Zgodnja Katollšk cerkven list. Danica izhaja v«afc petek na celi poli, in velji po poŠti za celo leto 4 glH. fin kr.. za !••*« 2 t M- 4° kr , ta tort leta 1 gld. 30 kr. V tioknroici »prejemali« za leto 4 g«>ld., za pol leta 2 gld., za » eteft let* 1 »;1; hI«. x*<1«m- ia t« •lan praznik, izide Dante« dan poprej. " ListlsT Tečaj XXIX. V Ljubljani 12. velikega travna 1876. Miim*ke katakombe in zakramenti «r. kaioiizke cerkve. (Dalje.) Dasiravno iinamo še veliko podob in napisov, ki nam kažejo vero pervih kristjanov o presv. Kešnjem Telesu, naj to zadostuje in prestopimo k čete-temu sv. zakramentu, k sv. pokori. 5. Tu imamo naj poprej podobo dobrega pastirja, ki se nahaja skorej v vsakem pokopališu. Krog sebe ima zbranih mnogo ovac, na rami pa nese zgubljeno ovco ali pa navadno kozla z dolgimi rogmi, podoba grešnika. Da je ta podoba pervim kristjanom zaznamovala odpusanje grehov in spravo z Bogom po zakramentu sv. pokore, je nedvomljivo, ker se rabi še dandanes in se je vedno rabila; rabil jo je naš Zveličar sam. V pok< »ališu sv. Kalista najdemo še drugo podobo, ki nam kaže spravo z Bogom po zakraraej.tu sv. pokore. Moški v dolgi tuniki (neki rimski obleki i je pripeljal k dobremu pastirju ovco in se stega še po drugi, ki stoji zadej na podobi. Ta podoba nam kaže, da imajo duhovni, kar pomenja moški v tuniki, kakor se navadno risajo aposteljm, oblast zgubljene ovce zopet voditi k dobremu pastirju, t. j. oblast grehe odpušati in grešnike zopet spravljati z Bogom. Milost, ki se zadobi po zakramentu sv. pokore, nam kaže podoba v pokopališu sv. Neže. Predstavlja nam hromega človeka, ki nese svojo posteljo domu, kterega je Jezus ozdravil, ko mu je poprej grehe odpustil. Kar je rekel Jezus hromemu: ,,Zaupaj sin, od-pušeni s » ti tvoji grehi", velja tudi v tej podobi grelniku: telesno ozdravljenje pa je znamnje ozdravljenja dušnega. Nedvomljivo nam to kaže podoba, ker zraven o»dravljei,.-ga je posoda kruha, kar pomenja, da je greš nik. ko je zadobil v zakramrotu sv. pokore odpušeuje grehov, zopet vreden, da si poživi dušo s kruhom življenja. Da se j« moral grešnik svojih grehov spovedati, nam po razlagi imenitnih starinoslovcev kažeta dva sedeža v pokopališu sv. Neže pri altarju. Nh enem je sedel spovednik, na drugem pa grešnik, ki se je spo-vedoval. Da se je v pervih stoletjih spoved tako opravljala, nam pričajo nekteri spisi, tudi -ta sedeža tako blizo skupaj, da si ne moremo misliti druzega namena, ker sta nepremakljiva v kamen vsekana. Tako je bila tedaj tiha ali skrivna spoved že v pervih dveh stoi.-tiih v navadi, torej se je Luter s svojim „tormentu*n inno-centium" zelo zmotil. Izmed napisov se dan mnogi obračati na spravo z Bogom po zakramentu sv. pokore, kakor: „zadobii je mir", „prejel je mir in milost", „sklenil je mir z Bogom" itd. Taki napisi se nahajajo sera ter tje vsekani v plose, ki zapirajo grobe posameznih. Tako nam kažejo podobe in napisi novo spravo z Bogom, nov mir, ki se deli le v zakramentu sv. pokore. ti. Najmanj spominkov imamo za zakrament sv. poslednjega olja, kar se lahko umeva po natori tega zakramenta in po ukolišinah. Pervotni namen katakomb namreč je bil za pokopaiiša vernih; pokopani so tukaj večidel le bolj mučenci, ki so šli zdravi ua raoriše in se jim toraj zakrament sv. poslednjega olja ni delil; toraj se ni čuditi, če imamo za ta zakrament le malo dokazov; vender pa ni popolno brez sledi. Posebne vrednosti je škatljica iz druzega stoletja, ki se je našla v katakombah. V njej je na zlati plošici vrezan sledeči napis v gerškem jeziku: „0 križ, reši me! Zarotim te satan, da nikdar več ne zapustiš svojega kraja, v imenu Gospoda živega Boga. Tako se je bralo v stanovanji on h, ktere h»mii mazilil'. To je „eksorcizem", ki ga je izgovoril duhoven nad bolnikom, predno ga je mazilil. Ker pravi, da se jc to godilo v stanovanji, ni dvomiti, da maziljeuje pomeni z.kr«ment sv. poslednjega olja. Pa kako je prišel ta napis v katakombe? Ako je duši v zveličanje, nam zadobi zakrament sv. poslednjega olja tudi telesno zdravje. Bolnik, nad kterira je duho-hoven izgovoril ta „eksorcizem", je po prejetem sv. poslednjem olji ozdravel in iz hvaležnosti dal je ta napis v zlato plošico vrezati in ga je hranil ko drag zaklad, in tako je prišel napis z njim vred v grob. Sicer je bil ta zakrament v tesni zvezi z zakramentom sv. pokore, ker se je vselej bolnik poprej svojih grehov spovedal, toraj veljajo dokazi o sv. pokori posreduje tudi za sv. poslednje olje. 7. Veliko spominkov pa imamo, ki nam potrjujejo resnico, da je že pri pervih kristjanih bil zakrament masniškega posvečevanja. V pokopališu sv. Ilerraa nam kaže zanimiva podoba obred, po kterem se je delil zakrament raašniškega posvečevanja v pervih stoletjih. Mladeneč v dolgi tuniki stoji pred ljudstvom. Pred njim na vzviš nem sedežu sedi škof in derži svoji r.ki raz-prostreni nad glavo mladenčevo. i'a podoba nam jasno ,jan škof. Imamo tudi napise na grobu raašni-kov: kak.»r: ,,Napravil Gavdencij duhoven sebi". Da so bili že takrat v navadi dijakoni, nam tudi poterju-jej. napii. Tako n. pr.: ,,N» tem svetem kraju počiva sve i mož Januar: | dijakon, ki je opravljal 47 let službo dijakonovo". Tudi za nižje redove imamo nekaj napisov, postavim: ,,Tukaj leži v miru Ulpij lektor", in drugje: „Macedomj „ex>reista" katoliške Cerkve" itd. Razvidno je tedaj iz podob in napisov, da je maš iiišK<> posvečevanje zakrament, ki ga deli škof s pokla njem >v..j.h rok, da ;e med duhovni več redov ali stopinj. da e bistven razloček med duhovni in neduhovni. (Konec naši.) 41 las neiiega pridigarja r putiiri. Pod tem naslovom je prinesel cerkveni list v novem Jorku v Ameriki času popolnoma primeren spis, ki naj nekoliko pomnoženega naznani tudi „Danicau Slovencem v poduk in spodbudovauje. Prehude šibe, pod kterimi zdaj toliko dežel v sili in nadlogi zdihuje, smo pred B< gom vsi zadolžili. Ali kdo izmed nas bi smel stopiti pred Gospoda, ki pozna misli in želje, in reči, da je brez grtha? Kako malo smo porabili leta občnega blagodara, da bi znotraj iu zunaj razširjali in vterjevali Božje kraljestvo, ki je za stavljeno v pravičnosti in resnici! V mnogih rečeh so bili in so ljudje neprenehoma skerbni za napredek; v marsičem tu«u slavijo čas zavoljo storjenega napred> Valija. Ali nima pa tuui -as poa<:zati enako velikega napredka v hrezbožnosti ? Strahovito je svet napredoval v brozb žn-sti, v /operkeršanstvu, v dc!u Antikr:3to-vem. Ce se neomahijtva keršanska vera t.i dala zatreti, je (iospod , ktereinu edinemu gre za to čast, ki je to, kar je slabo pred svetom, izvolil, da to, kar je mogočno, osramotuje (1. Kor. 1, 27). Ce se i.a ljudje v svojem dornišljevaiiju, v svojem samozadovoljstvu zoper Boga vzdigujejo: ali nimajo potem pričakovati, da jih bo Bog očitno prepričal , da le na njegovo moč je vso zastavljeno, in nobenega ni, ki bi se mogel njegovi volji ustav Ijati (Est-r 13, !»). Zares potrebno je, da Gospod naš Bo;: ljudi večkrat iu občutno zaveme k resnemu pre-misliku resnice, ktero p.almist izgovarja (l's. 134, »».), ko pravi: Vse, kar koli hoče, stori Gospod na nebu in na zemlji, v morji io v vsih breznih: ki pripelje oblake od pokrajin zemlje; ki dela bliske v dež: ki jemlje vetrove :z s» *»iih shramb; ki je udaril veliko narodov in je pokončal mogočne kralje. Ali nismo pa morali že večkrat slišati, kako bodo po neznanskem napredovanji v marsikterili znajdbah in deiih zemeljski prebivalci tudi pred sicer britko občutenimi nadlogami zavarovani? In glej, kolike nadloge tlačijo ljudi in narode: pa Kje je napredek in njegova pomoč? Kdaj je še napredek ustavil kužne bolezni pri ljudeh in živalih, kadar navale. Kdaj je novim boleznim, ki se tolikrat prikazujejo, v okom prišci? Kdaj in kje je dobil ključ do skrivne moči življenja, da bi jo ubogemu umerljivcu le za nekaj trenutkov še pridaljšal? Kdaj je koga k življenju obudil? Zakaj ne ustavi preobilnega snega, dežja, slane, toče in sploh natornih nakazen? Zakaj napredek ne ustavi samopridnih vojsk in razporov med narodi? Ce Gospod v milosti k nam ne oberne svojega obličja, prihaja vse hudo, vse bridkosti na zemljo. Le Bog nam more pomagati. Pridružimo se toraj psalmistu (Ps. 114, 14 id.), ko Gospoda, izvir vsega dobrega slaveč, spoznava: Gospod vzdigne vse, kteri padejo in pomaga kviško vsim potertim. Oči vsih upajo v te, Gospod, iu ti jim daješ jed o pripravni m času. Ti odpiraš svojo roko, in nasituješ vse živo z blagodarom. Blizo je Gospod vsim, ki ga kličejo, vsim, ki ga kličejo v resnici. Spolnuje voljo njim, ki se ga boje, ter njih prošnjo uliši, in jih reši. Obernimo se po opominu sv. aposteljoa Pavla k Gospodu svojemu Bogu, ki nam bo milostljiv zavoljo svojega Sina. v čegar imenu bomo vse dobili, kar pro simo. Obernimo se k Gospodu svojemu Bogu v živi veri; on nas bo v svoji Cerkvi potolažil, celo z vs<.m veseljem napolnil, nam mir dodelil, da bomo živeli v obilnem upanji in v moči sv. Duha. Obernimo se k Gospodu svojemu Bogu, dokler je še čas, da ne bo še drugih kup str«»hovanja Božjega čez zemljo razlival. (Kaz. 16, 1 id.) Sinovska vdanost do Boga in Zveličarja v njegovi sv. Cerkvi bo rešila in je sama zmožna nas rešiti iz vsake telesne in dušne britkosti. Verhreno premoženje. (Dalje.) Ze je dokazano, da kratenje, pogoljufanje, tatvina, rop cerkvenega premoženja in posestva, cerkvenih pravic, prednost in prostost — je krivica zoper samega Boga. Ravno to je: 2. Krivica zoper Cerkev. Sveta katoliška Cerkev ima to veliko nalogo, da Odrešenika sveta Jezusa Kristusa na zemlji namestuje do konca sveta, t. j., da Člo-vest v o ali človeški rod po naukih sv. evangelija in po ss. zakramentih izobrazuje, podučuje, odrešuje, ali grehov očišuje, opravičuje, posvečuje in zveiičuje. K temu ima Cekev oblast, pa moč in pomoč, poslanstvo in veljavo od zgorej, od svojega vstanovitelja in ženina v nebesih, ki je pred svojim odhodom v nebesa svojim namestnikom, aposteljnom in njih naslednikom slovesno zagotovil: „Kakor je Oče meno poslal, tudi jaz vas pošljem. Prejmite sv. Duha". (Jan. 20, 21. 22.) ,Resnično, vam povem, kar koli bote zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih;* in kar koli bote razvezali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih". (Mat. 18, 18.) — „Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Torej pojdite, in učite vse narode, in keršujte jih v imenu Očeta, Sina in svetega Duha. Učite iih spolnovati vse, kar koli sem vam zapovedal. Iu glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta". (Mat. 28, 18— 20.) Tako Cerkev, v kteri Jezus živi in uči, ima nalogo Jezusa vidoma namestovati, in njegovo rešivno in zveličavno delo nadaljevati do konca sveta. Ker pa Adamovi, ter človeški otroci niso zgolj duhovi, temuč imajo tudi telesa, in telesa imajo svoje potrebe: zato Cerkev, da svojo vsestransko nalogo more spolnovati, potrebuje tudi telesnih, natornih, zunan:ih pripomočkov, sredstev in mnogih reči, premoženja, posestev, poslopij, prihedkov, pravic, prostost in različnih orodij itd. Kar te vnanje, telesne, tvarinske reči zadeva, je Jezus aposteljne in njih naslednike zavemil na ljudstva in ljudi, k te rim bodo evangelij oznanovali in božjo službo opravljali, ko je rekel: »Pojdite, jaz vas pošljem kakor jagnjeta med volkove. Ne nosite mošnje, ne torbe, ne Če v i i«* v, in v ktero hišo koli pridete, recite naj poprej: Mir bodi tej h si, in ako je tam otrok miru, o&ta nite v tisti hiši; ter jejte in pite, kar je pri njih; delavec namreč je vreden svojega plačila. (Luk. 10, 3—7) On sam, Gospod nebes in zemlje, se je ponižal, po zemlji potovaje in sv. evangelij oznanovaje, od vernih telesno hrano in darove sprejemati, kakor piše sv. Lukež (8,3): Joana, žena Kuza , Herodovega oskerbnika in Suzana in veliko drugih, so mu stregle iz svojega premoženja. Ravno tako so tudi aposteljni telesne reči sprejemali od vernih po spričevanji sv. Pavla (1. Kor. D, 11): ,,Ako smo mi vam duhovne reči sejali, je li kaj velikega, če mi vaše telesne r?»či žanjemo". Bilo je to bolj obširno dokazano zgorej II. Cerkvi pripomočke, premoženje, prihodke, pravice in prostosti grabiti in ropati, da bi ne mogla spolnovati svoje naloge, ki je: ljudi izobrasovati, za nebesa j h odgojevati, je naklep satanov, satanova hudobnost, zlob-nost, po izreku Gospoda samega: „Simon! glej, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico" (Luk. 22, 31). »Hiidič bo ene zmed vas v ječ > pošiljal, da bote skušani ir. britkosti imeli" (Razod. 2. 10) Satan tedaj je budivni in sodelavni vzrok pri preganjanji in ropanji sv. Cerkve. To naj bi si zapomnili tisti, Kteri Cerkev sovražijo, preganjajo, ropa o, da s > i satanom enega naklepa! (Jan. 8, 44.) Oni so hlapci, pomagači, delavci, najemniki satanovi. (Dalje nasl.) Os$le(snj>i/t.) Theul. dogm.: 1. Probetur dogma creationis, ejusrjue grave momentum exponatur. 2. Vindicetur c mnrinio sub una specie. E.iposiflo t.rrge t u'0- Itn m i lk1 ic> i: Fiat exposito » x-* getico-homiletica pericoparum epistol .e et evangeli", (juue leguntur Dominica secunda adventus, nimirum episr. ad Romanos cap. 1"). a versu 4—13. inc:., et evangelii S. Matthaei cap. 11. a versu 1—10 incl. Tlteoh mor.: I Exponatur doctrina catholica de consiliis evange'icis. 2. (^uaenam peccata 3-jei christia-nac sunt oppo.-.i^aV Pridiga: Naj se napravi pridiga o resnici: ..Katoliška Cerkev je nar ver i dobrotnica človeštva". Vpeljava in sklep n*j se popolno izdelata, izpeljava pa naj se bog.t«, osnuje E< j ura rmnmic o: 1. Potestatum Ordinis Qt jnris-dictioni> di^erimine, ambitu et relatione breviter exj«o-sitis jurisdictionis potissimae species copiosius explan»n tur. 2. Voti impedimenti in contrahendum contractuimpie matrimonium ii fluxus exponatur. Kcršmiski nauk: Učencem tretjega razreda ljudskih šol na] s • izpraševaje razloži nauk o darovih svetega Duha. h duh. pastir stva: 1. Ktere so dvomljive znamnja notranje priprave grešnikov za odvezo, in kako je s takimi grešniki v oziru odvezovauja ravnati? 2. Na kakošnem altarji le sme mašnik daritev sv. maše opravljati? 3. Kako naj ravna duhovni pastir z nevarno bolnimi duhovnjani? Iz Ljubljane. (Blagoslov Božji častnemu rokodelstvu.) Preteklo nedeljo, 7. majnika, je spoštovana družba ro- kodelskih pomočnikov imela svoj obletni shod, kterega je predsednik J. Gnjezda pričel z nagovorom in poročilom o društvenih zadevah. Posnetek iz obravnav naj pojasni lepo in koristno delavnost te družbe, njen napredek itd. Pričela se je katoliška družba ljubljanskih rokodelskih podmojatrov 3. nedeljo po veliki noči 1855, obhajala je ton-j to pot že 21. obletnico in prestopila je v svoje 22. let". Sprejetih je bilo v društvu na novo od lani 27 pomočnikov; iz družili bratovskih družb jih je prišlo 24, kterih 20 je dobilo prenočevanje, delo pa jih je le pet dohilo v mestu; odšlo jih je z družbenimi bukvieami 22, in o. 1 topilo 7; ter je sedaj število druž-nikov 47: z 12 Ča«fiim» udi, iz društva izvirajočih, jih je 50, tedaj z vs-mi *wupaj trije več memo lanskega leta. Med častnimi udi je tudi dosedanji večletni stara-šina gosp. Zor, ki je post.1 Bamostojin mojster. Druž-nike je pohvalil gosp. predsednik, da so društvu z ljubeznijo vdani, si skerbno prizadevajo ga povzdigniti, družno stanovan je pridno obiskujejo v korist poduka in pošteno razvedrilo. Učili o v društvu: g. podpredsednik J. Flis tiziko m naravoslovje, č. P. Angelik p-tj", g. merjavec Czcr-mak risanje, g- sp. predsediik -am pa veroznanstvo in zemljepisje. Naznanil je gg. uVoikom predsednik o tej priliki nriseično zahvalo z:; t- lik trud m gorečnost pri tem preuiagem opravim. Driui poinoček za oliko gg. pomočnikov je ilruž-bina bukvarnica, ki sta jo to le»« zlasti gospoda mestni župnik Guat. Kosti in tergovec II..rak z darovanimi bukvami pomnožila. Tudi premoženje društveno je v dobrem stanu. Ak. ravno so zraveu družili stroškov imeli gl. | la-čati za lepo vravnavo stanovanja, se je vender premoženje za nekoliko pomnožilo ter ima društvo v denarnici za boinišk" stroške 2(.»I gld., naloženega pa: 5 obligacij za 450 gl. in v pomoeni hranilnici 837 gl. I/, tiiuštven-- zgodovine je omenil g- predsedr ik, da po željah brata r. repozabljivega predsednika dr. Leona Vončina so bile le-tega košicc izkopane in pre uesene v severno-zahodnji ogel na pokopališu. lo se je z god' io zato, da se je v zidu ranjcemu mogel stanoviten sp? minck postaviti. P enesenje se je zgodilo 2»>. arrila t I. in g. oredsednik mu j«' to stalno počivališč blagoso>vil. Potem ko so se mi i. knez in škot' Jernej Vidmar, bivši dr.ištveni varh, škotijstvu odpovedali in v osebno življenje se podali, se je druetveno predništvo z več družr.iki poklonilo sedanjemu milostnemu knezoškotu dr. Janezu Zi. Pogačarju in so jih prosili, naj bi b.a-govolii; (lruštvo Sprejeti pod svoje zavetje kar so v ve liko veselje društva tuui d- brotno obljubili. S polivalo je omenil g. pp-dsednik tudi rokodelskih učencev, na k^ re gg. podmojstri poseben « zir imajo ter jim dopušajo, hod li k poduku po l^ti, ko lepo vreme marsiktf rega izvabi ped mili nebes: po zimi pa jih jc bilo toliko, da jih je korn.sj soba obsegala. Njih obnašanje pred naukom , med naukom in po nauku je bilo sploh prav hvale vredno. Podučevali so jih: g. predsednik v keršar.skem nauku, gosr\ Flis v zg »dov.ni in zemijepisji, kolikor je primerno njih ukolišinam, in „o reči P. Angelik v petji. Napredovali so pridni fantje tako, da so prekosili pričakovanje g. vodja in družili gospodov (Moramo tukaj tem pridnim fantom spriče- vanje dati, da tudi zunaj očitno se pri teh fantih vidi sad tega prizadevanja, ker njih obnašanje je veliko bolj olikano, kakor pa druzih, ki se tega poduka ne vdele-žujejo. Mojstrom samim in občinstvu sploh bode v korist, ako skerbe, da se rokodelski učenci vdeležujejo te dobrote, ki jim jo verlo društvo rako blagodušno na-klonuje Vr.) Pri prelepi „božičnici" so imeli meščani priliko se sami prepričati, kako lepo se učenci tukaj izučujejo, koliko olike si pridobe za življenje. Da se pa tantom z božičnico toliko veselja^ napravija, imajo posebno zasluge gospe Murnikova, Solinajerova, Supe čeva. Naj veči detinski prijatelj, dobrotljivi Jezus, ki nobene kapljice hladne vodice brez plačila ne pusti, naj obilno poverne tudi tem blagim gospem, kar so storile le-tem ,,malimnjegovim ljubljencem — tako kliče g. društveni predsednik. — Pri tomboli itd. je prišlo darov za učeuee 42 gld., in izdanih je bilo 38 gld. — Hranit ao nanosili fantje skoz leto (i* gld. 4<» kr., iz česar si zopet za svoje male potrebe jemljejo. (i. vodja je posiednjič izrekel svojo zadovoljnost z družbo in društvenim stanom, „Bog-plačaj" dobrotnikom, in čast Bogu ! Kasir gosp. Gerber je bral pošteve prihodkov in izdajkov, g. Horak je stavil nektere nasvete v oziru na zemljepisni poduk in nasvetoval več novih zavetnikov (Schutzvorstande). in g. Pakiž je naznanil hvalo g. vodju za toliko skerbljivost v korist tega vse pohvale vrednega društva. Ommiti moramo še, da so bile na mizi tudi mnogotere risanja gg. pomočnikov, in čuditi se moramo, da pri svojem pečan)i s težavnimi rokodelskimi posli je njih roka zmožna za tako dobro izpeljane risanja, kakor n. pr. g. Pouikvarja in druzih. Kisanje ni le koristno za življenje, ampak dela tudi veliko nedolžnega veselja risarju samemu. Naj bi se tolikanj koristno društvo vedno bolj množilo v korist občinsko, v naj veči srečo družnikov samih za časnost in za večnost. Iz OUleŽa na Goriškem. Čast in lepota vsaktere občine je gotovo lepa cerkev. Tako jc tudi pri nas. Veličastno cerkev imamo, dolga je 20 sežnjev in široka sežnjev. Pripravna za vsaktero stolno cerkev. To sve-tiše Gospodovo pa je bilo dozdaj prazno, manjkalo je še veliko, zakaj stoji še le 30 let, in vsega cerkvenega znotraj naenkrat napraviti ni bilo občini moč. Leta 1874, ktero je bilo pri nas za kmeta precej dobro, so obči-narji željo sprožili, naj se napravita dva nova altarja. Kar so želeli, se je zgodilo. Mesca aprila letošnega leta ata bila altarja dodelana in 30. aprila sta bila slovesno od v. č. g. Jožefa Jeram-a, dekana v Cirknem, blagoslovljena. Veliko mašo so imeli sami prečastiti g. dekan, pri kteri jim je sreglo 8 druzih duhovnov, in so imeli tudi tehten govor, ter so z znano govornostjo govorili od lepote cerkev, povdarjali gorečnost in pobožnost ljudstva in pohvalili vnemo za lepoto cerkve; dalje so govorili od nar imenitnišega dela cerkve, to je, od altar jev, na kterih sc neprenehoma opravlja nekervava daritev, in posled omenili posamezne svetnike, kteri se častč posebej na altarjih. Altarja sta posvečena: naši ljubi Gospej presv. Serca in pa sv. Jožefu. Že kinčata našo apreiepo cerkev, in živo spričujeta, da tukajšno ljudstvo ni brez vere, in kako da je vneto za pozvdigo časti Božje. Pa ne le ta dva altarja, temuč še veliko druzega se je naredilo v zadnjih 5 letih v tukajšni cerkvi, n. pr.: prenovil se je veliki altar, križev pot je dobil nove pozlačene okvire, v stranskem altarju ae je naredila nova podoba av. Janeza Nepomučana, prestavila in prenovila se prižoica, prenovile ao se orgije in prebarvala vsa cerkev. Vsi stroški v zadnjih 5 letih znašajo okoli 4000 gl. Pač lep denar in živ dokaz, da se verno in pobožno ljudatvo ne ustraši nobene darež-ljivosti, kadar je treba za čast Božjo. Kaj ne prosto-roišljaki, boljše bi bilo, da bi jih bili obemili za kako glediše, kjer se vera smeši in duhovstvo psuje, kakor pa da smo jih obemili v lepšavo naše veličastne cerkve? Toda vedite, naše ljudstvo ima zdravo pamet in njemu je čast Božja in zveličanje po smerti perva skerb in edino prava „olika". Zdi se nam, da po vašem poče-njanji se bodete svoj dan s praznimi rokami in z butaro pregreh zoper Boga in vero grozno kislo deržali, ko bode verno ljudstvo z bogatimi snopi (curo exsultatione portantes roanipulos suos) zaslug stalo pred večnim Sodnikom. Altarja in vse drugo zgorej omenjeno delo delal je g. Jože Stravs, domačin, podobar v Idriji. Vse je doveršil prav dobro. Delo kaže mojstra — pravi pregovor — in pri nas se je ta pregovor popolnoma vres-ničil. Svetniki, druge izrezave in raarmoriranje je prav dobro izveršeno. Kdor želi delo poznati, naj pride gledat, in prepričal se bo, da je res! Smemo ga toraj brez strahu priporočati vsim takim, kteri kako delo pri cerkvah potrebujejo, zakaj on dela prav dobro in po ceni. Malane podobe pa je izdelal prav dobro g. Jurij Tavčar, sploh znani podobar v Idriji. Tudi njemu gre vsa hvala za prav lepe in čedne podobe. Naj še omenim, da pri ti priložnosti smo imeli tudi novo monštranico, vrednosti 500 gl., ktero je izdelal v gotiškem zlogu gosp. Matevž Šreiner v Ljubljani. Visoka je 28 palcev in toraj prav pripravna za našo veličastno cerkev. Iz 0geT8kega, 7. majnika. Znano je svetu, kako malo ljudstva biva v prostorni madjarski deželi; znano je vsakemu, ki prebira ogerske časopise, da od dalj časa se jih na Madjarskem vsako leto manj rodi kot umerje; in vender vlada ne stori potrebnih korakov, da bi one vzroke odpravila, kteri vsako leto tisuč in tisuč krepkih mož podajajo v merzle roke neusmiljene smerti. Ne omenjam tukaj visokih davkov, kteri silijo reveža svojo drago domovino zapustiti in se podati v ptuje kraje, kteri bogatina na beraŠko palico spravljajo in v obupno^t tirajo. Ne omenjam one brezvernosti, ktera prebivalce na duši in na telesu uničuje. Le to naj naznanim, da madjarska vlada, gnana od nezmernega poželenja nekoliko več davkov ai izžuliti, ne le ne zatira pijančevanja, temuč ga tako rekoč podpira pri ubogem ljudstvu. Buda-Peštni zdravniški odbor je poštel, da je na Madjarskem v zadnjih deset letih do danes žganjska pijača stala ubogo ljudstvo 80 milijonov! (Kje so ti denarji? V judovskih rokah!) Umerlo jih je zavolj pijanstva 25 tisuč; v beraško hišo jih je prišlo 3500; v delavno hišo in v ječe 12.800 ; 700 se jih je v pijanosti umorilo: po ognji in druzih hudobijstvih, ktere so pijanci učinili, terpelo je ljudstvo škode do 5 milijonov gl.; po pijančevanji je postalo v tem času 19.200 vdov in 170 000 siromakov! To je izštel zdravniški odbor, in poleg tega je prosil deržavni zbor, naj napravi kako postavo, po kteri bi bila sodnija prisiljena pijančevanje nekoliko zatirati; pa zastonj. Zborniki se še ne zmenijo za take reči; oni imajo prazno „kaso" pred očmi; in da se ta napolni s par goldinarji, naj se množijo žganjepivci in kužljive kerčme! Naj bi rajši bili nekoliko bolj varčni z unimi denarji, ki jih dobivajo po poštenih potih. Cemu take dolgove delati, da morajo vaako leto 70 milijonov le obresti plačevati? Cemu za deržavne stroške vsako leto 220 milijonov izmetati? Čemu za železnice vreči vsako leto 15 milijonov itd.? Pa tudi mi podložniki se varujmo žganjepivstva. Poglejmo le neznansko število onih, kteri zavoljo pijančevanja konec storč! In kakošnem dušnem stanu?! Pomislimo, da ne le deržave poginjajo zavoljo pijančevanja ubogega ljudstva, ampak tudi, in sicer še poprej, posamezne družine, hiše; in naj poprej pijanci sami! Razgled po svetu. Na Dunaja so avstrijski in ogerski ministri 3. t. m. dospeli do edinosti o colu in druzih razmerah obojne deržave, — komu v korist, to se bo s časoma kazalo. Gotovo je, da nadaljevanje razpora bi bila smertna rana za današnjo A vstrijo. Sedaj pa se pričakuje, kaj bodo sklenili deržavniki v Berlinu pričo ruskega in nemškega cesarja. Grofa Andrassy-a sta spremljala v Berlin dvorna svčtnika baron de Pont (za jutrove zadeve) in Tešenberg. (Jmor konzulov francoskega in nemškega v Saloniku utegne močen povod biti, da se okolišine v jutrovi politiki drugač zasučejo. Neka bulgarska deklina je namreč hotla poturčiti se, na spodbadanje amerikan-skega konzula so jo hotli kristjani iz mohamedanskega oddelka odpeljati, omenjena konzula se podasta v mošejo in ianatiška turška derhal ju je potolkla. Turška vlada bode prisiljeua morivce ostro kaznovati, ravno s tim pa si utegne nakopati na glavo tudi razdraženost moslemstva. Kaj bo nasledek, kdo ve? Iz Turškega. Preganjanje katoliških armencev še ni nehalo. Večkrat so se že spremenili veliki veziri in poskušale so se razne sisteme, da bi pomagali za smert bolnemu cesarstvu, toda vsi veziri so pod vsako sistemo skazovali zoper katoliške armence ravno tisto v nebo vpijočo krivičnost. Ne bilo bi ne konca ne kraja, ko bi hoteli vse posameznosti tega preganjanja naštevati, ne vedili bi pa tudi nič posebno zanimivega povedati, ker se povsod ponavljajo ravno tiste grozovitosti, konfiskacije in tolovajstva. Veliko cerkvenega premoženja se je že pograbilo katoliškim armencem za kupelijaniste (armenske odpadnike od edinosti katoliške, kterih vodnik je Kupelijan), in to celo po takih krajih, kjer ku-pelijanistov ni. Tako n. pr. kupelianizem v Angori razun edinega odpadlega meniha in njegovih strežnikov nima ne enega priverženca, armenskih katoličanov pa je okoli 11.000; in so jim ugrabili cerkev, semenise, eno bolnišnico in drugo premoženje. Toda pri vsem nagnjenji turške vlade do odpadnikov, pri vsem bogastvu, ki si ga nakopujejo odpadniki, se razkolništvo vendar bliža koncu. Celo avgsburška ,,Allgem. Ztg." je prinesla dopis, ki je jasno izrekel, da ni misliti na to, da bi se kupe-lijanisti vzderžali na mestu, ktero so posedli. Naj ime-nitniši neduhovni so se obernili od nove svojati in so ee hoteli zdaj pridružiti starim razkolnikom, tako imenovanim gregorijanskim armencem; edini zaderžek je denarno vprašanje, ker bi radi „hasunistom(< (t. j. katoličanom) odvzete cerkve in cerkveno premoženje ohranili. 8 tem se menda tudi zlaga, da je vsiljeni patnjarh Kupelijan za dobro spoznal Carigrad zapustiti in se verniti v Mezopotamijo. Na poti skoz Erzerum (mesto v Aziii) je dal prositi katoliško-armenskega nadškofa, rasgr. Štefana Melkisede-kijan-a, ') da bi se z njim sošel. Ker je bilo slišati, da *) Msgr. Melkisedekijan je rojen v Erzerum-u 14. aprila 1830; šolal se je v propagandi; xa škofa svojega rojstnega mesta je bil posvečen 18. maja 1866. S prečudno stanovitnostjo se je raskolnikom ustavljal; njegovi čujočnosti in gorečnosti se ima cerkev v Erzerumu zahvaliti za čast, da ni dala nobenega odpadnika k novemu razkolniittu. Te zasluge msgr. Melkisedekijana so tudi sv. Oče priposnali s pismom od 28. novembra 1875. se Kupelijan misli spreoberniti in od novega razkolni-štva odstopiti, mu je msgr. Melkisedekijan spolnil željo ter se v neki hiši sošel z odpadnikom. Tam je pravil ta, da on in njegovi pridruženci so pripravljeni za spre-obernjenje, samo sovražno vedenje turške vlade proti katoličanom jih sili k previdnosti in zato morajo svoje spreobernjenje za zdaj se odlašati. Med tem je prosil škofa Erzerskega, naj bi se opustilo zapovedano imenovanje patrijarha msgr. Hassun-a v kanonu (predglasju) sv. maše *), da bi odpadel kamen spotikljeja za njegove pridružence in bi se turški vladi ne zamerili. Msgr. Melkisedekijan je kmalo spoznal, da ga hoče speljati na led; spregledal je toliko hitreje, ker mu je laži-pa-trijarh obljubil ne le, da se mu nazaj da cerkev, šola in vse cerkveno premoženje, temuč tudi vradno pripo-znanje od turške vlade. Zato je pa tudi z nejevoljo skusnjavca zavernil ter pristavil, da rajše hoče dosedanje terpljenje še dalje prenašati in še veče pomanjkanje terpeti, kakor da bi svoji dolžnosti nezvest postal. Kupelijan, vidivši, da ga njegova zvijača ni pripeljala do namena, je nategnil drug glas ter začel zabavljati in pretiti; in ker še to ni pomagalo, se je celo zaletel v škofa Erzerskega, da bi ga udaril. Le posredovanje gospodarjevo je rešilo msgr. Melkisedekijana te gerdo-bije. Grozeč je odšel Kupelijan in žugal, da mesta ne zapusti, dokler ne bo poslal škofa v pregnanstvo. Turški paša, ki je bil odpadnika pri njegovem prihodu častno sprejel, je bil menda med tem časom iz Carigrada zvedil, da Kupelijan tam ni več v posebni veljavi. Zato menda ga tudi ni več sprejel, in laži-patrijarh je mogel oditi, ne da bi bil svoje žuganje spolnil. Od takrat je prišel v Diarbeker, svoje rojstno mesto, in od tam se poroča, da želi od razkolništva odstopiti in resno na to misli storiti ta odločilni korak. Bog daj, da bi bila ta novica resnična! Sicer pa, kakor je tudi zmotna škoda velika, ki jo je naredilo to brezbožno razkolništvo katolisko-armenski cerkvi, je v drugem oziru taisto ondotni cerkvi le koristilo. Kakor drugod, tako je tudi tukaj preganjanje katoličane le k veči gorečnosti spodbudilo, in malo število odpadnikov so obilno nadomestili spreober-njenci iz tako imenovanih gregorijanskih armencev. Tako se jih je posebno v škofijah Maraš in Sis (v Ciliciji) veliko spreobernilo. (Kath. Miss.) Rusko, (/z oporoke ruskega car a Petra Velikega.) Sedanji čas se vse suče krog vprašanja na Jutrovem, v ktero zlasti tudi Rusija sega; torej utegne primerno biti, ako se nekoliko ozremo na oporoko cara Petra Velikega, ki jo je že prinesla ,,Germanija<( in drugi časniki. Zadostil pa bode le kratek posnr„ek. Car omenja v vvodu, da Rusija je po Previdnosti odločena podjarmiti si evropejske narode, ki so že blizo pogina. V ta namen pa, meni, je treba sledeče pred očmi imeti: Rusko se mora ohraniti vedno v vojskah, in vojšakom se ne sme počitka dovoliti. — Iz vsih izobraženih deržav evropejskih naj se po vsaki ceni ob vojnem času privabljajo vojvodi, o miru pa učenjaki, ter naj si Rusija prilastuje koristi druzih deržav. — Poljsko je treba razkosati in z rusko vojno obsesti; ako bi se druge moči temu ustavljale, naj se jim prepuste posamezne okrajine, dokler ne nastopi trenutek, da se jim zopet uzamejo. — Po ženitvah pri nemških knezih naj se množijo ruske vladne zaveze ter se Nemčija na ruske koristi navezuje. — Prav vspesna bode zveza z Anglijo, da bode ondotni kupčijski narod ruske pridelke bogato plačeval. — Kar koli se da, je treba v Carigrad *) Po obredu katoliških armencev se v kanonu sv. maše imenuje papei, potem armenski patrijarh in na to domači škof. in iDdijo se pomikati. Kdor bi ondi gospodoval, bil bi gospodar sveta. Torej je treba vedno vojsko vneroati, zdaj s Turkom, zdaj s Perzijani, Černo morje si prilastiti. — Skerbno naj se zveza z Avstrijo ohranuje, na videz naj se dobrikajo vse njene nakane prihodnjega gospostva čez Nemčijo, ob enem pa naj se tudi zavid-nost nemških vladarjev zoper njo podkurja. Torej je treba meriti na to, da ena ali druga zahteva pomoči od Rusije itd. — Avstrijanskki dvor je treba prepričati koristi, da Turka prežene iz Evrope; v trenutku ko bi si imel prisvojiti Carigrad, pa naj se njegova pohlepnost ukroti, se mu kaka vojska na glavo nakoplje, ali pa se mu del priboritve prepusti, da se mu potem zopet vzame. — Vse nezedinjene gerke po Ogerskem, Turškem, Polj skem je treba nase potegniti. Vspešno bode, ako si le ti spoznajo Rusijo za središe in naslombo, in da se postavi nekak primat, cerkvena vlada. Tako bomo v hiši svojih sovražnikov imeli toliko vdanih prijatlov. — Ko bo Perzija zmagana, Poljsko podjarmeno, Turško prisvojeno, s»* mora p-av na skiivnem najprej pariškemu, potlej dunajskemu dvoru nasvetovati, naj bi z Rusijo delil gospostvo sveta. Ako eden ali drugi dvorov v te nakana privoli, česar ni dvomiti, je treba s pomočjo njegove častilakomuosti družeča zatreti. Potem se bo o svojem t asu ostala hiša zamrla z vojsko, ktere srečen izid se lahko previdi. Ako bi pa, kar ni misliti, obe moči nasvete od Rusije zavergl**, nai se ogenj raz dora med njima upiha, da se mori 5*»boj vojskujete in pokončujete. Tako je boje car PetT V. na3vetoval in ni dvomiti, da je Rusija marsikaj po podobnih potih že dosegla; kaj pa bo konec, kaj je v bukvah večnega Kralja zapisano, kdo to vč? Pač je potrebna molitev bratovšine ss. Cirila in Metoda, da bi luč svobode in prave vere posijala med veliki razkolni narod; to bi bila vse druga in močnejši podpora toliki deržavi, kakor pa j * omenjena zvijačna in svetalakomna oporoka. Laško. „NovolaŠko" ministerstvo boje namerava nekemu politišk^mu kongresu (shodu) predložiti dvoje vpr<šanje o papežu: 1. Ali je skuštra dokazala veljavo tiste postav-e. ki je papežu obetala n-kake z.-« jotovila za njegovo svobodo in samosto nost; 2. ali je bila ta post tv«* -prejeta kak«»r mednarodovski dogov r oil tist h vlad. ki ima o oodložnikov, ki -o po duhovno papežu podverženi ? — Potuha in nesramnost tega početja j« očitna, in vidi se, kako prav so imeli sv. Oče. ki zagotovilom svojih oplenivcev ni-o nikoli nič verjeli. M ž-beseda in pa uiom v Rim! Amerikansko. D > ljuii brez vere nisem nikoli r.ič deržal in pot»Tj**n sem * tem to»iko bolj, kolikor več dogodb d Živim na svet«. Kj.) Sv. Bonifacij, sprič., je živel v Rimu pregrešno, poslednjič pa je bil spokoren in na Jutrovem v Tarsu zavoljo stanovitnega spoznavanja Kristusove vere ob glavo djan leta 307. — Sv. Pahomij, opat v Tabeni na Egiptovskem, je bil pervi, ki je posamezne menihe in pušavnike k združenemu življenju v samostanih zedinoval, ter jim po angeljevem narekvanji vodila spisal, f 348 v 72. 1. svoje starosti. 15. Ponedeljek. Sv. Dimjma, devica sprič., hči ajdovskega kralja na Irskem. (Gl. Danico predlansk. 1.; — Sv. Simplicij, škof sprič. v Favsini na Sardinskem, je bil ob času cesarja Dioklecijana s sulico prehoden. 16. Torek. Sv. Janez Nepotnučan, sprič, kanonik in pridigar v Pragi, spovednik kraljice Ane, je bil na povelje kralja Venceslava (Vaclava) v Moldavo veržen 1. 1383, ker ni hotel kralju razodeti, kar se mu je kraljica spovedovala. — Sv. Ubald, Škot v Evgubiji na Laškem, spozn., zgled keršanske poterpežljivosti, ker ie vse krivice voljno prenašal iu svoje sovražnike serčno ljubil, t 1160. Danes je pervi krajic ob 2. ari 24. m. popoldne. 17. Sreda. Sv. PaŠkal Bajlon, spozn., brat v ostrem reda bosih menihov, t 1592. — Sv Torpet, dvorni služabnik cesarja Nerona, je bil izmed tistih, ktere sv. apostelj Pavel v listu do Pilipljanov omenja, rekoč: „Pozdravljajo vas vsi sveti (kristjani), posebno pa kteri so iz cesarjeve hiše" (Filip. 4, 22.); poznejše pa je bil po mnozih mukah ob glavo djan. 18. Cetertek. Sv. Venancij Kamerski, sprič. (Gl. Danico lansk. 1. List 20.) — Sv. Teodot, sprič., gostilničar v Galaciji na Jutrovem, je ob času cesarja Dioklecijana kristjane v hišo sprejemal, in je mučeniško krono prejel 1. 303. (Gl. Dan. predlansk. 1.) 19. Petek. Sv. Peter Celestin V, papež spoz. t 129G. — Sv. Pudencijana, devica, hči sv. Pudenta, sestra sv. Praksede. t 140. — Sv. Pudent, rimski starašinski sve-tovavec, oče imenovanih devic. 20. Sabota. Sv. Bernardin Sienski, spozn. iz reda sv. Frančiška, misijonar po Laškem in Švicarskem. T 20. majnika 1. 1444. — Sv. Bazila, devica kraljevega stanu, se je imenitnemu snubaču odpovedala, ter je rekla: „Kralja vsih kraljev sem si izvolila ženina", nato je bila z mečem pokončana pod cesarjem Galienom. — Sv. Plavtila, mati sv. Flavije Domitile, je bila od sv. Petra keršena in sloveča po svojih čednostih. Iz Ljubljane. Preč. g. Anton Urbas, bivši župnik na Dobovcu, je bil preteklo nedeljo vmesten v stolni cerkvi ko Lamberški kanonik. Čast. gosp. Jan. Vovk, župnik v Ljubnem, je postal kanonik v Novem mestu. K .,SiomsekovemU vodilu" ali kerš. nauku za otroke. Gosp. izdajatelj želi, naj bi čč. gg. duhovni tovarši po svojem spoznanji o tem „Vodilu" svoje misli (po „Dan." ali kakor si bodi) razodevali, ako se komu zdi kaj pomanjkljivega, neprimernega itd., da se vse popravi in vravna, ako do kacega novega natisa pride. Sej Slomšek sam pravi, da to je še le perva poskušnja, v začetku pa nobena reč ni in ne more biti popolnoma. Tridesetletnica Pija IX. Znano je, da Pij IX so bili 16. rožnika (julija) 1846 izvoljeni naslednik pervaka sv. aposteljna Petra. Zdaj zdaj tedaj nastopi 30letnica, odkar vladajo Kristusovo Cerkev med naj večimi bo-ritvami in silnim terpljenjem. Ze se delajo priprave, da se ta god vredno preslavlja po vsem katoliškem svetu. S kolikim navdušenjem se bode pač gotovo vde-ležil tega godu vesoljni katoliški svet? Kolikor veče je terpljenje, preganjanje, toiiko veči bode slovesnost. Vse katoliške družbe, vse bratovšine, vse občinstva, vse kar je katoliškega, bode brez dvoma gledalo to slovesnost doma spodobno obhajati, pa tudi svoje vošila Piju IX očitno po pismih vdanosti, telegramih, poslanstvih itd. naznanjati. — Mavtarstvo se blezo tega že naprej boji, kajti sliši se o novem kovarstvu, kako bi sv. Očeta še bolj vtesnili, kot so ga že dozdaj! Čuditi se ni, zakaj tisti, ki imajo prepolne usta „svobodeu, navadno v rokah železje ir» okove za druge nosijo, in kteri naj več govore o „oliki", „huroaniteti", so radi naj veči trinogi. Za sivega, silo starega namestnika Jezusovega pa bode novo terpinčenje in trenje zopet nova krona. Pri sv. Roki Ob Sotli. Galov litograf iz Kolina (Koln ob Keni) je bil pred nekterimi meseci oznanil, da ima lepo podobo papeža, in Sere Jezusa in Marije. — Na ta poziv sem se oglasil, naj mi jih pošlje, ker sem podobi presv. Sere namenil za našo majhno cerkev. In res, prav sem zadel; ravno danes mi je tudi verli Čnce-rajšek iz Slatine preskerbel okvire, in podobi Jezusovega in Marijnega Serca na strani velikega altarja kin-čate nam cerkev, vabite vernike k Smarnicam. S. Iz Štajarskega. (Šmarnice.) 2. vel. travna zarano se pod&m z železniške postaje slovenjo-bistriške v Lo-porje, in s potoma srečavam mlado in staro; vprašam jih, kaj pa imate danes, da tako obilno v cerkev hitite? Odgovorijo mi: „Imamo Šmarnice". Tudi jaz grerp v cerkev, ktera je na polovico polna z vernimi. S. Na Lipoglavu so bile v nedeljo 30. aprila ginljive slovesne opravila, ki sta jih poviševala tudi dva gg. duhovna iz Ljubljane. Blagoslovljene so bile namreč precej velike in prav lične orgije z osmerimi spremeni, ki jih je naredil znani mojster Nace Zupan iz Krope s svojima sinovoma. Hvalijo pa nove orgije zlasti zarad mehanizma ter izverstnega dela in zarad močnih, čistih glasov; tudi meh ima pred drugimi neko posebno prednost v vlečenji in dajanji sape. Na prizadevanje č. g. duhovnega očeta B. Bartola in po dobroserčnosti on-dotnih faranov se je v malo letih ondotna cerkev sv. Nikolaja prav močno zlepšala in je marsikaj potrebnega dobila, kakor križev pot itd. Čast in poštenje pastirju in ov^icam! V Lurdih (Lourdes) na Francoskem bode Tarbeški škof 3. jul. vsled pisma sv. Očeta slovesno kronal on-dotno znano milostno podobo Marije Device. Pričujočih bode velik del francoskih škofov. DtihovsHe spremembe. V Teržaiki Škofiji: č. g. Zakotnik Jože pride za oskerbnika k sv. Antonu pri Kopru; č. g. Mahnič Jan. za dah. pom. v Skedenj (Servola); č. g. Žajdela Anton za kaplana na Barko. — Umeri je č. g. Decoile Matevž, stolni vikar. H. I. P. Pri novi cerkvi sv. Antona je izpraznjeno mesto duhovnega pomočnika, ki je ob enem nemški pridigar. Plače je 630 gld. in za stanovanje 210 gld. Prošnje s epričali o starosti, službi, zmožnosti za pridiganje. o znanji nemškega in ako moč tudi italijanskega in slovenskega jezika itd. ae izročujejo v. č. teržaškemu ško-tijstvu do 10. rožnika t. I. Dobrotni darovi. Za hiralnico pri sv. Jožefu v Ljubljani: Prejel g. K. Heidrich: Po č. g. J. K. v Ljubljani 25 gl.; g. J. D. v G. 100 gl Za sv. Očeta: Neimenovan z Gorenjskega sv. Očetu za vezilo s prošnjo sv. blagoslova za življenje in zadnjo uro 5 gl. — Po g. J. Rozmanu 1 gl. Za afrikanski misijon: Z Gorenjskega 5 gl. — Po g. Jak. Dolencu 1 gl. Za misijon v Adrijanopelnu: Z Gorenjskega 5 gl. Za amerikanski misijon: Z Gorenjekega 5 gl. Za sv. Detinstvo: Iz Idrije po gosp. J. Dolencu 5 gl. 20 kr. Za varhe Božjega groba: Z Gorenjskega 5 gl. — Iz Žabnice po č. g. Rozmanu 3 gld. — Iz Kresnic po č. g. Fr. Gorišeku 1 gld. 70 kr. — Iz Sorice po č. g. M. Jerebu 1 gld. 50 kr. — Po č. g. Jož. Gerčarju od Sv. Trojice 3 gl. 20 kr. Za sv. deželo: Po č. g. M. Glob. prejeli zbirke iz Ribnice. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Rlaznifcovl dediči v Ljubljani.