vojni nit v katalogu, kjer je podan splošen
pregled dogodkov v zvezi s Trstom v tem stoiet-ju, niti z dokumentom na panoju ne omeni Pokrajinskega NOO za Slovensko primorje in Trst. Res- da ie poudarek razstave na predstavitvi političnih strank in organizacij kijub temu p» je ob širokem naslovu, ki ga razstava ima, le treba reči nekaj besed tudi o PNOO. Ustanov Ijen je bil že leta 1944 in se je na začetku maja 194^ kot najvišji predstavnik oblasti s severne Primorske preselil v Trst, v gjvernerjevo palačo na Velikem trgu. Dne 6. maja iy45 je uvedel upravno-teritonalr o ureditev pokrajine, ki so jo sejtavljali Tržaško okrnžj-, Goriško okrožje in avtonnmno mesto Trst. Izdal je vrsto odlokov, s katerimi je s pomočjo odsekov in komisij urejal čivljenje na tem prostoru. TaKo je npr odsek za izgradnjo narodne oblasti pripravljal volitve v NOO in MOS, odsek za notranj; zadeve je z Narodne zaščito skrbel za red, odsek za prosvi-to je >krbel za kulturno dejavnost, javni tožil«; za sodstvo itd. PNOO, ki je torej bil vrhovn. organ oblast v Slovenskem prime rju n Trstu m so mu to NO odbori in odbori OF tuoi priznali, je poleti ly45 (ko prevzame za njim v coni A oolast ZVU) prilagodil svoje delo novim razmeram Dejstvo pa je, da je imel PNOO preko svojih od".ekov in oddelkov tako močan vpJiv, da lahko trdimo, da je v določenih področjih core A (npr. v okrajih Sežana. Nabreftna, Brd^) obstajalo dvovladie, saj ZVU ni rrngiu uveljaviti svoje oblasti tako, kot je želela. Če so na pano"h predstavljeni osvobodilni svet za Trst, Narodna zaščita, akcije, ki jih je vodil študijski odsek PNOO za sprejrm Mednarodne razmejitvene komisije, potem bi bilo potrebno povedaf; da so delovali v okviru PNOO tudi ohranjeni fond FNOO, ki obsega preko 550 faidklov, nas potrjuje v tem. Toliko le v podkr-pitev trditve, da bi ?NOO moral najti svoje mesto na enem od panoiev razstav-
Drugj vsebinski sk'op je namenjen osvetlitvi vloge in dedovanja poetičnih strank. Osnovna zasnova je bila prav predstavitev programov in delovanja političnih strank in organizacij, zato je ta del najobšimeje zastopan. Po panojih in vitrinah sledimo Slovarske-italijanski antifašistični uniji (SIAU) kot na< močnejši organizaciji, ki je na tej razstavi res dobro predstavljena Sledijo KF Julijske krajine, Enotn' sindikati, Slovansko-■ talij ar ska antifasistična ženska zve'¿a, Zv za primorskih partizanov mladinska organizacija, slovenska organizacije, k: so deloval : zun ; SIAU, slovenska politična migrac (predvs m v zv;zi s šolstvom), italijanska stranke in organizacije, delovanje begunskih organizacij, Fionta za ne-odvisi lost Svobodne Julijske H-žave, skratka res zelo širok irbor, zar 'mivo dokum ntiran in predstavljen
132
Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
ARHIVI XV 19J2
Dogajnnje v coni A Julijske Kra/tne v letu 1946 in sklepi mirovne konference pa sestavljajo tretji vsebinski sklop predstavitve. Dokumenti, fotografije, resolucije, letaki, steneasi, Časop:si v obeh jiizikih gevore o raznih predlogih ene m dru s strani, o protestih in sporih ter nam pr_-dočijo razpoloženje, kakršno ¡e bilo na tem nemirnem ozemlju do podpisa minvne pogodbe v Parizu.
Na razstavi je bilo predstavljeno gradivo, ki ga hranita Arhiv Republike Sloveniji; - referat za dislocirano gradivo in Goriški muzej.
Razstavo Trst med Vzhodom in Nahodom spremlja katalog z istim naslovom (85 str), ki ga je pripiavila Nrvenka Troha.
Metka Gotnbat
Razstava Konstantin Wur7bach (18181893), avstrijski b.opraf in leksikograf
V	kulturno-informacijskem centru Križanke je
11 junija 1992 potekala otvoritev razstave, ki ji bila posvučena pomembnemu avstrijskemu biogra-
fu in leksikografu Konstantinu Wurzbachu. Razstavo je pripravil Dunajski mestni in deželni arhiv skupaj z Avstrijsko akademijo znanosti, in sicer ob stoletnici izida zadnjega (60.) i rezka Wur'bachovega biografskega leksikona. Najprej je bila postavljena na ogled na Dunaju, zatem v Bf rchtesgadru in r.ato s posredovanjem Zgodovinskega arhiva Ljubljana prenešena v Ljubhano in tu gostovala do 27- junija 1992.
/Vvtor raa stave, ki je bil tudi gost na otvoritv v Ljubljani, je bil univ prof dr. Peter Tsendts. Zgodovinski arhiv Ljubljana je na razstav^ sodeloval z viri, ki jih hrani in se nanašajo, oziroma govorijo o Konstantinu Wurzbaehu To so dokumenti o njegovem šolanju v Ljubljani, ko je obiskoval ljubljanske mrmalko, gimnazijo v Ljubljani ter licej Dokumenti so se lepo vključili v obstoječi potek -azstave
V	te m pnspevku je moj namen podati poročilo o razstavi, in sicer z vidika oblikovalca, ki so ga razstavljeni dokumenti popeliali skozi življenje Konstantina Wurz^acha, ga seznanili z njegovo osebnostjo in delom ter posredno predstavili tudi značilnosti časa, v katerem je živel.
Dokumenti so najpiej izpn Sevali rojstvo Konstantina Wunrbacha 11. apiila 1818 v Ljubljani, kjer je bil tudi vpisan v rojstno in krstno knjigo iupnije sv. Nikolaja z imeni Edvard Konstantin Mihael. Nadalje so nas popeljali v leto 1825, ko je začel obiskovati osnovno šolo v Ljubljani in bil leta 1827 tudi vpisai v častno (»zlato«) knjigo worrih učencev glavne šoie v Ljubljani. Svoje šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani,
kjer ga je z letom 1833 tudi zaključil z uspešno opravljenim drugim humanističnim razredom V letih 1834-183* je ooiskoval filozofski študij na lieeju v Ljubljani. Potem se je njegova neposredna vez z Ljubljano pretrgala, saj je odšel v Gradec študirat pravo, iudij prava pa je kmalu opustil m je 1837. leta vstopil v vojaško službo (30, polk v Krakovu). Februarja 1841 je postal podporočnik, kmalu zatem pa je bil premešč-.n v Lvov m je na tamkijšnji unive2i leta 1842 in 1843 opravil ngoreze in bil 6. juliia 1843 pro-mrviran za doktorja filozofije. Takrai se je tudi poslovil od vojaške službe in dohil zaposlitev kot skript )r v tamkaišnji univ ;rzitetni knjižnici. Septembra 184« je bil premeščen na Dunaj kot sknptor dvorne knjizn.ee, decembra istega leta imenovan za arhivarja v notianjem minististvu in aprila 18^9 za bibllioiekarja m vodjo novo ustanovljene administrativne knjižnice, ki je bila ustanovljena na pobudo groia Franca Stadiona in naj hi služila kot pomoč pri delu vseh centralnih uradov. Wurzbach je bil predstojnik kniižnice vse do upokojitve 1874. leta Pred tem je 1, 1859. postal ministrski tajnik in 18"59. leta vladni svetnik. Leta 1874 pa pov-dignj ;n v viteški stan.
N; dalje so nas razs.avljem dokumenti seznan'li z njegovim mn ogostranskim delovnim ustvarjanjem. Ze v času šolanja v Ljubljani se je začel preizkušati v pesništvu m bil sodelavec čaropisov Illyrsches Blatt in Carniola. Njegova prva pf;s ška zbirka Mosaik je b:la objavljena leta 1«J47 v Krakovu. Pisal je tudi spise ob raznih priložnostih, prevajal (dela Kraszewske^a 'z poljščine in francoščine), napisal nekaj črtic in dram, giavnino delovanja na litetarntm področju pa predstavlja njegovo Hnko-epsko ustvarjanje Leta 1859 e bil sprejet v znruženje umetnikov Zeleni otok, za svo'a dela Da je prejel pren;katero priznanje oziroma odlikovanje. Vse Življenje je bil vdan zbirateljstvu in tako je Že v času bivanja in potovanja po Poljski, v času vojaške službe, začel zbirati poljske in ukrajinske ljudske pregovore in afo.izme, kasneje tudi dmgih narodov in te primerjal med seboj. Pozneje je zbiral tudi risbe, grafike, podatke o pisateljih, znamenitih portretih idr. Posebej je treba izpostaviti Wurzjach ove bibliografske publikacije, ki so nastale ob delu v knjižnici m so bile deležne mednarodnega priznanja. Vse našteto in pa znanje tolikih jezikov (obvladal naj bi 17 jezikov) v Avstriji živ-čih narodov je pripeljalo do tega, da je Wurzbacb 6. aprha 1857 sklenil pogodbo z dunajsko zaloibo Tamar ■ ski o ¿iskanju biografskega leksikona, ki naj bi izhajal v oievini zbirke Velik; avstrijski hišni zaklad, k. jo je založba izdajala. Prvotni naslov se je glaul Biografski leksikon avstrijskega cesarstva od 1750-1850 Ze dokaj hitro so bili ti okviri presrženi, saj je leksikon vse">oval tudi še