UtoXLlV-št. 20-CENA 12 din BSEGLAS Kranj, torek, 12. marca 1991 stran 5 stran 8 stran 9 e čokolada Posvečuje cilj Naročil dovolj, plačil malo Zakaj se je porabil denar iz občinskega sklada Gorei«isKa Kram Na! *®' marca " Minulo nedeljo se je na tradicinalnem 13. Pokljuškem (prej Vassa) M °nU z*>ra'° ^ smučarjev tekačev. Organizatorji, SK Snežinka in Šport hotel Po-a' so kljub dežju dobro pripravili proge. Slika: J. Cigler t^ gospodarila po Beogradu mki nad demokracijo ? revščino Slej l-na ^va konca. Ponavadi udari tudi tistega, ki jo vihti. Jve Vozila Ljubljani in udarjala na Kosovu, v Kninu, Pa-frarf«0*0'0 Pa Je nePr'čakovano udarila po lastnem narodu v Pkov^t' neo8rajski spopad med policijo (po sodbi policijskih 5fc ticeil °V W 8° izzva" policaji sami, saj so bile do posredova-}%irQ Prepovedane demonstracije srbske opozicije mirne) in de-ll0 ki že zaradi tega ne more biti dru-Rfa ^^demokratična, nasilna in nedostopna za drugačna miš-11Po ',r:iP<* -ve lahko samo s pomočjo oborožene sile. V Jugosla- *aAsknVS?,k hjPP"r°ki- t °8ra' L- Je tokrat morala popustiti. Vojaški tanki, ki so se ^ ulicah v preteklosti pojavljali le ob vojaških paradah, » nQm fn^' na u^ce P™*! P° 45 letih Jugoslavije s povsem dru-|f"oi> eP°m- da bi zastrašili ljudi, so se umaknili. Tudi demon-u' Beop' S° v nedeljo ponoči zahtevali svoje pravice in prvič javno ?° rQzo^a.. zahtevali odstop in kazenski pregon za Miloševiča, jjVsc/Vig • Včeraj se je na izredni seji sestala srbska ljudska ^j? hi/ p^red tem republiška in zvezna vlada, delegacijo opozicije k?ie. tnf!j'.P.ravUeri sprejeti tudi Slobodan Miloševič. Zahteve so r'^a ,Jl' Predvsem beograjska televizija, ne sme biti več samo »a P°z'ciJski vodja Vuk Draškovič in zaprti demonstranti L? Pre(]Pr(lSt.ost- odstopi naj srbski notranji minister Radmilovic e °Poz^fn'k sroske vlade), politična opozicija naj dobi vlogo IjUfc kije eksplodirala v Beogradu, nima samo političnega, v don,~°C'alm naboj. Srbija je gmotno obubožana, revščina Z regratom v Evropo Gorenjski cestarji, niso pa edini, glede oznake, da gre pri bencinskem dinarju za spolitizirano reakcijo nekdanjega lobija, niso presenečni. Takšnih ocen so že vajeni iz preteklosti, kadar jih je bilo v ugotovitvah in strokovnih ocenah treba diskreditirati. Zato glavni problem ni napačno pojmovanje, kaj je bencinski dinar in kaj davek na bencin, čeprav je v tej razlagi težko postaviti v pravi predalček cestne takse, marveč je najhuje to, da ta davek ničesar ne rešuje. Za lase privlečena razlaga opredeljenega vira za ceste in namenjeni kos, ki bi ga slovenska cestarija dobila, je še najbolj podobna zgodbici iz včerajšnjega cestnega križa v Sloveniji, da vsa razvita Evropa namenja za ceste od bencina 30 do 35 odstotkov, nam pa Beograd, tudi zaradi potreb JLA, drobi s tistimi deset in morda na trenutke nekaj več odstotki. Ko smo v Sloveniji prvi v Jugoslaviji podražili bencin z razlago, da se tako postavimo ob bok ostalim v Evropi, ki vedo, kaj ceste pomenijo, je bila poteza sprejeta in pozdravljena z vsemi simpatijami, da bi v to Evropo resnično zelo radi; ne le z besedami Sedanja opredelitev v proračunu in razlaga za takšno opredelitev, pa ne spominja le na včerajšnji dinar iz Beograda, ampak napoveduje, da bo ta pot v Evropo postkb z rožicami in regratom, ki bo kaj kmalu pognal - tudi na cestah. Gorenjski cestarji ob tem tudi ne pozabijo ugotovitev, da je Gorenjska recimo zadnjih pet let kar precej prispevala za ceste, dobila pa je nazaj veliko manj, pa čeprav v to "vračanje" prišteje tudi Karavanški predor. Se najbolj sprenevedajoča pa je tista ugotovitev, da ni dokumentacije in zato denarja za ceste sploh ni moč porabiti. Obrne, Sovo-denj, Britof - Hotemaže, Križe - Jaka so odseki, kjer je ob normalnih postopkih (brez ministrskih razhajanj) moč zelo hitro na podlagi sedanje dokumentacije dobiti gradbena dovoljenja in z deli tudi začeti. In ko so omenjane Že Obrne: ta odsek, ki sicer tokrat je v proračunu, čaka na denar že deset let in več. Pa vendar ga tudi letos najbrž ne bo pričakal, saj so prav Obrne v proračunu ena tistih postavk, ki so v njem predvsem zato, da navidezno pomirjajo... # A. Žalar Razpis za vpis napovedan za 19. marec V šolah jeseni dovolj prostora Ljubljana, II. marca - V slovenskih srednjih šttlah bo v naslednjem šolskem letu prostora za .31.(kiti učencev oziroma kar 3000 reč od števila mladih, ki junija končujejo osnovnošolsko obveznost, medtem ko ho v višjih In visokih šolah jeseni lahko začelo študirati 10.000 bruce*. Razpis prostih mest. za vpis lx> republiško šolsko ministrstvo objavilo predvidoma 19. marca v posebni publikaciji. V ministrstvu tokrat niso želeli omejevati prostora bodočim srednješolcem, ampak karseda prisluhniti njihovim interesom, da bi se Šolali v izbrani smeri. Praktično edina omejitev za v*pis v posamezno smer je, da bo posamezna šola po prostorski in kadrovski plati prenesla število kandidatov. Nasilnega preusmerjanja naj bi torej bilo čimmanj. Zanimivo je tudi, da je republiška vlada opustila razmišljanja o uvedbi šolnin, ker bi s tem prizadela zlasti nadarjene miadejljudi iz materialno šibkejših družin oziroma bi za pomoč tem šolarjem morala poiskati druge denarne vire. • H. J. Liberalni demokrati kuhali golaž - Radovljiški občinski odbor Liberalno demokratske stranke je v petek, na dan žena, na vrtu gostilne Lectar v Radovljici v kotlu kuhal golaž. Poskusili so ga lahko vsi, ki so ta dan ostali brez hrane, ne glede na članstvo ali simpatizerstvo s stranko. Po razpoloženju ljudi na sliki je bil golaž okusen. • J. K., slika J. Cigler SLOVENIJATURIST \Sfk/, pojdite z nami /_ ^"ihl0"* delavcev, še posebej pa študentov in drugih najbolj KRANJ, Koroška 29, tel. 21-946 xlskih"ul^°h^ teh^e bil° k°neC Preteklega tedna n?Jve,č na Davnega leta 1968 so prav beograjski študentje Sejem civilne ZaŠČite V Kranju toh,fev'' tem')''"*"' tJUVnega teia 1*°° su prav ueugrujzni ji««c"v> "° čelu6 države in položaj je moral umiriti državni vrh s Ti k °' "a/ A k mora^a' rQdo ali nerada, spremeniti. Sprega z ar-*t(C9. Časopis izhaja ob torkih in petkih. Po mnenju Republiškega se-nformiranje 23/91 sodi časopis med grafične izdelke, od katerih se imetni davek Rokopisov in fotografij ne vračamo. 42 črnograditeljev prosi za legalizacijo Črne gradnje ne morejo postati način urejanja prostora Škofja Loka, 11. marca - Zavod za družbeni razvoj Škofja Loka ima zabeleženih 42 nezakonito zgrajenih objektov, od tega 32 stanovanjskih in deset počitniških hiš. Po sedemnajst hiš na črno je v Škofji Loki in okolici ter v Poljanski dolini, šest v Selški in dve v Žireh. Zrasle so večinoma na robovih naselij, blizu kmetij in drugih hiš, večinoma na prvem območju kmetijskih zemljišč. Naj uvodoma poudarimo, da je govora le o črnih gradnjah, ki jih investitorji želijo legalizirati in da je dejansko število črnih gradenj bistveno večje. Kolikšno natančno, v Zavodu za družbeni razvoj niso mogli odgovoriti, saj gre po besedah direktorice Zavoda Mane Veble-Grum pri črnih gradnjah za mešanico vzrokov oziroma "politik", ki omogočajo izvijanje sistemu (zemljiška politika, politika kmetijskih zemljišč, pravno vprašanje prometa s kmetijskimi zemljišči, nespo-štovanje družbenih planov in usmeritev). Zakonodaja je ne- usklajena do take mere, da čr-nograditelj zgrajen objekt s pomočjo sposobnega pravnika lahko celo kmetijsko-zemljiško vpiše ter se izogne stroškom za projekte, dovoljenja, komunalno ureditev, spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Problem črnih gradenj, tokrat z vidika Zavoda za družbeni razvoj, je prejšnji teden obravnaval tudi škofjeloški izvršni svet, ki je postavil preprosto vprašanje; kje je vzrok, da se pojavljajo črne gradnje, včasih prav pred nosom občine, pa se nič ne "zgodi". V Zavodu priznavajo, da gre za problem pomanjkanja prostora; načrti o zidavah v komunalno urejenih stanovanjskih soseskah so se izjalovili, ker po kategorizaciji zemljišč praviloma segajo na prvo območje kmetijskih površin (primer Kamnitnik). Plomb v posameznih naseljih ni dovolj, zato je pritisk na kmetijska zemljišča, zlasti v nižinah, zelo velik. V Zavodu pripravljajo analizo možnosti prostorskega razvoja - končana bo predvidoma čez dva meseca - v kateri bodo natančno obdelali vsa naselja in ugotovili, kje bi se dalo (čeprav po "kapljicah") legalno graditi brez posebne škode za kmetijstvo. Izvršni svet je bil tsoglasen, da črne gradnje ne morejo biti način urejanja prostora in da je nesprejemljiva logika, češ da investitorji bolje vedo. kje se 'ari lahko gradi (nekvalitetna k#| tjjska zemlja) kot strokovni Čimprej bo treba doseči pjJL ditev občinskega družbenOT < plana, dopolniti seznam črnini graditeljev, s problematiko seznaniti tudi občinsko ^ht^\ ščino. Predsednik Vince« Demšar je predlagal ustan°lfc» 1 tev posebnega odbora, ki bo I *< seval vprašanja črnih gradeJk{' zlasti pozorno gradnje L., omobčju posebnih krajins" ^ kvalitet. Poleg pospešitve stopkov za pridobitev zetflj1%^ za legalno gradnjo izvršni ?M*c.s vidi prepreko črnim gradnfJ?4«s posebno v dvojem; podo""f% kot Elektro, morajo za ^o0h( nalne priključke zahtevati 0Mt investitorjev lokacijsko in g^lfS beno dovoljenje tudi službe. Razen tega je črna ruMjt, diteljem ob morebitni leg3 ciji treba zaračunati vse str° ■ preteklih komunalnih vUB i kazni pa morajo biti vis), j vrednosti objekta v gradnj'' H. Jelovčan Želja po partnerstvu z občinsko vlado Sindikat mora najti druge poti uveljavitve kot zagovornik delavstva mj< L nujno priti v spor s kap«ta^a. in da mora svojo vlogo uvflJ viti predvsem v skupščini' V, kler sindikat sam ne bo veo ' kaj hoče, dokler se bo hrofl^ medsebojnih razprtijah, ne ,f uspešen. Blaž Kujundžič Je | jal, da izvršni svet ne more "nm tela S' N K mi '«011 rane Škofja Loka, 7. marca - Nekoliko neprijetno je izzvenela razprava na torkovi seji škofjeloškega izvršnega sveta, ko je predsednik občinskega sveta Svobodnih sindikatov Slovenije Sandi Bartol zaželel, da bi sindikat v tistih točkah, ki zadevajo pravice delavcev, postal partner izvršnemu svetu. Ta je namreč odgovoril s prijaznim ne, češ da je mesto sindikata predvsem v parlamentu in da si bo moral pač sam izboriti poti za uveljavitev svojih zahtev. Sandi Bartol je uvodoma normativnem kot tarifnem de- povedal, da je "Ravnikov" sindikat formalno edini v občini in da zastopa okrog 65 odstotkov vseh delavcev. Svojo željo po večjem sodelovanju oziroma vključevanju v delo izvršnega sveta, ko gre za (ne)spošto-vanje pravic delavcev, njihovo socialno varnost, je utemeljil predvsem s težavami, ki jih delavcem prinaša neuresničeva-nje kolektivne pogodbe, tako v lu. Prav na sindikat je grmelo tudi veliko očitkov delavcev, ko je občinska vlada dvigovala stanarine do najvišjih v Sloveniji, češ. kje je bil pri tem sindikat. Sindikat, je dejal Sandi Bartol, v občini, razen v podjetjih, nima sogovornika, zato želi, da bi probleme delavcev s čimmanj socialnih pretresov reševal skupaj z izvršnim svetom. Vrženo rokavico je prvi pobral Tone Jenko, ki je potrdil, da so problemi v občinskem gospodarstvu res vedno večji in da vedno več ljudi ostaja brez dela. V sekretariatu za družbeni razvoj jih bodo poskušali pomagati reševati, pri čemer jim informacije sindikata lahko koristijo, vendar pa niti upravni organ niti izvršni svet nimata več takih pristojnosti kot pred leti. Posredujeta in svetujeta lahko le, če sta iz podjetij povabljena, odločitev in odgovornost pa sta v podjetjih. Franc Rupar je bil odločno proti nadaljevanju sprege sindikata z oblastjo, Franci Mlinar pa je dejal, da bo sindikat partner sindikatu, kot tu 1 kapitalu, kar je nato P°}.n$ 4 di predsednik VincenciJ - p šar. Zavrnil je očitek, da s ^ vršni svet ne zanima za vp nja delavcev; ne nazadnj potrjujejo številni odlog' W>>n spevkov in garancije, ki J'f JJM> je podjetjem. Dokler r,e£jjn drugačnega poslovnika o $ vlade, bo kot predsednik P ^ stni presoji odločal, kog vabil na seje. Povedal Je fll da se mu delavci iz družb« podjetij pritožujejo zarad' (prj|Q prtih kuvert; to je tudi ^ sindikata in družbene' Pr8J branilke. Izvršni svet nika ni in ne bo gluh za P°Djc vseh sindikatov, ki nastopa občini. • H. Jelovčan v Druga faza sindikalnega pluralizma Sindikata iščeta skupni jezik Kranj, marca - Ob razmahu sindikalnega pluralizma so se stari in novi sindikati predvsem pulili za afirmacijo in drug drugemu lepili ideološko ustrezne etikete. Zdaj si ob določenih skupnih vprašanjih tudi že segajo v roke. Led sta najprej prebili obe sindikalni centrali, »Ravnikova« in »Tomšičeva«, ki sta pred skupščinskim odločanjem o delovni zakonodaji našla kopico skupnih stališč v prid delavcem. Tudi sodelovanje med Svetom kranjskih sindikatov in regijsko izpostavo Neodvisnosti, za katero smo slišali na ustanovnem srečanju slednje, utegne postati primer sodelovanja, od katerega bi moral največ iztržiti prav delavec. Predsednika Jože Antolin in Peter Ka-trašnik sta se že srečala, v kratkem naj bi se sestali tudi obe predsedstvi. Ena od stičnih točk, ki naj bi bile predmet posveta, je tudi kranjski Delavski dom. saj v lasti vseh zaposlenih v občini, ki so se v preteklosti odrekali delu dohodka, pripada tudi vsem občinskim sindikatom. Zdaj ga zaseda in daje v najem Svet kranjskih sindikatov, regijska Neodvisnost pa se želi »polastiti« svojega deleža. Slednjega najbrž ne gre pripisovati zgolj občutljivosti na lastnino, pač pa predvsem težnji po čistih računih, s katerimi bo lažje začeti kaj skupnega. In sindikata Tmata ta čas nedvomno veliko skupnega. Druži ju zlasti nezavidljiv položaj vse večjega števila delavcev, ki ne morejo do svojih s kolektivno pogodbo uzakonjenih pravic, ki ponekod ne dobijo niti zajamčene plače, ki jim grozijo spiski presežkov, ki se utegnejo znajti na zavodu za zaposlovanje, ki jih moti vse večja brezpravnost, medtem ko se njihovi vodilni ljudje polaš-čajo ne le oblasti, pač pa tudi lastninskih deležev v podjetjih. Tudi v kranjskih tovarnah so lani kmalu po osnovanju novih sindikatov nastale sindikalne organizacije različnih predznakov; v Tekstilindusu, Ikosu, Cestnem podjetju. Iskrah in še kje. Nobenega smisla nimajo prepiri, kateri je bolj delavski, zdaj ugotavljajo eni in drugi, bolje je združiti moči in delavcem izboriti tisto, kar od njih pričakujejo. • D. Z. Žlebir AVTO ŠOLA A ZŠAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v novem Gasilskem domu na Trati pričetek: marec 91 praktična vožnja na vozilih OPEL CORSA in G0LP INFORMACIJE: telefon 631-729 ^^jfcty >i }!> % naj K R Šport Subvencije decembra dobivalo že 26 odstotkov stanovalcev V loški občini najvišje stanarine Škofja Loka, 11. marca - Navodilom republiškega sekretariata za tržišče in splošne gospodarske zadeve je lani, kot kaže, najbolj korajžno sledil škofjeloški izvršni svet. Stanarine je namreč povečal kar sedemkrat; januarja za deset, julija za 125, nato pa vsak mesec še za petnajst odstotkov, skupaj torej za 285 odstotkov. Od decembra je v loški občini najvišja povprečna stanarina v Republiki Sloveniji, saj znaša 22,93 dinarja za kvadratni meter, republiško povprečje pa 11,52 dinarjev. Zanimiv je tudi podatek o deležu stanarin v revaloriziranem stanovanjskem fondu. Medtem ko je v Škofji Loki še januarja lani znašal le bori odstotek, se je že decembra povzpel na 2,79 odstotka, z dobrim 23-odstotnim letošnjim januarskim dvigom stanarin pa celo na 3.31 odstotka. Ta stanarina pokriva t.i. enostavno reprodukcijo in zagotavlja ohranjanje vrednosti stanovanjskega sklada. Zaradi skokovitega draženja stanarin je razumljivo tudi dokaj naglo naraščanje števila v A upravičencev do subvencije. Julija lan'-leaii občini prejemalo subvencijo stanarin ^ , n0v'3^ raj devetnajst odstotkov vseh nosilcev sta ske pravice \\ Sloveniji povprečno dese tkov), medtem koje bilo decembra že 6u $t> čencev ali dobrih 26 odstotkov vseh nos) novanjske pravice. „t*W pred tednom dni govorili tudi na seji škofK, O oblikovanju stanarin ga parlamenta. Zal je bila edina borniških klopi na račun seznama neP|J% stanarine. Andrej Novak je dejal (LDS) J daje to ekonomsko, ne moralno vpraš; se rešuje po "normalnih" poteh. Na prev narine pa je v debati o občinskem Pr-(| f)lS§ tisom spomnil še Dragoljub Stojković (zveza ^{i»P njanje enakopravnosti občanov) ko je o^JJ vlada predlagala (in dosegla) zmanjšanje^ -----K.v.v..u&^,..,,,, uu.,vg.cv /.ihm'.j- - , za subvencije na račun povišanja sreo>* moč kmetom. • 11. Jelovčan EN •s, 115 J' tflforek, 12. marca 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN GLAS SLOVENSKE SKUPŠČINE entamo soglasje o osnutku republiškega proračuna in nabornikih rmada odslej brez slovenskih vojakov r^CnVS'la s^uPŠčina je v četrtek po medstrankarskih razprtijah, ki bi jih lahko strnili v prerekanje med zago-'("Nb o em'I'tarizacije in njenimi nasprotniki, z dvotretjinsko večino sprejela spremenjen ustavni zakon za iz-^fhncL- 'n ^* dopolnila k slovenski ustavi, ki odreja moratorij nad služenjem slovenskih fantov v Jugoslo-nskl ljudski armadi. i ^,reinii[,"'>1^* k*" 7* marca " Moratorij na splošno določa, da slovenski kfppreiet"6 vef s,uži,i v Jugoslovanski ljudski armadi, dokler ne njWoh j|,8 ,nova slovenska ustava oziroma dokler ne bo znano, kaj bo kiipsiilj !i "8°s,av'je nastalo ali ostalo in dokler tudi doma ne bomo ni^Pa h - svoie8a obrambnega in varnostnega sistema. Kdor pa bo ,LN> 1 lahko na služenje vojaškega roka v JLA. Sprejem ustav- nostih g|^Bos'a.v'ie nas,a,° ali ostalo in dokler tudi doma ne bomo [j. k° **l lahko na služenje vojaškega roka v JLA. Sprejem ustav-ISJ) n0"8 -Ud' Pomen'> o*8 posivi za tokratni vpoklic (začel naj bi se sV/*-Sp0e ^elJai°- 'gre, katere žrtve bi bili prav naborniki, je sedaj ko-'j .^iispo l*!'' ^° bo ustvarjeni pogoji, bomo v Sloveniji uvedli posku-b"lh(|fVe sab'janje v enotah teritorialne obrambe in organih za notranje inačice: proračun naj bi zbral največ 70 milijard dinarjev (družbenopolitični zbor), v proračunu naj bi bilo največ 65 milijard (zbor združenega dela) in zahteva po zmanjšanju, kjer je mogoče, kar je zahteval zbor občin. ..V čet |J*k, tretji dan seje repu- lil", i i LlkuPščine. je bilo doseženo l rU^Kjtoa 0 ^8'asje o osnutku le-^'Kj bi repuD,iškega proračuna, ili^'NuieL Ba sPreJeli konec marca. oStffMa v|aPH°raČUna' ki ga Je pred" 73 g ".Rrecivideva v prora-jjjfctrjh milijarde dinarjev, od |f4§4naJ bi šlo 65,6 odstotka ]W ^''ijarde za pokrivanje 7!|p0rabe' odstotka ali iHtotk .de za naložbe in 16.3 Vir ' dobrih 12 mil'iard za Wonrie.dCJaVnOSti' ki J'h Je % nPrav|Jala federacija. Raz- Skupščina bo spet zasedala v četrtek V četrtek, 14. marca, se bo nadaljevala zahtevna marčna runda zasedanj republiškega parlamenta. Predsedniki zborov Ludvik Toplak, Jože Zupančič in Ivan Bizjak so uvrstili na dnevni red predlog zakona o zavodih, predlog zakona o dopolnitvah zakona o sodnih taksah, predlog za izdajo zakona o pospeševanju razvoja malih in srednjih podjetij z osnutkom zakona, razvoj invalidskega varstva v Sloveniji in predlog za izdajo zakona o mladinskih svetih z osnutkom zakona. Največ razprave lahko pričakujemo ob predlogu zakona o zavodih. Po svetu lakih zakonov sicer nimajo, ker so zavodi že dolgo del državne uprave, pri nas pa naj hi bil poseben zakon nujen, ker na lem področju postavljamo po odpravi sisov in svobodne menjave dela popolnoma nov sistem. Zakon o pospeševanju razvoja malih in srednjih podjetij pa naj bi določil sistem državne podpore drobnemu gospodarstvu. Sila „na trenutke ostra se je je bila precej sogla- Dfrrfo in n" "Sle- kl v Proraćun eS^nde-°ne-kiod njega živi" ^y*£°-.itev- da se mora prora-e J1 Vi lSati predvsem na račun /tek..:'* obri—' hi^p'ijad_ev-Vlada bo morala pri dCKih,!ta0r.bran,be, varnosti in zu-Predloga upoštevati tri Zakon o vojaški dolžnosti bo preciznejši Ustavni zakon je tokrat obšel, po sporazumu, civilno služenje vojaškega roka oziroma ugovor vesli. Sedaj namreč piše, da je lahko civilno služenje, dalje kol pa služenje v vojaških enotah. Po besedah obrambnega ministra Janeza Janše bo to predmet razprav ob pripravi zakona o vojaški obveznosti. Minister pravi, da je skoraj povsod civilno služenje nekoliko daljše kol v oboroženih formacijah, merila za priznavanje civilnega služenja oziroma ugovora vesli pa so blažja. Zdaj pa se lahko zgodi, da bodo enote JLA v Sloveniji brez Slovencev, razen tistih, ki sedaj služijo vojaški rok. Minister pravi, da to z varnostnega vidika ni ugodno, ker ne gradimo hkrati lastnih oboroženih sil. Zato smo vztrajali, da je obvezno usposabljanje v teritorialni obrambi in enotah milice. ^nija tudi pomorska država m *i,......., .... ..... tPiib/Ve',s^e skupščine so sprejeli Izjavo o pomorski usmeritvi M''ke Slin enije, v kateri piše. da bo republika vodila gospo-At'\>S('n "' ra-v°jno politiko, ki ho tudi pomorsko usmerjena, pred-h (jj'tr/) ?'e^ koprskega pristanišča. V izjavi se Slovenija zavezuje za W° fabo obalnega območja in ohranjanje naravne in ttey..u^Jenih in na Sprejet je bil spremenjen zakon o posebnem (republiškem) prometnem davku, ki bo znižal davčne obremenitve pri plenicah in perilu za dojenčke, otroški obleki in obutvi, otroški hrani, šolskih potrebščinah, izolacijskih gradbenih materialih, turističnih publikacijah ter materialih, ki varujejo okolje. Poslanci so polemično razpravljali o dopolnitavh in spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in za- 0 plovbi po radovljiških vodah idl marca " Radovljiški izvršni svet je na četrtkovi seji sprejel ukrep°k^'. kl opredeljuje plovbni režim, pristane, nadzorstvo in ah,k]e°Pališčih. V jezerih .. »j bi vJe SICer plovba mogo-,"a dovoljena le za čol-*a športne jadrnice c°lne na električni pogon, in sicer za gospodarske, osebne in javne namene. Na Bohinjskem jezeru, ki leži v Triglavskem narodnem parku, je po zakonu o TNP dovoljena uporaba čolnov z notranjim izgorevanjem le za reševanje ponesrečencev in za druge reševalne primere (zavod za ribištvo za svojo dejavnost že upora-blja čolne na električni pogon), v Blejskem je- zeru pa naj bi bila uporaba tovrstnih čolnov dovoljena, razen ob nesrečah, tudi na športnih in drugih javnih prireditvah ter ob reševalnih vajah, vendar le s posebnim dovoljenjem občinskega upravnega organa in s soglasjem gorenjske izpostave republiške vodne uprave. Plovba po rekah naj bi bila na zahtevo ribičev dovoljena od 15. marca do 30. septembra le od 9. do 17. ure, julija pa avgusta pa od 9. do 18. ure; takšni časovni opredelitvi pa -kot je bilo rečeno na seji izvršne- iT* "je veliko podjetje dela 0 za socialne pomoči marca - Ko je radovljiški izvršni svet na četrtkovi seji WS da k„'a'no varnost občanov in usmeritve na tem področju, je K% z, j° °bčinski skupščini med drugim predlagal ustanovitev R^fckUr * dela' organiziranje ljudske kuhinje, način reševanja "•bnojjj Problemov in rangiranje socialnovarstvenih pomoči po |l''r 1 U norn,alno preživljanje. **k1>ialn0*,m Pojema eno r,s«52 xovarslvenih 15 - bčan«v oziroma sko- T Vi * leL ° lani v pri-b^K>kol°nmPrej Poraslo za o^NJu (še'bo b0'J V Zadnjem l\Pli»čo Povprečn sproti prilagajati razmeram in številu tistim, ki bodo pomoč potrebovali. Helena Janša je opozorila na nevarnost, da socialnovar-stvenc pomoči ne bi bile v nobenem primeru višje od zaslužkov delavcev. Srečo Vernig je dejal, da socialni program ni slab. vendar gre predvsem za oceno stanja in za že znane rešitve; treba pa bi bilo poiskati nove. najprej pa določiti, katere oblike socialnovar- Med najbolj socialno ogroženimi so občani, ki že v normalnih okoliščinah potrebujejo posebno varstvo: nesposobni za delo, brezposelni, iskalci prve zaposlitve, velike delavske družine, starejši in mladi delavci, invalidi... Med prejemniki socialnovarstvenih pomoči je tudi čedalje več občanov (ekonomski in tehnološki presežek), ki so si doslej socialno varnost zagotavljali z delom ali so upravičeno pričakovali, da jo bodo. ko bodo končali šolanje. KSarn«°k1ro8 4.500 dinarjev L^edn-1 P°moči. tZramk povprečno me- \San"je «v.*»*f" •*a i.. deJal. da višino u /atere ve*i«« K?vi. reD,M Lvećin" denarja tSEPv-ne bi smeli Pdk bi h moral! lih morali V radovljiški občini je bilo ob koncu minulega leta že 1.068 brezposelnih, med njimi 138 iskalcev prve zaposlitve. 399 mlajših od 26 let. 245 s končano srednjo šolo. 69 z višjo ali visoko izobrazbo... Srvenih pomoči so najpomembnejše za to. da imajo ljudje "dati kaj v usta in se kam vleči". Janez Zupan je menil, da bi občinski socialni program, ki je le dopolnilo republiškemu, moral odgovoriti predvsem na to, kako bo občina reševala socialne probleme, ko se bo število brezposelnih še povečalo. Jože Cvetek pa je dejal, da glede brezposelnosti ne bi smeli biti preveč črnogledi, že zato ne, ker podjetja iz radovljiške občine veliko izvažajo. • C. Za-plotnik konu, ki določan poračun obveznosti SP1Z po lanskem zaključnem računu. Poslanci so sklenili, da SPIZU ne bo treba vrniti presežnih prispevkov iz dobička v enem obroku kar je določal tako imenovani Grašičev zakon, ampak v šestih obrokih od aprila dalje, sicer bo skupnost finančno na psu. Sprejet je bil tudi nov, ostrejši način usklajevanja pokojnin, čeprav je bilo v družbenopolitičnem zboru največ nasprotovanja in ugovorov, da je treba upoštevati pripombe upokojencev in njihovih ter borčevskih združenj. Sistemu, kakršen je sedaj veljal, gospodarstvo ni kos. Skupščina je tokrat razpravljala samo o predlogu za izdajo spremenjenega zakona o gozdovih, kjer so predvsem lastniki gozdov očitali predlagatelju, da daje preveč poudarka stroki, ter o predlogu za izdajo stanovanjskega zakona, kjer so izhodišča naletela na več razumevanja kol pri gozdovih. O oben zakonih lahko pričakujemo marca in aprila živahno debato. • J. Košnje k ga sveta - nasprotujejo predvsem kajakaši. Ker pri nas še nimamo kodeksa uporabnikov voda, odlok zaradi varnosti in zavarovanja človeških življenj predpisuje, da "čolnarji" ne smejo ovirati plovbe drugih, se približevati naravnim kopališčem na razdaljo manj kot 50 metrov in urejenim kopališčem manj od 20 metrov, ovirati in motiti ribiške dejavnosti, poškodovati naprav in objektov... Po novem naj bi bilo vstopanje tn izstopanje iz strug oziroma jezer mogoče le v urejenih in označenih pristanih. Na Blejskem jezeru je že tradicija prevažanja turistov po jezeru s plctnami in čolni na električni pogon iz pristanov Mlino, Kazina, Vila Prešeren, regatni center in Otok, na Bohinjskem jezeru pa te tradicije ni, zato odlok predvideva prevoz potnikov s pristanov čolnarne na Veglju in kampa Zlatorog. Upra-vljalec blejskega Otoka po novem ne bo več smel prosto pluti po vsem jezeru, ampak le na relaciji Mlino - Otok. Odlok tudi predvideva, da morajo biti čolni izdelani in zaščiteni s snovmi, ki ne onesnažujejo okolje. • C. Zaplotnik Slovenska politika obsoja nasilje nad demonstranti v Beogradu Beograd ni primerno mesto za pogovore Predsedstvo Republike Slovenije je v nedeljo v razširjeni sestavi obsodilo nasilje policije nad demonstranti v Beogradu in posredovanje vojske ter menilo, da Beograd ni več primeren kraj za dogovore o prihodnosti Jugoslavije. Kranj, 11. marca - Predsedstvo Republike Slovenije se je v razširjeni sestavi (udeležili so se ga tudi dr. Janez Drnovšek, dr. France Bučar. Lojze Peterle in nekateri ministri) sešlo v nedeljo popoldne. Obsodilo je uporabo sile nad demonstranti v Beogradu in pozvalo k mirnemu reševanju krize tako v posameznih delih Jugoslavije kot državi kot celoti. Ponovno je poudarilo svojo že znano zahtevo, da se mora Jugoslovanska ljudska armada depolitizirati in umakniti iz političnega življenja, vse pa kaže. da armada tega ni pripravljena storiti. Še več. Armada želi biti razsodnik razpletanja jugoslovanske krize, kar za Slovenijo ni nesprejemljivo. Slovensko politično vodstvo ima resne pomisleke, če je Beograd še primerno mesto za nadaljevanje pogovorov o prihodnji ureditvi Jugoslavije. Naša republika je za nadaljevanje pogovorov še zainteresirana, vendar ne v Beogradu. Znano je, da so tudi na Hrvaškem že predlagali, naj bi bila današnja seja v Zagrebu ali v Ljubljani. Uporabo enot armade je odobrilo državno predsedstvo. Dr. Janez Drnovšek in dr. Stipe Mesič sta bila proti in se tudi nista udeležila nedeljske seje zveznega predsedstva. Po sodbi slovenskega vodstva je zvezni vrh zlorabil armado, ko v isti sapi zagotavlja, da se mora jugoslovanska kriza razplesti mirno* Protest slovenskih strank !\a dogodke v Beogradu so se odzvale slovenske politične stranke. Slovenska demokratična zveza. Socialdemokratska stranka Slovenije, Stranka demokratične prenove, Socialistična stranka Slovenije in Socialdemokratska unija Slovenije so že v nedeljo javno izrazile protest zoper nasilju, zoper posredovanje vojske in teptanje človekovih in državljanskih pravic: Pri tem opozarjajo na nevarnost militarizacije, pa naj se bohoti drugod ali pri nas. Slovenija mora čim prej ukrepati glede svojega bivanja v Jugoslaviji ter uresničiti program, sprejet ob plebiscitu. Jugoslovanska kriza je z beograjskimi dogodki še bolj interna cionalizirana. Vprašanje pa je, koliko je ta internacionalizacija produktivna. Nasilno vzdrževanje Jugoslavije, ki jo večino Zahoda še zagovarja, se kaže vedno bolj zmotno. Pozitivna mednarodna pomoč bi bila v sedanjih razmerah, v dobro miru v Evropi, spodbujanje mirnega dogovarjanja o usodi Jugoslavije, ob spoštovanju sedanjih zunanjih in notranjih meja. Čeprav marsikdo razmišlja, da je za Slovenijo in Hrvaško dobro, ker se je v Srbiji politična scena razklala in je načeta enotnost, to ni razlog za lagodje. Kriza je dobila nove razsežnosti, bistvena stališča do prihodnosti Jugoslavije pa se v Srbiji niso spremenila, tudi pri opoziciji ne. Zaokrožena Srbija s Srbi, živečimi na Hrvaškem in Bosni in Hercegovini, je minimalni pogoj Srbije v pogovorih o jugoslovanski razdružitvi. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE Program stranke in priprave na volitve Jesenice, 11. marca - V četrtek, 7. marca, je bila na Jesenicah sedma seja občinskega komiteja Stranke demokratične prenove Jesenice in obenem zadnja pred programsko konferenco. Na seji so spregovorili o organizaciji SDP po statutu stranke, ki je teritorialno, interesno in prosto organizirana ter o načinu stika s člani, ki so obveščeni preko informatorja Diagonale. Poslanski klub SDP se redno sestaja pred vsako sejo. stranka pa je pripravila deset javnih tribun in okroglih miz, na katerih so sodelovali predstavniki stranke in republiškega predsedstva. Zadnja tribuna je bila zelo odmevna in dobro obiskana, pripravili pa so jo na temo Jesenice danes in jutri. Na tej tribuni je bilo precej pripomb zaradi kasnitve izgradnje avtoceste mimo Jesenic in kritičnega stanja gospodarstva. Na seji so se dogovorili, da bodo med drugim posvetili precej pozornosti prenovi, programu stranke, pripravam na volitve in organizacijsko tehničnim nalogam, kritično pa bodo spregovorili o rezultatih dela v preteklosti. • D. S. Pogovor o denacionalizaciji Demos-Radovljica organizira okroglo mizo o denacionalizaciji, ki bo v sredo, 13. marca, ob 18. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica. Na okrogli mizi bo sodeloval minister za pravosodje dr. Rajko Pirnat. Vabimo vse. ki jih vračanje odvzete lastnine po vojni zanima, da se zanimivega pogovora udeležite. Zvone Prezelj Demos UGLAS btother STREICHER CEH* ~ HOBBY LOCK 783 neto ATS 5.990,- NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK, JUKI, ELNA, BERNINA, HUSO.VARNA itd. CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL: 9943-463-513648 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Ureditev Partizanske ceste v Kranju - Minuli teden, med obiskom predsednika in podpredsednika izvršnega sveta občine Kranj Vladimirja Mohoriča in Petra Oreharja ter strokovnega delavca za krajevne skupnosti Janeza Gradišarja v krajevni skupnosti Vodovodni stolp so se v razpravi najdlje zadržali pri načrtovani rekonstrukciji Oldhamske ceste, investicijskem vzdrževanju komunalnih objektov, gradnji parkirnih prostorov, ekoloških problemih in plinifikaciji. Kljub pomanjkanju denarja Kranj prihodnje leto čaka rekonstrukcija Oldhamske ceste, v zvezi z njo pa bo treba še letos usposobiti za obvozni promet na desnem bregu Kokre Partizansko cesto (na sliki), na levem bregu Kokre pa Smledniško oziroma Čirški klanec. Člani sveta krajevne skupnosti so pojasnili, da so Partizansko cesto z lastnim delom in prispevki v enem delu že urejali krajani sami, največji letošnji poseg pa bo od obrata Jelovice, na klancu in do mostu čez Kokro. Kar zadeva most čez Kokro na mali Rupi, pa bo potrebna še strokovna ocena oziroma pregled vozišča. - A. Ž. Koliko za KS Predlagatelji občinskih proračunov bodo pri razdeljevanju virov za posamezne namene imeli kar precej dela in težko nalogo že pri nekaterih odgovorih na vprašanja iz sedanjih razprav o osnutku "velikosti občinske blagajne" oziroma bolje, kako se bo, komu in za koliko med letom odpirala. Tokrat je strankarska pripadnost in enotnost koalcije tudi v zboru krajevnih skupnosti "odpovedovala". Ne gre za to, da bi napovedovali, kako bo po usklajevanju deloval glasovalni stroj v skupščini, pač pa za ugotovitev, da je na primer v kranjskem zboru krajevnih skupnosti bila enotna ocena, da je denarja za krajevne skupnosti preprosto premalo; pa naj se le-te primerjajo s porabniki, kot so bazen oziroma telesna kultura, plače za občinsko upravo, denar za obnovo ene cerkve, ko pa jih je v občini še precej prav tako potrebnih obnove ali pa nenazadnje z denarjem, predvidenim za organizacije oziroma stranke. Pojasnila bodo terjala pripombe in vprašanja z domnevami, da se zadnjih deset let razmerje med denarjem za krajevne skupnosti in drugimi nenehno slabšalo v škodo krajevnih skupnosti; razlago o razmerju med denarjem za politične organizacije in krajevne skupnosti, saj naj bi 46 krajevnih skupnosti dobilo le nekaj manj kot politične organizacije; in nenazadnje je tu še mnenje, da kraj, ko toliko plača v občinsko blagajno, terja, da dobi tudi nekaj potem nazaj, ne pa da po davčni obvezi začne lahko spet zbirati denar zase... • A. Za-lar Prenovili bodo dom Kranj - Upravni odbor Društva upokojencev v Kranju pod vodstvom predsednika Jožeta Marjeka se je skupaj komisijo za okrepčevalnico v domu odločil za obnovitev gostinskega prostora in vrta v Tomšičevi ulici v Kranju. Zamenjali bodo notranjo opremo in obložili stene. Ohranili bodo le Prešernovo Zdravljico na steni, ki jo je slikovno predstavil Milan Batista. • (ip) Izlet v Borovlje Cerklje - V programu Društva upokojencev v Cerkljah v kranjski občini so med drugim tudi izleti. Za četrtek, 21. marca, pripravljajo v društvu poldnevni izlet v Borovlje. Prijave za izlet že sprejema tajnica društva Slavka Zorman. • (až) Opustite vse upanje vi, ki se trudite... - Nekajkrat smo že pisali o tržiškem pokopališču, ki ima sicer izredno lepo lego tik nad mestom, v neposredni bližini gozda. A ima hudo nadlego: srne. Ta žival sleherni dan naredi sprehod do grobov, da pregleda, kje seje pojavil nov šopek v spomin temu ali onemu pokojniku, kje so že pribodli na dan prvi pomladni podleski, zvončki, tulipani. Delavci komunale so že nekajkrat postavili ograjo, vsakokrat višjo, sproti krpali luknje, kjer si je žival utirala bližnjico, pred nedavnim pa so, kot so že obljubili, na zgornjem koncu, pod gozdom in vse do spodnjega vhoda na pokopališče,-postavili električnega pastirja. Ne le z eno žico, kot je navada pri pašnikih, temveč kar s tremi žicami. Streslo jih bo v smrček, pa bo mir, so bili prepričani tako komunalci kot vsi Trži-čani, ki jim je ta razvada srnjadi že prišla do vrhunca. A glej ga spaka! Kljub trožičnemu pastirju so grobovi vsako jutro na novo obiskani, pojedeno je vse, kar jim gre v slast, za sabo pa puste prevrnjene vaze in drobne črne bobke. Devet so jih zadnjič našteli prvi sosedje Damulnekovi, drugi pa pričajo celo o dvanajstih živalih. Pa da ne bo kdo mislil, da se zdaj ogibajo zgornjega konca, kjer trese elektrika, in da prihajajo le skozi vrata. Kje pa! Ta žival je tako prožna, da se splazi pod spodnjo žico. Tako so pokazale sledi po snegu. In ker je trenutno lov odprt le v slovenski skupščini, pri navadni zeleni bratovščini pa je zaprt še do 1. aprila, se za zdaj Tržičani in komunalci obračajo le še v nebo... Foto: D. Dolenc Krajevna skupnost Podbrezje Načrtujejo obnovo kulturnega doma? m Viktor Jesenik, predsednik sveta krajevne skupnosti Podbrezje, ki je bil 4. marca star ^k let, pravi, da ima marljiv 11-članski svet in da tudi krajani podpirajo njegove zamisli. Podbrezje, 11. marca - Nekaj je najbrž res "kriv" splet naključij, vendar pa je predvsem zasluga Viktorja Jesenika samega, ki ga Podbrežani poznajo kot skrbnega in doslednega pri skupnem dogovarjanju v krajevni skupnosti, da njegov jubilej sovpada še z nekaterimi dogodki. Kot pobudnik pobratenja med Kranjem in I.a Cio-tatom pred 35 leti in prevajalec je dolga leta pripravljal francosko-slovenski slovar, ki je pri Državni založbi Slovenije izšel pred dnevi. pa v svetu KS vseeno upamo, da bomo na način, kot smo to delali doslej, uspeli s krajani marsikaj narediti." Lani so začeli obnavljati kulturni dom; najprej streho in nabavili so tudi že žlebove ter uredili v domu mladinsko sobo. Letos jih čaka najtežji zalogaj: dokončati morajo dela na ostrešju ter zamenjati v domu vsa okna ter obnoviti fasado. "Sicer pa smo lani zgradili tudi dve pokriti avtobusni postajališči in sicer v Bistrici in nasproti trgovine v vasi. Urejali oziroma dokončali smo tudi pokopališče, zdaj pa že razmišljamo o mrliških vežicah. Vem, da so to v teh časih danes preveliki zalogaji, vendar pa sem hkrati prepričan, da mirovali v krajevni skupnosti ne bomo. Letos bo na vrsti najprej dom, potem pa bomo videli, kakšne bodo možnosti za uresničevanje drugih želja in nalog, za katere smo se dogovorili." Trenutno poteka v krajevni skupnosti v naselju Podtabor večja gradbena akcija. Strokovnjak Pelko z Bleda obnavlja zid okrog cerkve, ki se je začel to zimo nevarno krušiti. Skupaj z novim župnikom pa v krajevni skupnosti tudi razmišljajo, Že drugi mandat je Viktor Jesenik predsednik sveta krajevne skupnosti Podbrezje v kranjski občini. Toliko časa oziroma celo nekaj dlje pa je tudi predsednik kulturnega društva in pred dnevi je izšla tudi že 20. številka Glasila Pod-brežan, ki ga ureja in ga redno dobiva vseh 230 hiš v krajevni skupnosti, ki jo sestavljajo naselja Bistrica, Gobovce, Dolenja in Srednja vas ter Podtabor. "V tem mandatu, ko sem tudi poslanec v občinski skupščini, mi je uspelo dobiti okrog sebe v svetu krajevne skupnosti marljive ljudi. Čeprav denarja primanjkuje za krajevno skupnost, Astra 1B v vesolju Petnajst novih satelitskih programov Kranj, marca - V začetku minulega tedna je bila objavljena kratka časopisna vest, da je s francoskega vesoljskega poligona Kourou v Francoski Gvajani poletela v vesolje raketa Arianna in ponesla dva satelita in sicer evropski meteorološki satelit ter luksemburško Astro 1B. Slednja bo zanimiva predvsem za televizijske gledalce tudi pri nas. Kaj za gorenjsko televizijsko satelitsko območje, če se tako izrazimo, pomeni Astra 1B, smo povprašali Marjana Lukeža iz Kranja, ki ga številni, ki imajo kabelsko, predvsem pa individualno satelitsko TV anteno, dobro poznajo. Povedal nam je, da se vsem tistim, ki jim je pred časom že priključil televizorje na individualne satelitske sprejemnike in antene in zdaj lahko spremljajo deset satelitskih TV programov z Astre 1A (nekateri pa tudi več, ker imajo dekoderje), obeta, da bodo (takšna je napoved) že prihodnji mesec lahko brez kakršnihkoli dodatnih posegov oziroma nakupov satelitskih antenskih naprav sprejemali na svojih televizorjih deset novih televizijskih programov. Astra 1 B bo sicer omogočila 16 dodatnih kanalov. Petnajst je namenjenih televiziji, eden pa šestnajstim radijskim programom v tako imenovanem digitalnem sprejemu. Vendar pa bo med 15 novimi satelitskimi programi nedvomno tudi tokrat nekaj kodiranih. Nekakšno pravilo se je namreč že uveljavilo, da je med šestnajstimi satelitskimi kanali 10 prostih (brezplačnih). Vsekakor pa, kot pravi Marjan Lukež se lastnikom predvsem individualnih satelitskih sprejemnikov in anten obeta dodatna programska obogatitev na njihovih ekranih. Kaj vse bo moč zdaj dodatno spremljati doma na televizorjih, je ta trenutek sicer še težko natančno povedati. Vendar pa je bilo že pred časom napovedanih 5 nemških (s Ko-pernikusa), nekaj angleških in španskih programov. Nedvomno pa marsikoga ta trenutek bolj zanima, koliko pravzaprav danes "stane možnost", da bi doma lahko spremljal zdaj že kar številne satelitske programe. oMarjan Lukež izven tako imenovanih kabelskih območij za zasebne hiše priporoča in tudi nudi zelo kakovostne individualne sprejemnike in antene v stereo in mono tehniki. Cena se vrti okrog 1500 DEM in ceneje. Posebnost in novost pa se obeta tudi stanovalcem v posameznih stolpnicah. Tam, kjer je na primer v enem objektu 16 do 20 stanovanj, je satelitski priključek za gledanje vseh možnih satelitskih programov cenovno že sorazmerno zelo ugoden. Sicer pa tehnologija tudi že omogoča, da se za eno skupno napravo (in različno izbiranje programov) lahko odločijo že najmanj štirje lastniki stanovanj oziroma televizorjev. • A. Žalar Osrednja in prav gotovo tudi najtežja akcija letos v skupnosti pa bo obnova kulturnega doma... da bi obnovili križev pot v zidu krajevne skupnosti okrog cerkve v Podtaboru. Za farno cerkev in njeno obnovo pa je Zavod za spomeniško varstvo tudi že pripravil študijo. V vodstvu krajevne skupnosti bi radi, da bi vsa naselja v tem delu kranjske občline tudi na izgled lepo delovala. Ta kljub velikim stroškom za elektriko oziroma javno razsvetljavo vseeno dvakrat na teden osvetlijo zvečer cerkev z obzidjem v Podtaboru. Poskrbeli so tudi za zabojnike za odpadke. In ugotavljajo, da bi bila v delu kraje"" k potreb" V lu 'H '-rut tudi kanalizacija, ki pa °. manjkanju denarja in ^1"^, I ji krajanov za delo, ža ie# in bo najbrž še nekaj časa 'Ja- Ur oP Vendar Viktor Jeseni* dnevi, ko sva ob njegov tnici kramljala o vsem ^ čem, ni bil nespodbudnih ..^n glede jutrišnjega dne. J 0$ nar še bo, društvena d«Jav"^f krajevni skupnosti pa je s,., lovanjem šole že zdaj kar . na. Sploh pa so v krajevni> nosti Podbrezje delavni " • A. Žalar jI i Lani so v Bistrici in nasproti trgovine v vasi zgradili dve p0'1'1 avtobusni postajališči. V načrtu pa imajo še dve... _______-"i Emil Herlec - Milč - šestdesetletnik Pionir letalskega reševanja Kranj, 11. marca - V klubu planincev v Kranju so se den zbrati planinci, gorski reševalci, alpinisti, nekaj sorod jfj i prijatelji Emila Herleca - Milča. Ob 60-letnici so članu P1^ J skupine letalskega reševanja pri nas in ljubitelju planinstva^ ^j* Hi* >j S, ■A brf 'del % ■ K Pl sij je al skemu reševalcu Emilu Herlecu - Miiču, ki že 40 let deluje cionalni športni dejavnosti, zaželeli zdravja in moči za tr ninski korak tudi v prihodnje. . ye( Emil Herlec - Milč se je v štiridesetih letih, ko se r (in se še) boril za priznavanje planinstva kot nacionalu6^ ta, srečal s prenekaterimi prijetnimi in tudi krutimi reSjjs»|!L gorah. Sodeloval je v številnih reševanjih, se srečeval tu tjo, in vedno poudarjal, da gora ne pozna različnih režij. ' A. ali drugačnih scenarijev, kreacij... To je šport, ki ga ?a's, (tudi v Kranju na primer sedanji plavalni gigant)_spoorl ^ roma odrivajo drugi agresivnejši (umetni) športi. Pa ^jri Milč vsa leta ostal zvest svojemu prepričanju in predvse iL 1 v planinstvu in gorskem reševanju. Tudi zdaj, kot 60-letm ^Jfc]^1 no skrbi za oskrbovanje planinskih postojank Krvavec, 11Q^ Ledine in njegov delavnik v planinstvu je bfez posebnih P ^| |jj ^ ur. Tudi v gore še zahaja in pred dvema mesecema se) d hLt-mer vrnil z Mont Kenie; pred 18 leti pa je bil na Kil«11* V J, o( Sicer pa je Milč pripadnik tiste prve povojne generacij^ preplezal Herletovo smert v Ojstrici, direktno v * • A. Ž. Na srečanju ob čestitkah za 60-Ietnico je predsednik ; jfJT društva Kranj Franci Ekar izročil v spomin, zahvalo i" j^j \ Emilu Herlecu - Milču olje Dore Plestenjak s planinSK Foto: J. Cigler M. "'in, k v , l99l|orek,12 marca 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN GLAS »'oveni mja 2000 in rak jfedem znamenj, sedem dobrih nasvetov za lj"a.rca " se, da toliko akcij, kot jih je Zveza slovenskih P^ološk' • -P'0,i raku skuPaJ z Društvom onkoloških bolnikov in P do s'"1 "lštitu,om organizirala v letošnjem tednu boja proti raku koti rak marca' ni še »'koli. Ni bilo dneva, da bi o problemih in boju S°VSeJSlU "e .^Pre8ovor'l' na katerem od ljubljanskih radijskih valov, ■"tok n °Ven'J' so se vrstila predavanja - o kemoterapiji, rehabilitaciji jdrav|jtn. °Perac'ji dojk, o vzrokih obolenja in najnovejših dosežkih -JHtgjJ3 ra^a' 0 karcinomu sečnega mehurja, o vplivu problematične r^tboi"8 °')?'enJe ra^a 'n podobno - razstave, kulturne prireditve v Ni BeJa ^ot' raku- O aktivnostih v tednu boja proti raku, ki je letos Vsip SLOVEN,JA 2000 IISJ RAK' smo se pogovarjali s tajnikom enskih društev za boj proti raku, g. Otmarjem Bergantom. SLOVENIJA Wtt° SLOVtNIJA 2000 IN riram Povzeli po evropskem wboJa Pr°t' raku - EV-Rnci,:Jln() 'N RAK, naš skute l5 J pu je, da bi do leta 2000 ■osi r , dsfotkov znižali umrlji- "leinc aiVn bolnikov- To pome-v S| l3M tisoč življenj v Evro-je^lienji v.en'.i' pa okrog 260 ži-:'j bo (t mkJših od 65 let. Ta l„ to Unn°SeŽen v Primeru, če bo-rt%7levali Osvete in prosti r letoEn Smo 8a Predstavili prav »bV [Ure!6"] tednu boJa P^1 ra- ^Potekli evanJ'e Program; E; a'° °a dveh ravneh: mo-«d0 7'dravstvene delavce, da ^ro8ramsko misel "Sedem le%ati 7ll-lf^.na:Sve'ov" približali sle- Ki", Slovencu ta od i' m,ad0 1,1 slaro- da li ^1,1 in r 6 škodljivim nava- V"'NaSn i Vadam- ki vod'J° v ra_ >^Ukne\0Š^a akci->a ->e zamiš-Jf%'i - ° vsaka slovenska j Prejela drobni brošurici k [^n°br,h nasvetov" in "Se-8Sil0iko^rnenj"; prva opoZarja, m o nekjterim vrstam raka "jem ' če sami Pri sem I kol'irevent'vn0, dru8a Pa *o n .lnega P°mena Je Pra" u glede izobraževanja in za po- ■vhoVo Pl tUdlZauPanje in zanimanje. Priredil žPosel 71 pa se je od decembra v'u Dr i mladostnikov k skupinskega le i!° 45 mladih, do konca jih je 'in?aposliteCetrlina.' Nekalcri so ta čas že na te' ipP>rt0 Uo»V' drugim je smisel prihajanja \ rte)JP*v ki 0,1 iz drugih razlogov. Od ude iti aj° Fučk ^ Doveda'a soc'alna .delavka pomagali pa so ji še trije so-Wkjf, se na teh srečanjih pogovarjali o Spvari i od.nosov v družini, zasvojeno- sodelovanju so pritegnili tudi ■njake. Pri druženju z mladimi "jihoi,„ 0rmalne strune, da so si pridobi- Pote "Kal vztrajali pri ohranitvi srečanj kor se jim je program iztekel. VJeaen;'vl,pico Pohvalnih besed. Zlatko ,'š(4el!ž|tersknm° Povedal, da si je ta čas našel " f ^ifik °- n'A ,,,HJ m'1*"nsl 7a i^dl star išče pa tudi možnost za ker v lesarski stroki, za ka- tero je izšolan, ne želi delati. Peter pa šole ni končal, dela na zavodu za zaposlovanje pa tudi še ni našel. Zdaj tuhta o dveh možnostih za izobraževanje, v elektro stroki ali šoli za oblikovanje. Valdeta Adili: »Končala sem osnovno šolo, potem pa sem nekaj časa delala pri mami v prodajalni sadja. V Iskri sem bila na testih, da bi me sprejeli na delo, vendar me za zdaj še niso. V šolo najbrž ne bom šla, kg: mi ni šla posebno dobro. Rada pa bi trenirala teke, če mi bo le mama pustila. Srečanja so mi bila všeč, še posebej kviz, kjer smo dekleta zmagala.« Edvard Merlak: »Dve leti sem hodil v Iskrino šolo, vendar nisem bil uspešen. Delo bom brez šole težko dobil, zato se bom prihodnje leto vpisal na šolo za avto-mehanike. Čakam marčevski razpis.« Mirjana Mitrovič: »Na zavodu za zaposlovanje ni veliko izbire glede služb, še posebejm če imaš samo osnovno šolo. Trenutno se mi ponuja možnost službe v neki pizzeriji.« Alenka Avguštin: »Težko je biti brez dela. Zanimala sem se za delo v Iskri in Planiki, vendar trenutno še ni novic, ali bo kaj s tem. Končala sem osnovno šolo. V skupino na centru za socialno delo pa sem se rada vključila. Nisem sicer zvedela kaj novega, vendar so mi tedenska srečanja dobro dela.« # D. Z. Žlebir, Foto: J. Cigler 0st je lahko lepa e boš nehal delati, boš za zmeraj nehal 'iA Č^(wlJa je m r? u .....;i„ _____„„____tlt^-«'. -a^h. n*c i* * |£>tnikJedmFzl0 P°te8ni.)o da "soko so se veje nje- ■^'lol^^a krošnjo po-".zibale. A to A ne hi 'rdečim trebušč-ritl sosedn na dr°bno pregle-i; se JJJ deblo, kje pod tuS S° SkrivaJo črvicki. If^niini^J2« Ptice je tale fcVr,;kar■ posebej Završ-fe.vs7Irz nekaj ve visi loj Sfc* sini1/' krmilnice in va- ? živu rn ,Se' vrt obkroža Lm in ;^Ja ,lz smrekic na ^?°ncu c'Pres "a spod- •r^l°Pi z LFrancko- Samo ky kaj na^'h|nje, pa je v *Wi rJ ,e za Postoriti, jj- i ud- «ui delrT" tu"J'c- ko se S* 4 J,Vrtu- Prcjleje K tresel c U trave' ki se je J m, j j ^snegom. Nagajal eJe ^Pomladi. Vsak dan fc^V^^jo iz J'e bo 1 2dajle, ko se vrt" vsak dan kaj |jBSfe.Ji,!l» spolni ie D tan?VanJu- brez Dre^vljala. vedo le Po vojni dvema otroko- vdove. T kalka je bila v Tekstilin-dusu, doma pa jo je čakal še en šiht v tabrhu pri kmetih, da je prislužila nekaj hrane. Bila so to strašna leta, ko si je z otrokoma lahko le na vsake tri dni privoščila liter mleka, ko so te metali iz stanovanja, kakor se jim je zahotelo. Še pred šihtom, z baterijo je obešala cunje, umesila kruh, da je ni mudilo popoldne, koje morala sušit, nakladat seno, plet na njive. Najhuje pa je bilo takrat po vojni, ko so jo v loški predilnici postavili na cesto, ker pokojni mož ni bil na pravi strani. Še danes se sprašuje, kako je zdržala, da ni šla pod vlak. A k sreči so se tudi takrat našli ljudje, ki so bili in ostali ljudje in so razumeli njeno stisko, ki ji ni bila sama prav nič kriva. Tudi mož ne. Ubogi hlapec je bil. doma je bilo šestnajst otrok... V Tekstilinclusu so jo vzeli brez besed. Dvajsetkrat je bila udarnica, enkrat je za ves oddelek sama dobila nagrado. Si pa zapomniš vse, kar so ti ljudje dobrega in slabega storili. So slabi in dobri. Povsod. In če so slabi, jih z nobeno dobroto ne preobrneš, je prepričana. Vedno je znala prav obrniti dinar. "Ni tako majhnega denarja, da se ne bi dalo še kaj .prihraniti," je doma pri Mihcu pri Sv. Duhu otrokom vedno dopovedovala mama. Ko je stanovala v Virmašah, si je kupila malce zemlje, da je imela vrt. Potem pa je tule na robu Kamnitnika kupila tole leseno bajtico, pravzaprav bolj barako. V slabem stanju je bila; špranje je imela za prst široke, streha je tekla, živali je bilo polno. Urediti tu domek je bil njen življenjski cilj. Danes ne vidiš več, da je spodaj les, kajti obdala jo je s ploščami, ji nadela fasado, prenovila strope, pode, vstavila nova okna, vrata... Da- nes iz vsakega sebna toplina, skromna vendarle kotička veje po-Francka pa je a ponosna žena: tole Je delo njenih rok. Še- stindvajseto leto je tu in vsa ta leta se je nekaj delalo. Koliko se je namučila z vodnjakom, da je imela svojo kapnico. Še lani je krampala skale, ko so gradili Še eno pretočno jamo pri greznici. Zdaj bo menda mir. Danes ima ves Kamnitnik vodovod, telefone, elektriko v tleh. Ona pa si bo delo vedno našla. Visoka leta so že in če se malo slabše počuti, pet, deset minut poleži, potem pa je hitro spet pokonci. "Če boš nehal delati, boš za vedno nehal," se zaveda. Toliko je stara, pa ji še nikoli noben ni prinesel drv v kuhinjo in tudi nasekal ne, pove S ponosom. Kosilo si je kuhala, ko sem prišla. Solato je ravnokar pripravljala. Dvakrat pa je tamle proti vrhu Kamnitnika že nabrala regrat. Slaba poročila so iz radia, vsak dan slabša, zdaj so že pokojnine ogrožene, toda nekako bo že šlo, je prepričana. Če bo le krompir in solata, bo dovolj. Da bi bil le mir in da bi se ljudje ne sovražili med seboj. Sovraštva je bilo preveč. Veliko preveč za eno življenje. • D. Dolenc 1 POMISEL Armada odpisanih V kratkem se bodo tudi za Tekstiiindusom zaprla vrata, stečaj tega tradicionalnega tekstilnega velikana je le še vprašanje časa. Bodo vmes po načelu zdravega jedra osnovali novo. po številu delavcev več kot razpolovljeno podjetje, ali pa pustili, da se čisto podre in da potlej kot ptič feniks vznikne novo podjetje? Kakorkoli že bo. dela bo v novem tekstilnem podjetju le za slabo polovico zaposlenih, ostali pa bodo dobili delovne knjižice in napotila na zavod za zaposlovanje. Kdo se bo znašel v armadi odpisanih? Kot že v več prejšnjih primerih so stečajni botri tudi v Tekstilindusovem primeru v precepu. Poskrbeti v prvi vrsti za to, da bo novo podjetje živelo, se pravi zaposliti samo učinkovito, visoko produktivno delovno silo, ne oziraje se na socialno noto? Ali pri selekciji predvsem misliti, kako zaščititi delovne invalide, samohranilke, oba zakonca v podjetju, delavke z majhnimi, velikokrat bolnimi otroki? V prvem primeru se podjetje znebi tistih ljudi, ki bodo nedvomno dlje na plečih države, saj so spričo svojih značilnosti težje zaposljivi in drugega dela ne bodo prav kmalu našli. V drugem pa je krivično do dobrih, učinkovitih delavcev, da bi se našli med odvečnimi in nepotrebnimi, saj bo novo podjetje hotelo graditi na najboljših. Že v okoliščinah, ko so pošiljali na prisilne dopuste, so večkrat ostali brez najbolj uspešnih. Ko so denimo ponovno poklicali na delo delavca iz okolice Preddvora, ki je normo opravljal s podvojeno uspešnostjo, je odvrnil, da ne more priti v tovarno, ker nima denarja za avtobus. Plačilo prevozov svojim zaposlenim je tovarna že kdaj črtala iz seznama stroškov, ki si jih lahko privošči. K temu pa še zajamčene plače in delavčev odgovor je povsem razumljiv. Težko je verjeti, da bi tovarna svojo podjetniško prihodnost utemeljila na socialnih elementih. Razen če ne bi imela ambicije postati denimo invalidska delavnica. V tem primeru pa kajpada pričakuje od države, da bo primaknila svoj delež k materialni gotovosti ljudi, kijih je na račun svoje podjetnosti rešila socialne stiske. • D. Z. Žlebir Zlata poroka v Mojstrani Mojstrana, marca - V domačem okolju, pri vstopu v dolino Vrat, sta v prijetni družbi otrok proslavila zlato poroko Julka in Janez Peternel. V pol stoletja skupnega življenja se je nabralo veliko lepih, pa tudi grenkih spominov. Janez je vrsto let delal v Železarni. »Veliko je bilo težkega dela, nihče te ni "šparov". Danes ima tovarna spet hude težave in zaposlenim želim, da bi jih premagali.« Julka pa je v mladosti delala naokoli, potem pa skrbela za štiri otroke: »Danes sem zadovoljna. Najbolj si oba skupaj želiva zdravja. Otroci lepo skrbijo za naju in radi naju obiščejo.« Še veliko prijetnih skupnih let, Julka in Janez! - J. Rabič VESTI Planinski izlet Sekcija za planinske izlete in pohode pri društvu upokojencev Kranj vabi vse ljubitelje narave, da se v četrtek, 21. marca, udeležijo izleta na Miklavško goro (955 m). Zbrali se bodo ob 8.40 na avtobusni postaji v Kranju, se odpeljali do Škofje Loke, od tam pa do Dolenje vasi, od koder je za kake tri ure hoje na vrh Miklav-ške gore. Oprema je lahko planinska. Izlet bosta vodila Franc Ješe in Srečko Mesaric. Aprila na Koroško Društvo upokojencev Škofja Loka vabi svoje člane, ki so željni potovanja, da se udeleže enodnevnega izleta po avstrijskem in slovenskem Koroškem. Izlet, ki je prvi iz letošnjega programa izletov, bo 4. aprila. Prijave pa sprejemajo od 13. marca naprej v društveni pisarni. Stari recepti in zdravilne rastline Jesenice, 12. marca - Jeseniško društvo mejnih ved prireja drevi ob 18. uri v prostorih društva v gasilskem domu ZJ, Cesta železarjev 35, na Jesenicah zanimivo poučno predavanje z naslovom Stari recepti in zdravilne rastline. TTEHHUUt. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE SGP TEHNIK Škofja Loka Stara cesta 2 objavlja prosta dela za nedoločen čas 1. PRAVNIK Pogoji: dipl. pravnik in najmanj 3 leta delovnih izkušenj, zaželeno v podjetju 2. PRODAJALEC GRADBENEGA MATERIALA Pogoji: končana šola za trgovce, najmanj 2 leti delovnih izkušenj, zaželeno pri prodaji gradbenih mat. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi na naslov SGP TEHNIK Šk. Loka, Stara c. 2, 64220 Šk. Loka v roku 8 dni po objavi. Dodatne inf. dobijo kandidati na tel. št. 620-371. GLAS 6. STRAN PISMA, PODLISTEK Torek, 12. marca 0 I ODMEVI Javna prošnja akademiku Josipu Vidmarju Ker je tudi Gorenjski glas dne 5. 3. 1991 objavil našo prošnjo in je na njo v Delu kritično odgovoril dr. Janko Pleterski. je prav, da o tem zvedo tudi bralci Glasa. Zlasti še zato, ker je dr. Janko Pleterski. zgodovinar, bil član C K Z K S, sopodpisnik Izjave prejšnjega predsedstva o narodni in državljanski pomiritvi (domnevam, da je bil celo njen avtor), ki smo jo tudi Združeni ob Lipi sprave v glavnem ugodno sprejeli, in član rep. odbora ZZB NOV Slovenije, torej pomembna politična osebnost in avtoriteta. Medtem ko dr. Janko Pleterski dokumentu ne pripisuje nobenega pomena in je zanj dovolj, če je bil pred 30 leti registriran, pa je zame najpomembnejši vir novejše narodove zgodovine, ki poleg že navedenega pojasnjuje protiteror protikomunističnega gibanja in domobranstva in je v resnici motilni dejavnik dosedanje zgodovine NOB. Kaj bi nekateri dali, da bi ta dokument ne bil pristen ? Moj odgovor: Pod tem naslovom je na javno prošnjo združenih ob Lipi sprave v Delu v rubriki Pisma bralcev dne 27. 2. 1991 odgovoril dr. Janko Pleterski. Kot pove, le kot zgodovinar iz čisto navadne spodobnosti do kolega, kije že umrl in ne more sam ugovarjati. Vsekakor spoštujem njegovo moralno tenkočutnost, menim pa, da obramba dr. Metoda Mikuža v tem primeru ni bila potrebna, ker njegovim znanstvenim dognanjem sploh nismo oporekali, tudi ne v prošnji akademiku Josipu Vidmarju. Dr. J. P. pravi, da se "oglaša zaradi trditve, da gre za dokument", o katerem avtentičnosti ne več. mogoče dvomiti", ter da je to očiten namig, da doslej (najbrž do javnih nastopov g. K lepa) zgodovinska veda o avtentičnosti dokumenta ni povedala svoje besede, dokument morda celo prikrivala in da je razpršitev dvoma o avtentičnosti šele zasluga nekoga, ki sedaj sodeluje pri odkrivanju resnice za objektivno vrednotenje NOB, revolucije in državljanske vojne. Ugotavljam, da g. Klep in njegov krog namerno ignorirata delo dr. Metoda Mikuža. Pravim namerno, ker domnevam, da so toliko vestni, da so pred javnim nastopom o vprašanju, ki mu sami dajejo tako ključen pomen za pravo razumevanje naše zgodovine, seznanili o tem, kar je o dokumentu že prej napisal dr. M. M. že leta 1961 v svojem delu Velika italijanska ofenziva na strani 147 in 148, ter je popolnoma jasno, da nič ne dvomi o njegovi avtentičnosti in dobesedno navaja iz njega tisti odstavek, ki mu g. Klep menda prisoja poseben pomen." Ni mi čisto razumljivo, zakaj dr. J. P. tako potrebuje mojo diskvalifikacijo,/preden se je z menoj sploh spustil v problem, ki ga načenjam. Oddaljuje se od teme, ko dokazuje to, kar je že dokazano, namreč da gre za pristni dokument. Če smo rekli, da gre za dokument, o katerem avtentičnosti ni mogoče več dvomiti, smo s tem povedali, da priznavamo njegovo pristnost. In prav to spoznanje nam je bilo izhodišče za našo prošnjo. Nam gre sedaj za interpretacijo vsebine dokumetna. Tu bi lahko dr. J. P. dal svoj prispevek, ko se je že oglasil. Zato pa je potrr-ben določen pogum. Seveda je bolje biti tiho, kot pa se osmešiti. Ugotovitev dr. Pleterskega, da, da menim, da zg. veda o avtentičnosti dokumenta ni izrekla svoje besede in da je dokument celo prikrivala, sprejmem kot pravilno. Dr. J. P. je to mogel ugotoviti iz drugih mojih prispevkov o tem dokumentu, ki mu v resnici dajem velik pomen. Če je dr. M. Mikuž leta 1961 objavil kritični dokument, še to ni bilo dejanje slovenske zgodovinske vede. To je bila le lastovka, ki pa še ni prinesla pomladi. Slovenski zgodovinarji pa so nato zopet molčali. Molčali, skoraj 30 let. Naenkrat pa dr. J. P. ugotavlja, da je pristnost tega dokumenta že 30 let znana. Da, znana, vendar le peščici izbrancem v CK KPS. Ni pa bila znana slovenskemu narodu, tudi ne profesorjem zgodovine na srednjih šolah, še manj šolski in univerzitetni mladini. Združeni od Lipi sprave smo seveda tudi upoštevali objavo dokumenta v Miku-ževem delu, na kar me je še posebej opozoril kolega dr. Dušan Biber, seveda smo upoštevali tudi odkritje dr. Dušana Bibra, da je avtor sam ta dokument priznal za svojega, ko je fotokopijo leta 1947 izročil Milovanu Djila-su za potrebe CK KPJ. Namigovanje, da si jaz (in moj krog) lastimo zasluge za odkritje tega dokumenta, je popoln nesmisel. Še prej kot dr. Mikuž je o tem dokumentu pisal neznani avtor v brošuri V znamenju osvobodilne fronte, dokazila o grozodejstvih komunizma v Ljubljanski pokrajini, 1943-XX1 stran 147 in 148), torej na istih straneh dveh, sicer tako različnih dokumentov. Dr. Metod Mikuž je bil tudi moj profesor zgodovine v letih 1949-1953, vendar takrat kritičnega dokumenta še ni omenjal niti na predavanjih, niti v zasebnih razgovorih. Prepričan sem, da je ta dokument že tedaj poznal. Objavil ga je v ca.su, ko je čutil za to notranjo potrebo. Niti jaz, niti "moj krog" združenih ob Lipi sprave si ne lastimo nobenih zaslug za odkritje grozotnega povelja. K temu dokumentu sem pred dvema letoma dal samo majhen prispevek, ko sem z grafološko analizo, potem ko je časnikar (in zgodovinar) Branko Zicherl v Nedeljskem dnevniku o enem pismu trdil, da je original, o drugem pa je trdil, da je ponaredek, ugotovil, da gre za dve pismi ali pa za dva fragmenta pisma, ki ga je pisala ista, to je Kardeljeva roka. Združeni ob Lipi sprave pa si lastimo nekaj drugega. Lastimo si pravico do interpretacije Kardeljevega povelja, potem ko so zgodovinarji - znanstveniki ta dokument prepustili pozabi in ga dali "ad acta". Slovenska zgodovinska veda, h kateri upravčeno štejem tudi dr. Janka Pleterskega, se je doslej izogibala govoriti o dokumentu, ki ima mnogo večji pomen za slovensko zgodovino, kot Dolomitska izjava. Ta dokument je v najtesnejši zvezi s pomori ti-sočev in tisočev nedolžnih ljudi po koncu vojne oziroma "padlim v zaključnih operacijah ob koncu vojne", kakor nekateri zagovarjajo ogabni zločin. Ugotavljam, da je slovenska zgodovina v zaostanku in da ni izpolnila svoje naloge. Naša uradna zgodovina ima za svoj temelj govore prejšnjih komunističnih voditeljev, dokumente, ki jih hrani ali odbirajo arhivarji CK KPS in kronike partizanskih enot. To so sicer zgodovinski viri, vendar enostranski in niso uporabni za objektivno oceno naše narodove preteklosti. Institut za novejšo zgodovino bo komaj sposoben na hitro spremeniti svoj koncept, saj je dolga leta raziskoval le delavsko gibanje, naši eminentni zgodovinarji pa so se več ukvarjali z zgodovino KPS, kakor z narodovo zgodovino. Slovenska zgodovinska veda še vedno molči o največji narodovi tragediji, ki ni samo tragedija, marveč tudi sramota. Pa ne samo sramota za slovenski narod, marveč tudi za človeštvo nasploh. Seveda za to niso krivi zgodovinarji... Kar vemo o "Slovenski Hirošimi", ni zasluga zgodovinarjev na zgodovinskih institutih, marveč zasluga nekaj na videz majhnih, po svoji Morali in pogumu pa Velikih ljudi. Prvi med njimi je Ivo Žajdela. Na vprašanje dr. Janka Pleterskega ali smo združeni ob Lipi sprave pripravljeni podpreti načrt, da se vsi spisi izdajo in razgrnejo javnosti, odgovarjam: Seveda smo, vendar močno dvomimo, da bi mogli iz njih (tistih, ki so še) sestaviti temeljni kamen za spravo vrhov obeh, še vedno nasprotnih taborov. Prepričan sem, da bodo zgodovinarji delili z menoj mnenje, da iz nobenih pisanih zgodovinskih virov, ki so se v raznih arhivih, ni mogoče razložiti niti enega od najmanj 80 množičnih grobišč. Pisani zgodovinski viri, ki bi mogli osvetliti najtemnejšo stran naše zgodovine, so v župniščih in matičnih uradih. Akademika Josipa Vidmarja smo združeni od Lipi sprave zaprosili za besedo o povelju: "Duhovne v četah vse postreljajte. Prav tako oficirje, intelektualce itd. ter zlasti tudi kulake in kula-ške sinove." Njega najprej zato, ker je bil v kritičnem času predsednik izvršnega odbora OF, torej prvi človek O F. Nemalo me čudi, ko nihče od priznanih zgodovinarjev (in politikov) noče in noče ovrednotiti tega povelja. Naj se mi zato oprosti - tu se obračam predvsem na soborce partizane - če kot nekdanji partizan, zgodovinar in pravnik svojo oceno tega povelja ponovim: To povelje je zločinsko. V njem ni niti drobtinice narodnoosvobodilnega in človeškega. Stanislav Klep Kranj, Cesta St. Žagarja 1 Odmevi na dopis v prilogi "Odprte strani št. 4" Skupina oz. del prebivalcev iz Strah inja bi radi odgovorili na članek v prilogi št. 4 z dne 15. 2. 1991 "Dupeljščica ne poplavlja več", kot opisuje Tadej Markič. Omenjeni ima mogoče te podatke točne iz teoretičnih pogledov. Mi starejši Strahinjci pa vemo, da je v resnici drugače. Dupeljščica ne poplavlja več v Dupljah, od kar je urejen odvodni kanal - ampak poplavlja začetek Strahinja ob robu ceste. Od kar so v Dupljah vodo speljali v kanal in jo spustili proti Strahinju brez urejene kanalizacije, imamo le mi večje težave ob vsakem nalivu. Narasla voda se zbere ob robu gozda in udari čez nekdanjo železniško progo. Ta pridrvi in poplavi cesto na začetku Strahinja. To se nikdar ni dogajalo pred ureditvijo kanalov v Dupljah. Prav želimo, da si vzame ta strokovnjak ob prvem večjem nalivu toliko časa in si ogleda na licu mesta, da so Dupljanci precej zgrešili, ko so reševali samo svoj problem, namesto da bi se obenem uredil odvod in kanal tudi naprej skozi sosednjo vas. To je isto kot bi njemu sosed spustil odtočno vodo na dvorišče. Vaščani iz Strahinja Duhovni razgledi ali verska propaganda? V Gorenjskem glasu, torek, 26. februarja 1991, stran 6 - Odmevi - se gospod Edo Torkar, Jesenice, obreguje v versko oddajo, ki je ob sobotah na Radiu Jesenice. Izgleda, da nekatere ta oddaja zelo bode, tako tudi g. Tor-karja. Sicer tudi on poudarja, da je namenjena verujočim in neverujočim. Povem Vam, da smo jo verniki zelo veseli, saj je bila vera vsa povojna leta zelo zapostavljena. Čeprav poslušamo to oddajo samo enkrat na teden in še to bore 1/4 ure, nam veliko pomeni. Hvala vsem zanjo, tudi Radiu Jesenice in seveda tistim, ki jo tako skrbno pripravijo. Gospodu Torkarju oddaja zaradi "nizke ravni" ni razumljiva. Je pač v prvi vrsti namenjena vernikom. Nihče pa ni prisiljen, da bi jo poslušal. Po svetopisemskem izrek* i bliji) "kdor ima ušesa, naj m ša" mu svetujem s Prešerno^ Le čevlje sodi naj kopiti- , Anica iM Radovi GAULOISES BlONDg bi objavlja prosta dela i ge KUHAR - za nedoločen Pogoji: . — IV. ali V. stopnja stroK"-vne izobrazbe - kuhar — 6 mesecev delovnih 'zK šenj . — 3-mesečno poskusno de Prijave z dokazili sprejo11"' mo 8 dni po objavi. iliiiilllgg program • KREPI CELOTNO MUSKULATURO • POVEČA GIBLJIVOST VSEH SKLEPOV • IZBOLJŠA PREKRVAVITEV TELESA ESMA PLANINŠEK STARA CESTA 15 064/28-32-- _064/2?WgJ I % Jate, S 8ovj| ilS iU Val ■lo, Alojzij Žibert £0 Dobili smo ročne vodne črpalke, toda to ni dosti pomagal0-jami in posodami za plinske maske smo izmetavali vodo. Na tem odseku fronte sem zamenjal kolega, ki je bil^ ^ Pod Marijinim varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka - na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945. Ob koncu takih propagandnih govorov je vedno zaigrala tudi Stalinova godba v obliki Katjuš. Rusi so z avionov odmetavali tudi posebne listke s katerimi so pozivali na predajo. Z listkom je bilo podano jamstvo, da bo vsak tisti, ki se bo s takim listkom javil najbližji enoti rdeče armade, oproščen vsake kazni ali ujetniškega taborišča. Delal bo le na kakšnem kolhozu in v miru pričakoval konec vojne, ko se povrne domov. Resnica je bila žal drugačna in mnogokrat silno tragična. Kolhozniki Na vasi smo veliko kramljali z domačini. Posebej so se zaupali meni, ker sem znal govoriti po njihovo in jim napravil tudi marsikatero uslugo, za katero so bili zelo hvaležni. Ker sem doma s kmetov in ker je bila pred vojno pri nas močna propagandna glede komunizma in nacionalizacij, so me prav te teme najbolj zanimale. Ljudje so mi radi pojasnjevali, saj so se združena kmetijska gospodarstva obdržala tudi še sedaj med vojno. Še vedno so kolektivno obdelovali zemljo s stroji, ki so bili last kolhoznih gospodarstev. Povsod po Ukrajini so še obstajali kolhozi in sovhozi. Ukrajinska zemlja je močno rodovitna in je čista črnka (centralnaja černoz-jom). Poldrug meter v globino je sam humus in zemlje ni treba gnojiti. Gnoj so na deželi uporabljali kot gorivo. Nekdaj so ljudje živeli bogato in »horošo«. Žito so vozili na »sipniji punkt« (zbirališče). V revoluciji so morali mnogo prestati. »Horošo smo žili za vremja carja«, so pogosto govorili starejši ljudje. Potem pa so uničili bogate in postali smo vsi bedni. Imeli smo ohišnico, eno kravo in nekaj perutnine. Morali pa smo od tega plačati davek in še »samoobloženije« (samoprispevek za kulturni zbor, zavarovanje in podobno). Sin staroste kolhoza, s katerim sem veliko razpravljal, je bil »ščetovedom« - računar v kolhozni pisarni. Predsedatelj kolhoza, starosta, je pogosto skliceval sobranje, na katerem so sklepali o planu proizvodnje, tekočem delu, uspehih in neuspehih in predvsem o dajatvah pridelkov. Prišla je vojna. Nemci so zasedli Ukrajino, pobrali še tisto, kar so ljudje imeli in pod grožnjo novih gospodarjev so morali zopet na polje. Če je le kdo potarnal: »Gonite nas kot sobake« (pse), so ga pregnali, prav tako, kot so delali boljševiki pred vojno. Pri enih kot drugih je za pregnanci izginila vsaka sled. Vsak boj krvavo in uničujoče meri fizične in moralne moči. Kdor jih ima več, zmaga. Clausevvitz Ponovno na fronto Januarja je prišlo povelje, da moramo v pomoč ostankom naše razbite divizije. Ta se nahaja v kritičnem položaju zaradi velike premoči sovražnika. Ustavili smo se pred mestom Ljuba (ali Ljubar). Fronta je bila prvi dan dokaj mirna, bilo pa je veliko snega in zelo hud mraz. Neko noč pa je začelo deževati. Strelske jarke nam je do polovice napolnilo z vodo, prav tako tudi naš bunker, skopan v zemljo. te krogle v zaporedju 3 cm ena za drugo. Včasih je taka n' jCjjel v redu, pri umiku pa ni prikladna, saj troši zelo veliko mU.ai M Postajalo je vse hladneje. Proti jutru je dež sicer pone J f\ pa je ledenomrzla burja. Kmalu se je pojavila prva meglaP.^ \ skimi jarki. Kakor bi obliznil pobočje dolg jezik, se je Pla krotna in hladna. Od leve proti desni je prišlo povelje: »Pripravite se za napad!« ^oft Roke, ki so tesneje prijele za orožje, so postale rnrzle, ^ so se skrotovičili v top, neobčutljiv nestvor za vse; kar je gljivo očem in dotipljivo rokam. . aregl Potem pa se je začelo. Na desni je mahoma divje ^ strojnica, za njo pa so se oglasile še številne druge. Vse se) ^ f en sam glušeč ropot, ki je zajel vso linijo. Neštevilne ra barv in znakov so utripale in padale na zemljo v meg■'^V.^ ni ™ Nekje na desni se je slušalo silovito kričanje, toda razlo mogoče, kaj vpijejo. „raWKA Naša skupina je napeto čakala, kdaj se pojavi soVT (0o»L obrambe je deloval. Iz megle jo lahko vsak čas dobiš z lop škinim kopitom po glavi, lahko pade predte ročna graf y pravi konec vsem življenjskim načrtom, preden boš ut??ijefi}e, na življenjsko usodo. Treba je bilo braniti lastno ziVJ majhni prostor strelskega jarka, ki te varuje. 4 % «1 v t 1 n % i t,'b< S V izvidnico kiJS it * ti II Eden izmed osnovnih pogojev sodobnega bojevanja J^ V tekočem o sovražnikovi oborožitvi in o njegovih namera ■ dosegli, je za pehoto ena izmed nalog hoditi v izvidnjce- ^0 .1 Bila je poltema, noč, mraz. Bili smo v bunkerju in s . je*y nili o domu in miru. Nekdo, ki ga je straža močno utrUJa eiche$ M »Das eine wiinsche ich mir: Ein warmes Zimmer, ein * .fi und schlafen... schlafen« (samo eno si želim: toplo sov j posteljo, potem pa spati... spati). nfO^ f Naenkrat zaslišim svoj priimek in povelje, da se '"^j gadoma javiti v kompanijskem štabu. Takoj sem vedel, za ral bom v izvidnico. K Torek ! 12. marca 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN BGLAS S 0 Griin-Filipičeva nagrada Prešernovemu gledališču ODER ZA KRSTNE IZVEDBE j|0 Sern°vemu gledališču Kranj je v dveh desetletjih, odkar se na njegovem odru vsako leto odigrajo predstave izbrane v okviru Tedna ionske drame, skoraj vedno uspevalo kot otvoritveno predstavo pripraviti tako imenovano krstno predstavo izbrane slovenske drame. *ism°S-n' ta^°' saJ Je Šeligova drama pred kakima dvema desetletjema že doživela svoj krst. Zanimalo nas je, če se morda glede ritve v uprizarjanje krstnih predstav morda gledališka politika kranjskega gledališča zdaj mnenja. O tem smo se pogovarjali z '—__ umetniškim vodjem Matijo Logarjem. «l»H^e gre za kakšno menjavo JMahike politike. V progra-$ presernovega gledališča je 'a .Ze Jeseni napovedovana in reJe,a predstava Iva Svetine jPien in zrno. Toda iz organi-3H)skih in finančnih razlogov &y razmeroma kratkem času JJJo mogli pripraviti. Če bi g»ališče imelo bolj zagotovo finančno osnovo, potem tien0ti°VO ne bi pomišljali m ninJA Programa. Sicer pa to (un.lć nenavadnega. V gledališ-kč nelcaJ običajnega, da se ^aJ Predstav zadržuje na ta-. lmenovanem internem pro- in k naše gledališče P" tem ». obena izjema. Tako imamo Primer že nekaj sezon v tem "rnem programu tudi Ala-J Vladimira Bartola. Vse ki*že, da ga iz finančnih ra-!fo°t0v: 8re pač za zahtevnejšo yiJavitev tako kot pri Svetino- rami. m0gj se nekaj časa ne bo-pripraviti. Te pred- Vtn(ia S° seveda uprizorljive, k b0J0Pa obstaJa možnost, da speljale mimo našega To bi bilo seveda p^ionalno prizadevanje *s.efnovega gledališča za Sejanje slovenskih dram-f* novitet je bilo letos tudi TPJilen kriterij pri dodelitvi T**'filipičeve nagrade. Je to Franje Za nazaj ali spodbu-* fa naprej? °boje. Po mnenju žirije je ?**ledaliSce zaslužilo nagra-t le-ta se podeljuje vsake tri repertoarno skrb pri ntvah slovenskih novitet in posebej še domala pozabljenih dramskih tekstov. Vasja Predan in Lado Kralj, ki sta sestavljala žirijo, sta pri tem upoštevala daljše obdobje, ne le tri zadnja leta. Pri letošnji podelitvi nagrad se je zgodilo prvikrat od leta 1979, ko je bila nagrada ustanovljena, da je žirija podelila nagrado kar dvema gledališčema, ob našem še Slovenskemu mladinskemu gledališču." Ali so tako imenovane Grumo-ve nagrade, ki se vsako leto podelijo za najboljši slovenski dramski tekst, tudi spodbuda za kasnejšo uprizoritev? "Seveda je. Nagrajene slovenske novitete so v zadnjem desetletju najpogosteje uprizarjali v ljubljanski SNG Drami. Na drugem mestu pa je Prešernovo gledališče Kranj. Po nagrajenih dramah pa so posegala tudi druga slovenska gledališča, resda manj, toda vsaj po eno v daljšem obdobju so vendarle uprizorila. Kranjsko gledališče je glede uprizoritev nagrajenih tekstov nekako v ospredju, saj nam avtorji radi zaupajo svoje drame v uprizoritev že zato, ker potrebujemo za to pač manj časa. To pa avtorji dram seveda zelo cenijo. V drugih gledališčih od oddaje teksta pa do uprizoritve mine kar nekaj časa, tudi sezona ali dve, če ne več." V kranjskem gledališču vsa ta leta niste le uprizarjali slovenskih novitet, pač pa ste posegali tudi v preteklost, pozabi ste iztrgali nekaj povsem neupravičeno pozabljenih dramskih tekstov, kot so bili Govekarjeva Grča, Vošnjkakov Doktor Dragan, Zupanova Stvar Jurija Trajbasa in druge. Ali pomeni, da je seznam starih in uprizoritve vrednih dram že zaključen? "Sploh ne, v slovenski dramski literaturi je še nekaj tekstov vrednih gledališke uprizoritve, če omenim samo Leskovca, Mraka, Gangla. Vrsta teh dram je celo bolj vešče napisana kot pa današnji sodobni teksti, ki. prispejo na natečaj za nove slovenske drame. Le pripravljenosti je manj za uprizoritve ali adaptacije, to je vse." Le redke so med slovenskimi novitetami komedije, očitno avtorjem ni kaj do smeha. Tudi otroških tekstov je malo. Ali ste v vašem gledališču morda spodbujali nastajanje otroških novitet? "Imeli smo kar nekaj krstnih otroških predstav, seveda pa manj kot predstav za odrasle. Praznino vrsta gledališč tudi naše običajno zapolni s priredbami klasičnih in popularnih tekstov, kot je na primer Rdeča kapica ali kot je bila naša zadnja otroška uspešnica Mojca Pokrajculja. Še največ piše za otroško gledališče Svetlana Makarovič. V Prešernovem gledališču nismo razpisovali natečajev za otroške tekste, pač pa smo jih naročali pri nekaterih avtorjih, tak dogovor smo na primer imeli tudi z Alenko Goljevšček. Res pa je, da je te vrste literatura slabše plačana, ker je krajša in tudi uprizoritev je cenejša. Vendar pa je to zmotno gledanje, saj otroški tekst ni lažje, pač pa je težje napisati, zato bi ga morali nagraditi celo bolje kot druge. Tudi zato, ker je novih tekstov tako malo." V Prešernovem gledališču so pred časom postavili na oder tudi vašo otroško igro Kralj v časopisu. Ali kot hišni avtor ne nadaljujete? "Ukvarjam se še z otroškimi predstavami, vendar na drugačen način. Kralja v časopisu sem priredil kot radijsko igro, ki sc jo predvajali v programu tržaškega radia pod naslovom Princ v etru, za predvajanje na mariborskem radiu pa sem jo celo sam režiral. Zamisli in osnutkov otroških iger imam sicer še nekaj, sčasoma bodo morda le rojene." • Lea Mencinger Vabilo na občinsko pevsko revijo v Kranju PETNAJST PEVSKIH SKUPIN Kr ^'rca " ^r- ^vez' kulturnih organizacij Kranj pripravljamo dva koncerta Občinske pevske revije, ki bosta v petek, 15., in soboto, 16. ' Gimnaziji Kranj, obakrat ob 18. uri. Namen prireditve vsebuje: kvalitetni pregled - oceno, neposredno strokovno svetovanje, ^Pester koncertni program, spodbuja konkurenčni-tekmovalni vidik in je tudi enkratno prijateljsko srečanje skupin. H ? v "Ja koncerta revije bo-JJ°^tnicemenjU Psovanja * 'l1^ £lmrti našega skla- \jaiiusa. »Pragih f\nd interpretacija nje-Avtoh ^e P°sebn0 v zad" Kan u P^dmet sporov in Uu« nih razprav, zato bo X?Jalni pristop naših ? ,z lega vidika Se Pose" DJ Cl ninVw- v strokovni - sve-'^eu .komisiji bosta letos so" *.k"Va)a dr. Mirko Cuderman pr°'- Matevž Fabiian. j J^a prvem koncertu se bo-Predstavili: Sk^0Ški Pevski zbor društva 4-, v%ncev, ki ga ponovno vo-I Jncelj Sedej, deluje že 27 ^lnilZel° aktiven, saj poleg a"'" nastopov in m ,fj (I smrt; našega s « Sli^0b.a Gallusa. »Pra- tanir> nast. ,ven< saj poleg k T v Kran- pS8rebne sveča-hN^vS Že'ja ^ora je, pte. uysem pomladil svoje* ht . komorni zbor Gallus 'rfklr V0di Angela Tomanič in .JCJ* Pri župnijski cerkvi v '%H .^Ustanovila ga je skupili* u>bUe^ev zborovskega pe-Vn z namenom gojiti du-Wi° ln ^Jndsko pesem. Zbor l^ese Priblizn° enkrat na • iKm Pri Dogoslužju, s koncer o i Programom pa nastopi Moćniji, pel pa je že tudi v k J1 ,ri na Koroškem. Skupaj 3Nu0m Skrjančki so posneli f]vk. Set0 »Pri sv. Kancijanu L dekliški pevski zbor Mla '/K deluie od jeseni 1989 "itfNin vodi ga Janez For-| • Hevke druži velika želja po muziciranju in doživljanju glasbe, kar so pokazale že na nastopih v Kranju, Joštu, Bledu; pripravljajo pa tudi svoj celovečerni koncert. Moški pevski zbor KUD Triglav Duplje se ponaša z več kot 60-letno pevsko tradicijo, ki je znala kljubovati neštetim organizacijskim in kadrovskim težavam. Zbor si je v teh letih prislužil Veliko Prešernovo plaketo, za nadaljnje delo, predvsem kvalitetni podvig, pa skrbi sedanji zborovodja Jože Mohar. Mešani pevski zbor DPD Svoboda Stražišče deluje že 39 let, kot mešani zbor pa 6. leto. Zborovodja Breda Prašnikar skrfr za stalni umetniški vzpon zbora. Zbor goji tradicionalne pevske vezi s pevskimi zbori Zarja iz Železne Kaple, Vasilij Mirk - Prosek Kontovel, in Bratje Milavec iz Brežic. Letos bo skupno 19. srečanje v Italiji, v Prosek-Kontovelu... Dekliški cerkveni pevski zbor Andrej Vavken Cerklje obhaja letos že 10-letnico delovanja! Po odhodu ustanovitelja zbora g. Matija Selana, ga že sedmo leto vodi Damjan Močnik. Zbor vsako nedeljo sooblikuje bogoslužje, pripravlja akademije, s samostojnimi koncerti pa predstavlja predvsem manj znane strani slovenskega in tujega zborovskega ustvarjanja. Vokalnoinstrumentalna skupina 'Albatros - KUD Dobrava Naklo bo konec leta praznovala že 6. obletnico svo- jega delovanja. Popolno ljubiteljsko skupino odlikuje lastna tvornost, za katero skrbi Stane Grum. Skupina nastopa po raznih krajih Slovenije, svojo glasbo pa uspešno posreduje poslušalcem na veselih večerih. APZ France Prešeren Kranj deluje že 21. leto, zadnjih 11 let pa ga vodi Tomaž Faganel. Zbor predstavlja najvišjo zborovsko kvaliteto, ki jo premoremo v Kranju, kar je dokazal tudi preteklo sezono: sodelovanje na Idriartu Bled, sodelovanje in koncertiranje s priznanim svetovnim zborovskim dirigentom Ericom Eric-sonom, gostovanje v Nemčiji in Švedski. V. letošnji sezoni pripravljajo z orkestrom Slove-nicum Mozartov ciklus, načrtujejo pa tudi snemanje za radio in celovško Dravo. Za letošnjo revijo so nam pripravili same prve izvedbe del domačih skladateljev, med drugim tudi našega domačina Damjana Močnika. Miha Plajbes Kranj - V galeriji Mestne hiše so konec tedna odprli razstavo Nove pridobitve v etnološki zbirki Gorenjskega muzeja 1988-90. Novi predmeti zbrani v zadnjih treh letih osvetljujejo različna področja ljudske kulture in načina življenja. Avtorica razstave Anka Novakova se je odloČila za vsebinsko bolj zaokrožen prikaz enote iz tega gradiva - zbirko tekstila. Najstarejši deli oblačil so iz sredine 19. stoletja, najmlajši pa iz let pred drugo svetovno vojno. Zanimivo muzejsko gradivo je v razstavnem prostoru domiselno in prikupno oživila akad. slikarka Alenka Kham - Pičman. Razstava bo na ogled do začetka maja. - Foto: Jure Cigler KULTURNI KOMENTAR LEA MENCINGER SE ČOKOLADA POSVEČUJE CILJ Pred kratkim so v rojstnem kraju nekega evropskega gh benega genija razgrnili načrte o njegovem zbranem delu; sk' paj z notami in besedili se je tega nabralo za 23.000 stran Kdo bi vse to prelistal, saj je vsega skupaj kar za 105 knjig no in 13 knjig esejev, pisem in podobno. No, za za vse, ki bod' hoteli kaj krajšega imeti v rokah, bo vse skupaj lepo pregledi pripravljeno v posameznih zvezkih in morda bo vsemu sled še kakšna "žepna izdaja". Če je kdo pomislil, da gre za Jakoba Gallusa, je v zrn Od Gallusove smrti je resda minilo kar 400 let in tudi prin jati ga z glasbenim genijem, kot je Mozart - o njem je sev beseda in o razstavi v rodnem Salzburgu - res nima pomt Pomen je pač treba iskati nekje drugje. Najbrž v zavedai kaj pomeni takšna glasbena osebnost za kulturo neke dež Pustimo ob strani razmišljanja o tem, ali so za propagira glasbe, klasične seveda, pomembne tudi Mozartove čokola kroglice in koliko vedo o genijevi čudoviti muziki vsi, ki že sijo majice s svetovnim sloganom "I like Mozart" tako moc nih v tej spomladansko poletni sezoni. Dosti bolj pomemh so druga dogajanja, prireditve, koncerti, ki povežejo deset več evropskih glasbi naklonjenih mest, vse drugo je potrebn nepotrebna naplavina sedanjega proti tretjemu tisočletju drv čega časa. Toda vse to je v svetu, kjer so stvari, ki zadevajo kultu; do kraja razčiščene, nepomembno. Pomembno pa je za nć Nekateri se na vse pretege čudijo, da v letu, ko se spominjar tako imenitnega glasbenika, kot je bil Gallus, ne izkoriščan priložnosti za njegovo glasnejšo uveljavitev v evropskem pr štoru. Da se razumemo, uveljavljati Gallusa in njegovo glasb no umetnost, pomeni uveljavljati slovensko kulturo, slovens^ glasbeno umetnost od Gallusa pa do današnjih dni. V deže ki seveda daje le pol odstotka narodnega dohodka za svo kulturo, kar je trikrat manj po Unescovih priporočilih, so stv ri nekako obrnjene. Kot da bi se marsikaj, kar zadeva kulturi spreminjalo v nekaj manj pomembnega, marginalnega, odrinjenega proti robu pomembnih dogajanj. Gallus je le primer izpuščene priložnosti. Toda v deželi, kjer se v drevo kulture zaletavajo mnogi, kot bi ga hoteli otresti do zadnjega lista, ni pričakovati, da bi priložnosti znali pograbiti z obema rokama. Takšne gibčnosti se niti nismo mogli kaj dosti navaditi. Razlogi so preprosti: koliko revij pri nas pa odmerja kulturnemu delu približno enak delež kot na primer političnemu dela branja. Ali pa začenja in odmerja kulturi "najboljši, osrednji del branja. Politične teme so magnet, vse drugo, tudi kulturne teme, so le dodatki. V časopisih sploh ni drugače: tudi tam je kulturni del nekakšen nujen dodatek in nič več. Tako se dela, tako beremo, tako sprejemamo ta red in tako potem tudi gledamo na kulturo. Najbrž bo treba v tej hiši nekoliko očistiti okna, če se že oziramo po evropskih kulturnih povezavah: za ravnovesje duha na teh zaželenih jutrišnjih potih pač niso primerni nejasni razgledi. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V prostorih Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43, so odprte razstave: Gorenjski kraji in ljudje v I. in II. svetovni vojni, ter Po sili vojak. Nova je razstava keramike umetnic Sonje Rau-ter - Zelenko in Nine Zelenko. V Prešernovi hiši je odprta razstava ilustracij za knjigo Enci benci na kamenci akad. slikarja Zvonka Čoha. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Nove pridobitve etnološkega oddelka Gorenjskega muzeja 1988 -1990. V Caffe galerija Pungert so na ogled fotografije Boštjana Gunčar-ja. V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja akad. slikar Rudi Per-gar. V galeriji Bevisa na Koroški cesti 47 razstavlja akad. slikar Jože Ciuka. V galeriji Dom KS Stražišče razstavlja kipe Boris Holy. V Gorenjski banki. Cesta JLA, razstavlja vitraže Lena Šajn. Danes bo v Gauloises blondes klubu v hotelu Creina v večeru jazza nastopila pevka Metka Štok - Zalaznik in Event trio. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava ročno izdelanih tkanin in unikatne keramike umetnic Nede Bevk in Janje Smole Cvelbar. RADOVLJICA - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 ob diapozitivih Ivan Pipan opisoval zanimivosti južne Španije. V Šivčevi hiši je na ogled razstava del slikarke Vide Slivniker -Belantič. V fotogaleriji Pasaža je na ogled razstava razstava fotografij Janija Novaka. LESCE - V galeriji Flamingo razstavlja likovna dela Bernarda Šmid. ŠKOFJA LOKA - V OŠ Cvetko Golar razstavlja akad. slikar Simon Mlakar. V Groharjevi galeriji je na ogled razstava del akad. slikarja in in grafika Lojzeta Logarja. V knjižnici I. Tavčarja bo danes, ob 17. uri ura pravljic. Jutri, v sredo, ob 18. uri Tomislav Čopič predava ob diapozitivih o Baltiški turi. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled likovna razstava akad. slikarja Jožefa Meglica. V dvorani DDO Jelendol bo v soboto, 16. marca, ob 18. uri Srečanje ljudskih godcev in pevcev občine Tržič. GLASBENI NASTOP Kranj - Danes, v torek, ob 18. uri prireja Glasbena šola Kranj v dvorani šole javni nastop učencev, ki se pripravljajo za sodelovanje na republiškem tekmovanju v Vrhniki in na mednarodnem tekmovanju violinistov v Gradišču (Italija). Nastopili bodo učenci flavte (Petra Marčun, Katja Stare, Saša Jeraj, Irena Sonc in Elena Hribernik) in violine (Matic Anžej in Gregor Mavčič). Pripravili pa so jih učitelji Marija Grasselli, Bogomila Mrdjenovič in Branka Marčan. Peter Škrjanec GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Tuja posojila za podjetja Domača podjetja in banke se bodo lahko v tujini samostojno zadolžili, vendar je posojilo letos omejeno na 200 milijonov dolarjev. Narodna banka Jugoslavije je naposled izpolnila obljubo premiera Markovića o samostojnem zadolževanju podjetij v tujini, odločitev je s takojšno veljavnostjo sprejela minuli petek. Domača podjetja in banke se bodo lahko v tujini zadolžila brez jamstva države oziroma Narodne banke Jugoslavije. Vendar so določili mejo, letošnje finančno posojilo bo lahko znašalo 200 milijonov dolarjev, nemara jo bodo povečali, če bo to dovoljevala plačilna bilanca. Pogoj za pridobitev tujega posojila je seveda boniteta v skladu z mednarodnimi merili, najemala pa jih bodo lahko tako družbena kot zasebna, mešana in zadružna podjetja ter banke. Vendar pa povsem brez administriranja ne bo šlo, najemniki tujih posojil bodo morali Narodni banki poslati predpogodbo, ki bo morala vsebovati pogoje za najem posojila in načrt za njegovo porabo, Narodna banka bo izdala ustrezno potrdilo, v petih dneh od uporabe posojila pa ji bodo najemniki posojil morali poslati posebno poročilo. Tako naj bi preprečili, da zaradi konverzije teh tujih posojil v dinarje ne bi prišlo do nenadzorovanega povečanja denarne mase in nenamenske porabe teh sredstev, predvsem za izplačilo osebnih dohodkov. • M. V. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Izguba zaradi vojne v Zalivu Te dni vsevprek preračunavajo ekonomske posledice vojne v Zalivu, vse bolj postaja jasno, da bo Jugoslavija imela izgubo. Jasno je že, da bo zaradi krize in okupacije Kuvajta izgubila 1,147 milijarde dolarjev, po nekaterih ocenah pa bo celotna škoda znašala približno 4 milijarde dolarjev. Samo nekaj ur po ustavitvi vojne smo že lahko slišali, koliko pogodb o obnovi dežele so že podpisale države, ki so bile neposredno vpletene v vojno v Zalivu in bodo potemtakem imele od nje tudi največ koristi, naj se to sliši še tako paradoksalno. Posel je pač posel, tudi naša diplomacija mu je poskušala utreti pot, čeprav Jugoslavija neposredno ni bila vključena v vojno. Januarski obisk jugoslovanskega zunanjega ministra Budimirja Lončarja v Riadu se je končal z dogovorom o navezavi diplomatskih odnosov s Saudsko Arabijo, kar bi našim podjetjem seveda odprlo saudski trg. Tam se je sestal tudi z najvišjimi predstavniki kuvajtske oblasti v izgnanstvu, kuvajtski emir El Dža-ber je izjavil, da bo tudi Jugoslavija zaradi vsega, kar je storila za osvoboditev Kuvajta, imela prednost pri obnovi te države, kar bo stalo okrog sto milijard dolarjev. Seveda pa bi se morala zdaj naša podjetja dogovoriti za skupni nastop na tem trgu, o tem pa je malo slišati. Hude denarne težave Adrie Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je imel zaradi nerealnega tečaja dinarja težave že lani, saj je 80 odstotkov poletov opravil v tujini, dobesedno dotolkla pa gaje zalivska vojna. V vodo je padel posel z egiptovsko letalsko družbo ter dogovorjeni poleti sovjetskih Židov v Izrael. Adria je v hudi denarni stiski, neplačani računi iz domačega poslovanja so dosegli 10 milijonov dolarjev, obveznosti do tujine pa 28,5 milijona dolarjev, če slednje ne bodo poravnane do konca junija, lahko Adriino letalo na tujem preprosto zaplenijo. 15 podjetij izbranih za zdravljenje Svetovna banka bo konec marca končala študijo o ključnih vprašanjih, kako naj jugoslovanska industrija poveča konkurenčnost in učinkovitost. Trenutno je v recesiji, lani je obseg proizvodnje padel za 10,8 odstotka, januarja letos celo za 18,2 odstotka. Svetovna banka je za svojo študijo pregledala 37 podjetij in jih 15 izbrala za zdravljenje, ki se zdaj s svetovnimi firmami dogovarjajo o izdelavi konkretnega program prestrukturiranja. Sodelovanje priznanih svetovalnih firm je pogoj za pridobitev ugodnega posojila Svetovne banke, transa za prva odbrana podjetja bo znašala 150 milijonov dinarjev. Rezultate zdravljenja pričakujejo že konec letošnjega leta. Na takšno posojilo računa tudi kranjski Tekstilindus, ki skupaj z belgijsko svetovalno firmo že pripravlja program prestrukturiranja. Republika Slovenija OBČINA RADOVLJICA IZVRŠNI SVET OBČINE RADOVLJICA OBJAVLJA RAZPIS ZA PRODAJO NEPREMIČNINE Izvršni svet občine Radovljica objavlja javni razpis za prodajo nepremičnine v Zapužah, v Radovljici. Nepremičnina, ki je predmet prodaje, je situirana na pare. št. 606/4 tovarna (486 m2), pare. št. 597/4 dvorišče (126 m2), pare. št. 597/5 dvorišče (34 m2), pare. št. 615/3 dvorišče (176 m2), pare. št. 616/3 travnik (25 m2) k. o. Begunje. Namenjena je opravljanju obrtne dejavnosti, je energetsko opremljena. Poslovni prostori so s pogodbo oddani v najem za dobo 5 let. Cena nepremičnine na dan 28. 2. 1991 je 5.372.361,40 din in se valorizira do sklenitve pogodbe. Davek na promet nepremičnin plača kupec. Interesenti morajo pismene ponudbe oddati v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Občina Radovljica - premoženjsko pravna služba, z oznako Javni razpis za prodajo nepremičnine v Zapužah, Radovljica. Pravočasno prispele ponudbe bo obravnaval IS občine Radovljica. Vsi udeleženci javnega razpisa bodo o izbiri interesenta obveščeni v 15 dneh po izbiri. IS OBČINE RADOVLJICA Radovljiški Almiri se je jugoslovanski trg sesul Naročil dovolj, plačil malo Almira se je pred dnevi uspela izogniti zanki stečaja, zdaj zbirajo denar za januarske place* Radovljica, 8. marca - V radovljiški Almiri so do lanskega decembra redno izplačevali plače, ki tam nikoli niso bile dobre, republiško povprečje so uspeli ujeti na začetku lanskega leta. Nato pa je tekstilna industrija in z njo Almira doživljala udarec za udarcem in konec leta so likvidnostne težave postale tako hude, da so polovico decembrskih plač izplačali šele januarja. Pred dnevi jih je uspelo tik pred zdajci odblokirati žiro račun (šestdeseti dan) in se tako izogniti zanki stečaja, zdaj pospešeno zbirajo denar za januarske plače, ki naj bi jih izplačali do srede meseca, povprečje znaša 4.200 dinarjev. Vzroke vse večje denarne stiske nam je pojasnil direktor Aleš Smid. "Razpad jugoslovanskega trga in splošna nelikvidnost gospodarstva sta najtežja problema Almire. Jugoslovanski trg je začel razpadati že s prvo srbsko blokado decembra 1989, nadaljeval z drugo v lanskem letu, zdaj pa poleg Srbije izgubljamo tudi Makedonijo, Bosno. Prodaja v drugih republikah je v Almiri doslej predstavljala približno polovico domače prodaje, trenutno pa so razmere takšne, da nove kolekcije na južnih trgih sploh nismo zaključevali, saj si ne moremo privoščiti proizvodnje za nelikvidne poslovne partnerje. Domača prodaja se nam bo tako zmanjšala za 30 do 40 odstotkov, izpad bomo skušali nadomestiti z večjim izvozom, vendar pa zaradi nerealnega tečaja dinarja v izvozu dosegamo le 60 odstotkov domače cene. Drugi problem pa je splošna nelikvidnost gospodarstva, pričakovali smo, da se bo novembra, decembra popravila, vendar se ni, skupaj imamo 40 milijonov dinarjev terjatev, od tega 19 milijonov dinarjev zapadlih, kar je za Almiro seveda veliko. Težave pri plačilih so res velike, praktično moramo za vsak priliv posredovati pri naših kupcih, na izterjavi dela polovico finančnega in celoten komercialni sektor, včasih tudi to ni dovolj, stvari so že tako kritične, da plačila odobravajo direktorji in da so ti stiki že na najvišji ravni." "So vaši izdelki še iskani?" "Povpraševanje po našem blagu je zelo veliko, vendar smo se odločili za izbiranje kupcev, trenutno novo kolekcijo pošiljamo samo dobrim plačnikom." "Koliko je še takih?" "Zelo malo, v glavnem so v Sloveniji, doslej so bili tudi na Hrvaškem, vendar smo tudi pri njej previdni, saj razpolagamo z informacijo, da se plačila v Slovenijo ne uresničujejo." "Kako boste nadomestili izpad prodaje?" "S še večjo navzočnostjo na slovenskem trgu, vključujemo zasebne trgovce, prodajo poskušamo pospešiti v povezavi Almira-banka-kupec, vendar se stvari zatikajo, ker so plačila kupcev negotova, banka hoče imeti poravnane tudi obresti, ki pa jih nam kupci ne priznajo. Lani smo naračunali za 1,6 milijona dinarjev zamudnih obresti, plačanih smo dobili le 1.500 dinarjev, vsi ostali so bili zgroženi, da jih sploh zaračunavamo. Povedati je treba, da proizvodnja trenutno izgublja na vseh koncih, banka nam do dinarja in do dneva zaračunava obresti, na nasprotni strani pa trgovci zamujajo s plačili in obresti ne priznavajo, mnogokrat moramo priznati skonto za zapadle terjatve, da plačilo sploh dobimo, pristajati na slabe pogoje, da lahko zagotavljamo poslovanje Almire." "Kje vidite rešitev?" "V tem, da se uredi plačilni promet, naj se ponovno uvede menica oziroma obvezno zavarovanje plačila in s tem svoj del rizika prevzamejo tudi trgovci, zdaj ga prenašajo na proizvodnjo, saj proizvajamo po njihovih zaključkih, niso pa obvezni blago v celoti prevzeti, vračajo blago, ki ga ne prodajo." "Slišimo, da sodelujete z Elanom?" "S skupno prodajo, za nas je zanimiva Elanova maloprodajna mreža, saj smo tako navzoči v Beogradu, Zagrebu, Titogra-du, Elan pa je tako bolje založil svoje prodajalne, prvi skupni posel je bil kar uspešen. Almira v tem trenutku ne bi imela nobenih težav, če bi imela sto svojih prodajaln." "Koliko jih imate?" "Deset, in to smolo, da so skoncentrirane na tem koncu, v Bohinju, na Bledu, v Radovljici, na Jesenicah, v Kranjski Gori. Vendar v njih ustvarimo Sukno Zapuže vse bolj osiromašeno Ze dolgo hodijo po robu Leto so sicer končali brez izgube, vendar imajo žiro račun ponovno blokiran, skromnih plač ne izplačujejo več redno. Zapuže, 6. marca - Tudi Sukno Zapuže sodi med tekstilne tovarne, ki se vse bolj obupno borijo za preživetje. Direktor Alojz Ferbežar pravi, da so postali že pravi akrobati za hojo po robu. Za delavce to seveda pomeni, da so plače slabe, od novembra naprej jih tudi redno ne izplačujejo več. Pred dvema letoma so prodali tovarniška stanovanja, lani del tovarne, ki so ga že izpraznili, zdaj je na vrsti počitniški dom... Brez svežega kapitala pa novih programov seveda ni moč uresničiti. Zapuško Sukno ima težave le tri leta, ko gledam nazaj, sem prepričan, da bi morali že leta 1987 narediti drastičen rez, pravi direktor Alojz Ferbežar. Odtlej se zadolžujejo, leta 1987 so imeli še približno 60 odstotkov lastnih obratnih sredstev, lani so praktično padla na ničlo. Banka jim je odpisala posojila Poslujejo s pomočjo kratkoročnih posojil, kratkoročna zadolženost je narasla že na blizu 19 milijonov dinarjev, kar je za majhno tovarno, ki ima 260 delavcev in je lani ustvarila dobrih 70 milijonov dinarjev prihodka, seveda veliko. Ker so visoke obresti težko breme, je pravzaprav presenet- ljivo, da so lansko poslovno leto zaključili brez izgube. K temu je pripomogla tudi Gorenjska banka, ki je Sukno odpisala za 2,5 milijona dinarjev posojil, ki jih je podobno kot posojila Elanu in Železarni uvrstila med najbolj rizična. Počasi prodajajo premoženje Sukno je vse bolj osiromašeno, saj se rešujejo s prodajo premoženja, ki ga za proizvodnjo ne potrebujejo. Pred dvema letoma so prodali tovarniška stanovanja, lani del tovarniškega poslopja, ki so ga že izpraznili, zdaj je na vrsti počitniški dom ob morju, čeprav zanj dobrih kupcev ni. Toda, drugače verjetno ne bo šlo, saj notranjih rezerv ni. Plače so zelo slabe, od novem- IVI Mercator Preskrba TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d. DISKONT PRODAJALNA KRIŽE ■■■■■■ tel.: 57-391 bra naprej jih tudi redno ne morejo več izplačevati. Povprečje znaša 4.000 dinarjev, najvišja plača v Suknu je 9.000 dinarjev. Zaradi blokade žiro računa so za december izplačali le zajamčene in za razliko do običajnih prehrambene bone. Konec decembra so se uspeli blokado žiro računa prekiniti, trenutno pa je spet blokiran in ponovno imajo težave s plačami. Direktor Alojz Ferbežar pravi, da so delavci o težavah obveščeni, da se zavedajo težkega položaja, sicer pa so navajeni trdo delati za slabe plače. Vedo, da se Sukno bori za preživetje in da vse težje zajemasa-po, 260 delavcev se verjetno vse pogosteje sprašuje, do kdaj bodo še imeli delo. Zaposlenost se zmanjšuje, saj gredo takoj v pokoj tisti, ki lahko, nekaterim pa je uspelo najti delo drugod. Lani se je zaposlenost zmanjšala za 14 odstotkov, letos naj bi se za 25 odstotkov. Ze junija lani so za predice in tkalke pripravili dokumentacijo za uveljavitev benecifirane delovne dobe, vendar je še vedno niso deležne, ker tovarna nima denarja, da bi zanje pokojninski skupnosti plačala 310 tisoč dinarjev. Nima, verjetno pa tudi odlaša. Proizvodnja pada Podobno kot v celotni slovenski proizvodnji prej in tkanin je v Suknu lani proizvodnja 10 odstotkov celotnega pr0"1^ ta Almire. V sto prodajalna1] torej lahko prodali celo"1 proizvodnjo, ki bi bila Pla(^L' kar je najpomembnejše in izflv lovali bi lahko izdelke, kis; trenutku prodajo. Lani smo i stavili novo blagovno znan\e. In line in z njo koncept oblac nja od nog do glave, jesen«* zimska kolekcija se je lepo Pr dajala, znotraj nje v trenul* posebej dobro oblikovan majhne serije." ^ "Ki so kot naročene za butike-"Vključujemo tudi zaset>> letno, delalo je 80 ljudi P prometu je bila Resrrtan°y suknarna sredi P^J^fL stoletja prva na Gorenjski ■ G. Resman je pred dvesto t« prišel iz Nemčije, kdove, a. se usoda v nekoliko drugac obliki ne bo ponovila. P,r*jj. tor Ferbežar pravi, da je n> hov nemški kooperant za teresiran za Sukno, ki J j* veda lahko reši le sveži kap tal. padla za skoraj 20 odstop Čeprav je bil uvoz lani ugo°^, si tudi z njim niso mog." | prida pomagati, saj jim )c ^ nehno primanjkovalo dinj^ ( Uvozili so za nekaj več * jjj milijon dolarjev blaga, 'zV 1 pa za 480 tisoč dolarjev, mer je bil uvoz z izvozom r { krit le 46-odstotno. Letos s | razmere pri zunanjetrg0' ,j skem poslovanju zasuka^ ^ je poudarek na izvozu, za Sukno dvakrat težje ko celo ugodnosti sproš^ tjti. uvoza niso mogli 'i7*°\c fl* Računajo namreč lahko razdrobljene izvozne ko i pj še bolj kot na domačem morajo biti na tekočem z do. . fi< Domačih naročil manjka, povpraševanje J^.. $ po volneni flaneli, preJs0W je bilo domače pov^V' nje tolikšno, da bi lah*V/f krat, trikrat prodali c Q & proizvodnjo. Približno stotkov domače prodaje # rijo v Sloveniji, s kup? # gih republik sodeluj« ^ manj, saj je drugod P°,-a V viji nelikvidnost še vecj Sloveniji. • M. VolčJ»K ki \ It* > s % \ I s v K I^ek, 12. marca 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 9. STRAN [GLAS Mi tto Bajd, predsednik tržiške kmečke zveze Za kaj se je porabil denar iz občinskega sklada tržiški zadrugi, predvsem o tem, n kaj je bilpo rab en denari občinskega sklada za POH^^^^SkomisiST «h resnice, naj bi odgovorila posebna skupščinska kon k m . Iz.e' 8» marca - "Kmečka zveza nima namena "minirati" zadruge "Jenih vodilnih, ampak le opozoriti na napake, ki za kmete niso •*'|ne in pravične. Kmetje, bolj ali manj veliki proizvajalci tržnih esezkov hrane, se v zadrugi počutijo odrinjene, ker v njej prevla km^n mnenJa Uudi, ki iščejo le koristi in privilegije. Vsak razumen troetova.'ec P» ve, da tako ne more biti. Kmet bo moral sam kaj hibi) °Cem*'-' koliko mu je do zadruge in v kakšnem primeru naj bi ji Zvest. Mogoče beseda zvest ni primerna, pride pa do izraza pri |lun°!liUv ^meta do zadruge. Ocenjujem, da ne gre za zvestobo, če ne-0 trzne presežke proda neorganizirano, mimo zadruge, v zadrugi j^l^ uveljavlja le z besedami in špekulira, kako bi jo izkoristil. Padel ■m, da bo neorganizirano kmetijstvo oz. neorganizirani kmet - organizirani Evropi bolj pod noge, kot v naročje," je dejal . p° Bajd, predsednik tržiške podružnice Slovenske kmečke zveze '-Judske stranke. stranke. "Kmetje, člani upravnega odbora SKZ-LS, smo se pozanimali, kako je z občinskim skladom za pospeševanje prijave in rezerve hrane, pred-3*°» o tem, kdo vse ga je kori-Si. Po Kračunih prihodkov in °°»odkov, ki jih je v grobem spravil član kmečke zveze Jan-7 Skrjanc, se je izkazalo, da je s*lad po vsakoletnem zaklju-^rn obračunu izkazoval osta-"e* denarja. To je med kmeti kročilo *Wd^udiloreC€ razburjenja ,w vprašanja, zakaj ?'so mogli priti do tega denarja ? 8a koristiti za kmetijske na-Jene. Sum, da nekaj s skladom ,1 v redu, je podkrepil direktor .^tijske zadruge na seji obeske skupščine, ko je ob zah-Poslanca kmečke zveze o Jj&gledu v dokumentacijo » ada, dejal, da to ni mogoče, J** da je to tajna stvar. Po pre-£ burni razpravi je skupščina e.riila ustanoviti posebno ko-JSlJo, ki naj bi pregledala pobi v.anJe sklada. Komisijo naj l lzvolili ta teden, poslanci I^Čke zveze pa bomo vztraja- Slavn"k° V tUd' pred* skupščinski seji so se za-e širiti o tržiški zadrugi in direktorju g. Francu različne govorice in češ da je zadruga po IJe obračala sredstva sklada enem Jovcu sv0i, "Nekaterim ni po volji, da si je kmečka zveza pridala ime "ljudska stranka", in se sprašujejo, zakaj rinemo v politiko. Vprašanja, koliko politika posamezne podružnice lahko vpliva na državno politiko, so namenjena predvsem za politična natolcevanja, sicer pa lahko vsak kmet pri sebi razčisti, koliko se ukvarja s politiko. Jaz sem mnenja, da bi zatajil kmečki rod, če ne bi bil član kmečke zveze. Za tržiško podružnico lahko rečem, da se ukvarja predvsem s problemi kmeta in kmetijstva na sploh." in jih koristila zase. To ni res. Direktorju očitamo samo pomanjkljivo zavzemanje za intervencijska sredstva in pojasnjevanje kmetom, kako priti do tega denarja; očitki, da je ob tem kdo kaj poneveril, pa niso resnični in ne smejo priti do izraza. Direktorju je treba priznati, da je dober organizator in gospodar, spremeniti pa mora odnos do kmetov in tudi mnenje "jaz semnaj..., vsi ostali pa so veliko pod mano," je dejal Miro Bajd in poudaril, daje tržiška podružnica kmečke zveze prejela precej pritožb kmetov glede zadružne komerciale ^C(llo8 zakona o zadrugah (I) Uani zadruge lahko tudi Imetje - podjetniki ^ I« ji """rca - Čeprav so zbori republiške skupščine že na zasedanju "h, pa " "ovembra lani sprejeli osnutek republiškega zakona O zadru-;*upsfrn ?Pred,°g zakona na dnevnem redu šele na eni od prihodnjih tal«ko SC^' ""J00^ verJetno na tisti, na kateri bodo obravnavali h retar: I* ° denacionalizacijl in privatizaciji. Predlagatelj, republiški > caU|» hmet»Jstvo, gozdarstvo in prehrano, je s predlogom zako iT^Žita i_ Povsem zato, da bi lahko v poglavju, ki zadeva vračanje vatj .n,ne, povzel načelne rešitve iz zakonov o denacionalizaciji ^'«ske r Zac'P Podjetij; proučil pa je tudi številne pripombe iz skup-"kacii Zpr.ave in pripombe, ki jih je prejel od zadružnih in drugih or-" Političnih strank in sindikatov. Jt(1.0|očen'Of *akc!na opredeljuje zadrugo kot "organizacijo vnaprej n°r's'' sv0e^a šlevila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske i&ton članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobod-^Igo lahk enal(0Pravnem sodelovanju in upravljanju članov". Za-r°ve jn J 0 ustanovijo najmanj trije posamezniki ali podjetja, usta-v?'i6l»a Jl^ Prayne osebe. Čeprav so bile mnenja o tem precej da °sehe ' -*e ^'lo veMko nasprotovanj temu, da bi bile tudi pra-(il ' Pren Ustanov>te'J' zadrug, pa je predlagatelj zakona upošteval, k Zadruo V včlanjevanja pravnih oseb v zadruge verjetno povzro-Jvartio s Drecejšnje težave, saj imajo obrtniki in kmetje (če upo-t(k,° Podiet1^P°dr°^Ji> kjer je zadružništvo najbolj razvito) po zakonce i J'i/ tuc*' možnost, da ustanovljajo zasebna podjetja, obra-■jj Sestav - e^ka gospodarstva, ki imajo lastnost pravne osebe. Jo ^°loča'ni a^la 0 ustanovitvi so zadružna pravila, ki med dru-ža plačM ^0^°Je za sprejem, izstop in izključitev iz zadruge, po-'V'0vania 0Dveznega zadružnega deleža, obveznosti članov glede i»*v pri 5?ac*ru80' odgovornost za poslovanje, podlago za razpoke?'n delitvSe ter za Poravnavo morebitnih izgub pri poslovanju. V|:,°stane e Premoženja, ki v likvidacijskem ali stečajnem postopku rjjpju jn ^° Poplačilu upnikov in vračilu deležev, določbe o upra-le^ruo ^stoPanJu zadruge... Zakon ne upošteva predloga ne1 0,Zneski, „ bil° Pačilo obveznega zadružnega deleža v en i d * ^Zaplot ^k80"* 23 članstvo Plačil° naj manj" ene četrtine dele- kate- ,esku ' ^iaui° oDveznega zaaruznega aeieza v cnkrat-Pf^elni^j P.°8°J ?a članstvo v zadrugi, ampak (podobno kot predpi-■ suje H?rUŽb'^ dopušča možnost obročnega vplačila deležev " in nekorektnega odnosa komercialista do kmetov. "Kritike letijo na njegovo delavnost, očitajo pa mu tudi njegovo neelastičnost pri nabavi in prodaji. Kmetje, ki bodo po novi zakonodaji prevzeli s plačilom obveznih deležev tudi jamstvo za zadružno poslovanje, ne bodo mirno gledali gnitja hrušk v skladišču in nabave prevelikih količin jabolk, ki jih potem prodajajo po polovični ceni. To navajam samo kot majhen primer. Kmetje želimo takšno komercialo, da nam ne bo treba iskati reprodukcijskega materiala drugod - ne zaradi cene in ne zavoljo kakovosti." "Kmetje, člani upravnega odbora SKZ-LS Tržič, se zavzemamo tudi za to, da bi kmetje, člani gozdarske temeljne organizacije kooperantov, postali člani kmetijske zadruge in da bi se kmetijska zadruga preoblikovala v kmetijsko-gozdarsko zadrugo, ki bi se - če je kapitalno in organi zacijsko to sposobna - ukvarjala tudi z odkupom in prodajo hlodovine oz. lesnih izdelkov in polizdelkov. Skratka - želimo si takšno zadrugo, da bo privlačna za vsakega kmeta." "Kmetje smo tudi mnenja, da je v zadrugi preveč zaposlenih. V vseh podjetjih se "preštevajo", vem tudi, da je težko nekomu reči, da je tehnološki presežek, ker delo pomeni tudi kruh, vendar pa bo pred plačilom kmetovih deležev moralo priti do pogovorov tudi o tem vprašanju," je dejal Miro Bajd in tudi povedal, da kmetom ni ugajalo, ko je zadruga zavrnila predlog, da bi na sejah zadružnega sveta sodelovali tudi predstavniki kmečke zveze. "Izgovor, da se kmečka zveza kot politična stranka ne more vtikati v delovanje in poslovanje zadruge, ni prepričljiv, še posebej zato ne, ker so vsi člani kmečke zveze tudi člani zadru-ge."# C. Zaplotnik Franc Sajovic, direktor tržiške kmetijske zadruge V novi stavbi ni dinarja iz sklada "Če ne bi imel čiste vesti, verjetno ne bi zahteval kontrole SDK v zadrugi," je v začetku pogovora, v katerem smo želeli slišati še drugo plat medalje, dejal Franc Sajovic, direktor kmetijske zadruge Tržič, in poudaril, da je neosnovana gonja proti zadrugi povzročila veliko škodo kmetijstvu in kmetu. "Le kako bodo delavci še pripravljeni prispevati denar za kmetijstvo, če slišijo razne govorice o tem, za kaj naj bi se ta denar porabljal." "Kmetje so iz občinskega sklada za pospeševanje pridelave hrane dobili vse, kar jim je pripadalo na podlagi meril in programa, ki sta ga potrdili skupščina sklada in občinska skupščina; ne glede na to, koliko je bilo v skladu denarja, pa nismo mogli mimo sprejetih meril in pogojev uveljavljati zahtevke za tiste, ki do premij, regresov in do drugih denarnih spodbud niso bili upravičeni. Kmečka zveza nam tudi očita, da so se vsa sredstva sklada zbirala v zadrugi; zadruga pa naj bi denar namesto kmetom dala za gradnjo stavbe. To ni res: v stavbi ni niti dinarja intervencijskih sredstev, ves denar, ki ga je zadruga dobila na podlagi zahtevkov od sklada, pa je dala tudi naprej kmetom. Kot mi je znano, je sklad ob koncu nekajkrat res izkazoval ostanek, vendar se je denar vsakič prenesel v naslednje leto in se porabil," je dejal Franc Sajovic in poudaril, da zadruga posluje brez dinarja posojila za obratna sredstva, da nova stavba ni obremenjena niti z dinarjem posojila, da so v zadnjih treh letih naredili nov hlev na Kofcah, uredili Bistriško planino, zgradili novo stavbo, v kateri so skladišča, kmetijska trgovina in upravni prostori, kupili devet hektarov zemlje in poslovali brez izgube... "Kar zadeva odnose med kmeti in zadrugo, direktor gotovo ne more ustreči vsem željam in zahtevam; vsakemu, ki se je obrnil na nas, pa smo skušali vedno pomagati po najboljših močeh - ne samo velikim, ampak tudi malim proizvajalcem. Nikomur pa ne moremo več dati posojil po triodstotni obrestni meri niti ne premij in regresov mimo meril sklada," je dejal dejal Franc Sajovic in povedal, da so predstavniki kmečke zveze vabljeni na seje zadružnega sveta, v katerem je že sicer polovica članov kmečke zveze; zadruga pa ne more pristati na to, da bi kmečka zveza imela pri odločanju enakovreden glas kot ves zadružni svet. Pa še beseda, dve o spornih hruškah in jabolkih. "Na"bavili smo jih za ozimnico, a ker so ostala, smo jih kot dober gospodar po nižji ceni prodali tržiškim vrtcem, šolam in podjetjem. Sicer pa je to povsem poslovna zadeva zadruge in ne stranke," je dejal Franc Sajovic in poudaril, da naj se kmečka zveza več ukvarja s stanovskimi problemi kmetov in manj z visokimi političnimi cilji. Skupščinska razprava o spremembah zakona o gozdovih Očitki o novem monopolu Ljubljana, 7. marca - Zbori republiške skupščine so minuli teden med tridnevnim zasedanjem razpravljali tudi o predlogu za izdajo spremenjenega in dopolnjenega zakona o gozdovih. Poglejmo nekaj poudarkov iz precej dolge in pestre razprave! • Predlog za izdajo zakona namesto monopola gozdnih gospodarstev uveljavlja monopol javne gozdarske službe. Ta služba je preobsežna in zato tudi predraga, njena pooblastila so neomejena, odgovornost pa ne natančno opredeljena. 0 Če je stroka res opravljala svoje delo tako, kot se hvali, zakaj gozdovi v Sloveniji umirajo, zakaj seje v gozdovih razmnožilo toliko živali, ki delajo veliko škodo predvsem mlademu drevju. • Družbeni gozdovi, kolikor jih bo še ostalo po vrnitvi prejšnjim lastnikom, ne bi smeli postati last republike, ampak bi morali ostati v lasti občin. • Kako bo z vzdrževanjem gozdnih cest, ki so marsikje tudi edina povezava hribovskih kmetij z dolino? Nalogo, ki sojo doslej uspešno opravljala gozdna gospodarstva, naj prevzamejo občine. • Strokovno navodilo, kje in kako se sme sekati, naj ostane, lastnik gozda pa naj se sam odloči, ali bo odkazano drevje posekal ali ne. • S posebnim zakonom, ne pa z zakonom o gozdovih, bi morali vpeljati večji red pri nabiranju gozdnih sadežev, živali in sploh pri gibanju po gozdovih, predvsem pa bi morali uvesti posebne dovolilnice za tiste, ki z nabiranjem gozdnih sadežev in plodov tudi služijo. • Favoriziranje zasebne lastnine gozdov je v nasprotju s sodobnimi procesi v Evropi, kjer poskušajo čedalje več gozdov zadržati pod neposrednim skrbništvom države. • Zamisliti bi se morali že nad tem, da predlog za izdajo zakona podpirajo prenovitelji, nasledniki stranke, ki je gozd odtujila kmetu. Kompromisna rešitev V dosedanjih razpravah o novem zadružnem zakonu so bila mnenja kmetov, zadružnih delavcev, zadrug in političnih strank najbolj različna in nasprotujoča si ob dveh vprašanjih -o tem, ali naj bi bili člani zadrug tudi zadružni delavci, in o tem, kako vračati po vojni krivično odvzeto in ustavno likvidirano zadružno premoženje. Kar zadeva članstvo delavcev v zadrugah, seje predlog zakona, ki bo v kratkem v skupščinski obravnavi hkrati z zakonom o privatizaciji in zakonom o denacionalizaciji, izognil odločitvi in je odločitev o tem vprašanju prepustil zadrugam, češ da je to "stvar zadružne avtonomije". Zadruge naj bi v zadružnih pravilih, ki so obvezni sestavni del ustanovitvenega akta, same določile, ali bodo včla-njevale v zadrugi zaposlene delavce ali bodo člani samo kmetje. _ Čeprav je takšna rešitev za nekatere le "gnil kompromis", pa se zdi, da je ob različnih stališčih še najbolj sprejemljiva. Ker sta članstvo v zadrugi in delovno razmerje z zadrugo različni in medsebojno neodvisni pravni razmerji, je težko na splošno zastopati stališče o enakopravnem položaju delavcev in članov zadruge oz. o enakem položaju zadružnikov in delničarjev ali članov družb z omejeno odgovornostjo;prav tako ni mogoče pristati na to, da bi bili delavci v zadrugah že po zakonu na slabšem kot, denimo, delavci, kijih zadevajo predpisi o (avtonomni) privatizaciji podjetij. Če bi v zadrugi zaposlenim delavcem z zakonom omejevali ali prepovedovali članstvo v zadrugi, bi lahko takšna prepoved celo onemogočila nastanek proizvodnih (delavskih) zadrug, v katerih bodo člani izključno ali vsaj pretežno delavci. • C. Zaplotnik MEŠETAR Kmetijska zadruga Tržič je v novi stavbi v Križah uredila tudi prostorno kmetijsko trgovino, v kateri prodajajo različne materiale in pripomočke za potrebe kmetijstva in vrtičkarstva. vrsta materiala enota cena (v din) krmila NSK (za kokoši) 10/1 kg 7,60 Krmila NSK (za kokoši) 50/1 kg 7,00 krmila BEK I (za prašiče do 60 kg) 50/1,45/1 kg 6,60 krmila BEK II (za prašiče nad 60 kg) 50/1 kg 6,30 krmila K-19 (za krave) 45/1 kg 6,30 krmila TEL-pit (za teleta nad 60 kg) 50/1 kg 6,50 krmila TEL-starter (za teleta do 60 kg) 10/1 kg 7,80 bro finišerst. 10/1 kg 8,60 pšenična krmilna moka 35/1 kg 4,10 pšenica 50/1 kg 4,90 pšenica 10/1 kg 5,20 koruza — rifuza kg * 3,90 oves 10/1,40/1 kg 4,40 ječmen 10/1,50/1 kg 4,40 mešanica žit 10/1 Merx kg 4,70 mešanica žit 10/1 Agrocoop kg 6,50 pšenični otrobi 25/1 kg 3,70 koruzni šrot 50/1 kg 6,20 koruzna krmilna moka 35/1 kg 5,90 sol, živinska 50/1 kg 4,40 kalcit kg 1,40 mešanica žit — mleta kg 6,10 sončnične tropine kg 4,00 soja kg 6,00 koš kos 313,00 košara kos 93,80 camboh kos 188,20 grablje kos 80,80 grabljišče, veliko kos 39,40 grabljišče, malo kos 26,20 gnojilo KAN kg 3,90 gnojilo NPK 15-15-15 kg 4,90 gnojilo NPK 13-10-12 kg 3,90 gnojilo NPK 7-20-30 kg 5,20 koruza 3,60 dostava na dom pn podjetju AGROPROMET - PLEVEL CERKLJE Ul. 4. okt. 10, tel.: 42-366 0stala ponudba: semenska koruza 83,00 din krmila za nesnice 5,60 din krmila za molznice 5,00 din Kmetje - gozdni posestniki, lastniki gozdov POGOZDOVANJE Bliža se čas spomladanskega pogozdovanja. Namenska sredstva se v ta namen od odkupljenega lesa od 1. 1. 1991 ne zbirajo več. Gozdno gospodarstvo Kranj vzgaia določeno količino sadik iglavcev v lastnih drevesnicah. Manjkaioče količine pa nabavlja v drevesnici Mengeš. Sadike so skrbno vzgojene iz semena nabranega v semenskih sestoiih Jelovice, Kokre in Jelendola. V preteklih letih je bila uskiaiena drevesničarska proizvodnja z razpoložljivimi površinami za pogozdovanje. Letošnje leto je bojazen, da bi sadike ostale v drevesnicah, planirane površine pa nepogozdene. V tem primeru bi nastala gospodarska škoda. V ta namen vabimo lastnike gozdov, ki imajo že pripravljene površine za pogozdovanje oz. jih še nameravajo pripraviti po nasvetih gozdarjev, da se 18. 3. 1991 oglasijo na sedežih revirjev, kjer |ih bodo gozdarji informirali o cenah sadik in o poteku pogozdovanja. VARSTVO GOZDOV VARUJMO GOZDOVE, VSI I Prepovedano je kuriti ogenj v gozdu in varnostnem pasu 50 m od gozda! • Kmetje: Požiganje travnikov je nevarno! Prepovedano ie sežigati ledine in tra-višča, kjer ogenj lahko ogrozi gozd. • Kadilci: vzdržite do doma! Če zagori, pomagajmo vsi! IN SE: Gozd je naš skupni dom. Kakor skrbimo za lasten dom, tako skrbimo za gozd. Zatorej: Opozarjajmo se med seboj: • da ne odmetavamo smeti v gozdu, • da ne ranjujemo gozdnega drevja, • da ne vozimo in odlagamo odpadkov v gozdove, Postorimo, da bomo marca in aprila očistili gozdove, predvsem gozdne robove. V čiščenje gozdov naj se vključijo krajevne skupnosti in šolska mladina. Drevo, gozd je zrcalo naše kulture! Strokovni služba GG Kranj GLAS 10. STRAN SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK Torek, 12. marca 1991 ZAVOD ZA LETOVANJA KRANJ razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev prosta dela in naloge za: GORENJSKO LETOVIŠČE NOVIGRAD - PINETA in LETOVIŠČE STENJAK - JEROLIM pri PULI 1. GLAVNEGA KUHARJA(ice) Pogoji: — tehnik kuharstva — večletne delovne izkušnje na področju vodenja kuhinje — opravljen tečaj higienskega minimuma — trimesečno poskusno delo Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. 1. UPRAVNIKA - 2 delavca/ki 2. VODJA GOSTIŠČA 3. POMOČNIKA GLAVNEGA KUHARJA - 2 delavca/ki 4. SKLADIŠČNIKA 5. DELAVCA - VZDRŽEVALCA - 2 delavca 6. BLAGAJNIKA 7. DELAVCA V BIFEJU - 2 delavca/ki 8. SERVIRKE - 7 delavk 9. DELAVKE V KUHINJI - 12 delavk 10. DELAVCA V KUHINJI GOSTIŠČA 11. ČISTILKE - 10 delavk 12. VODJA PRALNICE - 2 delavca/ki 13. PERICE 2 delavki Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas in to od 1. 6. do 25. 9. 1991. Za dela in naloge od točke 1 do vključno 8, zahtevamo poleg splošnih pogojev srednjo oziroma poklicno strokovno izobrazbo ustrezne smeri, za dela od točke 9 do 13 pa popolno ali nepopolno osemletko. Poskusno delo pod točko 1 do 6 traja tri mesece, za vse ostale pa en mesec. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe del in nalog. Pisne prijave pošljite na ZAVOD ZA LETOVANJA KRANJ, Stritarjeva 8. Vse informacije dobite na tem naslovu ali po telefonu 22-052. O POSOJILNICA - BANK BOROVLJE - Tel. 9943-4227-3235 podružnica BRODI - te! 9943-4227-6227 ZAGOTOVLJENA ZAUPNOST POSLOVANJA Glasov test: Daihatsu Applause 16 X Limuzina + kombi = 2 Daihatsu applause smo vam v našem časopisu na kratko že predstavili, tokrat pa smo sedli za krmilo tega avtomobila nižjega srednjega razreda in podrobneje preizkusili njegove vozne lastnosti. Na kratko povedano: daihatsu applause ni ne prava limuzina in ne pravi kombi, pač pa nekaj vmes ali pa oboje hkrati. Avto smo si za naš test sposodili pri ljubljanskem podjetju AU-RORA AUTO. gledna. Volanski obroč ima tri prečke, ki so uporabne za lahko vodenje vozila, utegnejo pa povzročiti nekaj težav pri nekoliko hitrejšem obračanju. Vsa pomembnejša stikala so na vo-lanskih ročicah, vendar obroč delno zakriva ročico za smerne kazalce in luči. Sicer pa se skoraj ne more zgoditi, da bi pozabili izključiti luči, saj voznika opozori na pozabljivost precej glasen alarm. Applausov motor je svojo nalogo najprej opravljal v terenski ferozi. Prilagojen precej lažjemu applausu, je zelo hvaležen del avtomobila, za kar ima precej zaslug šestnajstven-tilska tehnika in dobro usklajena moč motorja in prestavno razmerje. Ročica petstopenjskega menjalnika je priročna in lahko vodljiva, čeprav smo pri testnem avtomobilu imeli nekaj težav pri pretikanju iz pete v četrto prestavo, vseeno pa je menjalnik dovolj natančen, da bo zadovoljil tudi tiste voznike, ki si želijo nekoliko bolj športno vožnjo. Da je applause precej živahen avto, se izkaže z močnejšim pritiskom na pedal za plin, ko se motor izkaže s Applause je na zunaj skladno oblikovana limuzina z zaobljenimi robovi in vsemi značilnostmi klasične oblike. Na zunaj torej prav nič ne kaže, da je posebnež, ki v notranjosti skriva tudi kombijevske poteze. To ugotovimo šele ob dvigu zadnjih prtljažnih vrat, ki segajo na spodnjem koncu vse do odbijača in imajo zato stopničasto obliko. Kreatorji so opravili svoje delo izredno podrobno, saj je prtljažnemu prostoru mogoče poljubno spreminjati namembnost. Zadnja polica je namreč popolnoma snemljiva, deljivo zadnjo klop pa je mogoče povsem zložiti in pridobiti dodatni prostor za tovor, ali pa jo spremeniti v dokaj udobno ležišče. Udobno je tudi sedenje na prednjih sedežih, čeprav morda ne bi bilo napak, Če bi bila njihova bočna oprijemljivost nekoliko bolj groba. Vozniku je na voljo uporabni delovni prostor z armaturno ploščo z merilnikoma hitrosti in vrtljajev, ter temperature motorja in količine goriva. Applause je poleg vseh potrebnih kontrolnih instrumentov opremljen tudi s kontrolno lučko, ki opozarja na odprta vrata. Armaturna plošča je primerno zasenčena in tudi dokaj pre- Koliko je vreden dinar Tečajna lista z dne 9. marca Država Devize Velja za srednji tečaj Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 127,8768 900,0000 1,2053 1031,5080 13,9769 Dinar Cez mejo - Menjalni tečaj na avstrijskem Koroškem je že nekaj časa nespremenjen, tako je tudi pri Šparovcu sto dinarjev še vedno vrednih 170 šilingov. Šilinge pa kupujejo po 180 dinarjev. V Italiji je dinar vreden od 50 do 60 lir, najbolje pa menjajo v Tržaški kreditni banki. Črna borza - Ker je v zadnjem času spet vse pogosteje slišati napovedi o devalvaciji, je dejavnost na črni borzi spet oživela. Preplačilo je zadnje dni močno naraščalo, tako da je bilo prejšnjo nedeljo še moč dobiti marke po 12 ali 12,5 dinarjev, te dni pa je skoraj nemogoča menjava pod 13 dinarjev za marko. Največkrat črnoborzijanci zahtevajo celo 14 dinarjev za marko, sto šilingov pa je vrednih od 170 do 180 dinarjev. AllRORA A ^ JEKLO UTO , Kavvasaki wtehna AURORA AUTO, ekskluzivni Jeklotehnin pooblaščeni prodajalec japonskih avtomobilov DAIHATSU, motorjev in jet-ski KAVVASAKI v Ljubljani sprejema devizna vplačila tovarniških cen. DAIHATSU APPLAUSE 16 X: 1.243.500 JPY (ok. 14.100 DEM) DAIHATSU CHARADE bencin: 835.000 JPY (ok. 9.500 DEM) DAIHATSU CHARADE turbo-diesel: 1.038.700 JPY (ok. 11.800 DEM) DAIHATSU FEROZA (terensko voz.): 1.506.500 JPY (ok. 17.100 DEM) Dinarske dajatve ok. 89 %. Vabimo vas, da nas obiščete v našem prodajnem salonu na Slovenčevi 24 v Ljubljani ali pokličete po tel. (061)374-437 vsak dan od 9.-15. ure in v soboto od 9.-13. ure. pospeški, pa tudi z nekoliko več hrupa, vendar pa to ne moti občutka, da je motor limu-zinskim lastnostim primerno tih. Posebno poglavje je tudi zračenje in ogrevanje potniške kabine. Za nastavitev so konstruktorji namenili šest stikal in dva vzvoda, ki so nameščeni takoj ob armaturni plošči. Kljub temu da so te naprave dobro nastavljive, smo pogrešali reže za ogrevanje stranskih stekel, tako da jih je v slabših vremenskih razmerah potrebno brisati ročno. Kot smo že omenili, je daihatsu applause avto, ki je sorazmerno lahko vodljiv, tudi po nekoliko slabših cestah. Kljub kritikam, ki so jih legi na cesti namenili kolegi iz nekaterih avtomobilističnih revij, lahko po naših izkušnjah brez zadržkov zapišemo, da se applau- se dobro drži na cesti in so tovrstne kritike v pretežni meri neosnovane. Po našem mnenju je applause izredno soliden in zaradi svojih posebnosti široko uporaben avto. Tisti, ki se doslej niso znebili "nemškega sindroma" kot v šali pravimo za tiste, ki prisegajo samo na nemške avtomobile, imajo sedaj priložnost, da pri applausu ugotovijo, da se za zmerno ceno dobi veliko avtomobila, ki Davčni nasveti Zaradi vse večjega števila vprašanj o novi davčni zakonodaji, kijih pošiljate na naše uredništvo, smo se odločili, da bomo o tem podrobneje pisali v rubriki Davčni nasveti. Na vaša vprašanja odgovarja Aleksander Troha, vodja davčne uprave v Kranju. Vprašanja lahko pošiljate na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijade 1, 64 000 Kranj (za davčni nasvet), sprejemamo pa jih tudi po telefonski številki 21-860 vsako sredo od 10. do 12. ure. Vprašanje: Bralec iz Kranja sprašuje: Slišal sem, da je treba hraniti vse račune - zaradi davčnih olajšav. Zanima me, ali j® to res in kateri računi so to. Ali tudi iz trgovine? Odgovor: Zakon o dohodnini predvideva olajšavo v obliki 10-odstot-nega znižanja davčne osnove za zneske, za katere občan dokaže, da jih je vložil za namene določene v 7. členu zakona. Ta člen je bil v Gorenjskem glasu že pojasnjen (št. 3 z dne 11. janu' arja letos). Zato tukaj poudarjamo le nekaj bistvenih določb. Kot davčna olajšava se šteje predvsem zneski, ki jih vložimo v nakup in vzdrževanja stanovanja, nakup zdravil in stroški zdravljenja ter rehabilitacije, stroški izobraževanja, nakup knjig in učnih pripomočkov s področja umetnosti, znanosti, kulture, izobraževanja in vzgoje ter športa. Račune za navedene namene (in druge iz 7. člena) hranite, kajti račun je podlaga za uveljavljanje olajšave. Bralce naj posebej opozorim, da za navedene namene v trgovinah oziroma pri izvajalcu določenih del zahtevajo račun, s katerega mora biti razviden izdajatelj, številka, prejemnik, speci' fikacija artiklov oziroma storitev, datum in podpis izdajatelja Stranka olajšave ne bo mogla uveljavljati npr. z odrezkom registrske blagajne. Če je bralec s trgovino mislil živilsko trgovino, ga moram žal razočarati, za nakup osnovnih življenjskih artiklov davčna olajšava ni predvidena. Bančni nasvet Na pobudo bralcev tokrat začenjamo z novo rubriko »bančni nasvet«. Vprašanje: V Gorenjskem glasu ste nekaj časa objavljali borzno svetovalnico. Ker se delovanje borze v Sloveniji vse bolj uveljavlja, saj so redno objavljena poročila z ljubljanske borze, me zanima, ali je prek0 LB - Gorenjske banke Kranj možno navezati stike z ljubljansko borzo. Slišal sem namreč, da ima LB - GB svojega borznega posrednika in da lahko preko njega sodelujemo z borzo. Odgovor: Borza je fizično mesto, kjer se na organiziran način srečujeta ponudba in povpraševanje po določenem standariziranem blagu, torej ni borza vrednostnih papirjev nič drugega kot trg vrednostnih papirjev. Za delovanje borze veljajo strogo določena pravila. Posredovanje v borznih poslih smejo opravljati sam0 zapriseženi borzni posredniki (t i. brokerji), ki so dolžni opra1"" strokovni izpit za poslovanje na borzi. V Ljubljani je konec marca 1990 po 50 letih zopet začela s poslovanjem borza, katere uradni naziv je JUGOSLOVANSKA BORZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV, d. d., LJUBLJANA, na kate" potekajo vsak torek in četrtek borzni sestanki. LB Gorenjska banka d. d., Kranj je ustanovni član ljubljanske borze in lahko preko svojega borznega posrednika opra#j vse borzne posle t. j. nakup in prodajo vrednostnih papirjev. N kotirajo na borzi. Banka z naročnikom borznega posla sklene pogodbo. Če se zanimate za nakup oz. prodajo vrednostnih papiri^ (obveznic, delnic, blagajniških zapisov, komercialnih zapis°v i0d.) se oglasite dan pred borznim sestankom osebno oz. pote' lefonu na naslov: LB Gorenjska banka d. d.. Kranj, SEKTOR SREDSTEV C. JLA 1, 64000 Kranj pri pooblaščenih borznih posrednikih: Brane Čare, Mira Drag0' nJa telejon 064/27-271 in t. 294 oz. W telefax 064/22-422 je že ob predstavitvi požel buren aplavz. Tehnični podatki: štirivaljni, šestnajstventilski motor, 1589 ccm, 67 krV (91 KM). Največja hitrost: 175 km/h (tovarna), 169 km/h (test z novim vozilom), pospešek od 0 do 100 km/h: 10,8 sek. Dolžina, širina, višina:-42 x 1660 x 1375 mm. Teža 94U j' dovoljena obremenitev 480 Poraba: 5,3/ 7,2/ 8,5 1 Prl n(i 120 km/h in pri mestni vožnji\ 100 km (98 okt. gorivo). P°s0.t za gorivo: 50 I. • M. Gregor" foto: Jurij Cigler % OPTIKA POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 18 nasproti porodnišnice Telefon: 22-196 VELIKA IZBIRA VSEH VRST OKVIRJEV IN STEKEL svetlobno občutljiva, stanjšana, plastična stekla VSA OČALA IZDELAMO V 24 URAH, razen specialnih naročil PREGLEDI VIDA: ponedeljek, sreda od 14. -15. ure torek od 15. - 17. ure SE PRIPOROČA^0' T°rek, 12. marca 1991 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: DANICA DOLENC IN HELENA JELOVČAN 11. stran (smsmmmciLAs Ste za obleko Da bo vaša postava prišla do pravega izraza, se oblecite v obleko, pravijo modni ustvarjalci. To pomlad in poletje bodo spet modne obleke, ki se eno- ali dvoredno zapenjajo po vsej dolžini in so bolj ali manj športne. Če imate šiviljo, se kar hitro postavite v vrsto, blag je t«kih in drugačnih po trgovinah z metrskim blagom dovolj na voljo. In barve: izbirajte med rumenimi, oranžnimi, zelenimi in podobnimi modnimi enobarvnimi blagi. • posredovanje pri prodaji in nakupu avtomobilov • ocenitev avtomobilov del. čas: od 8.-13. ure in 15.30 • 19. ure. sobota: od 8. do 12. ure tel.: 064/631-511 Kuhinjske dišavnice - zdravilna zelišča "dolgih stoletjih, ko je človek spoznaval učinkovanje posameznih . ' s,° številne današnje kuhinjske dišavnice kultivirale prav iz ravilnin zelišč. Zdravilnost so posamezna zelišča seveda obdrža-' čeprav so bila v medicini zaradi razvoja moderne medicine vse anj opazna in priznavana. Danes zdravilna zelišča spet pridobiva-' na P°menu in menda ni hišnega gospodinjstva, kjer ne bi imeli v u vsaj te ali one dišavnice kot trajnice ali pa enoletnice. Naj vam ^ nes predstavimo nekaj najvidnejših in damo droben nasvet, kdaj seje jo ali sadijo, kako se spravljajo in sušijo ter za kaj se upora- jemo jo marca v toplo gredo (ali v korito na okenski polici), sadike presajamo konec maja. Ko bazilika cvete jo porežemo, Zvežemo v šop in sušimo v senci. Uporabljamo jo za juhe, pečenje, ribe, omake. Koper Sejemo ga od aprila do julija 30 cm narazen. Nežno zelenje n,airt kot dišavnica služi sveže Jh suho. ^Porabljamo jo za omake, so-lale, špinačo in vlaganje kuma-nc »n gob v kis. Luštrek Sejemo ga julija in avgusta ali posadimo dele korenik jeseni ali spomladi na pol metra narazen. Zadostujejo 2 do 3 sadike. Korenine vsake 2 do 3 leta razdelimo. Luštrek uporabljamo za juhe, omake in pečenko. Majaron Sejemo ga marca v toplo gredo, sadike pa presajamo na prosto maja. Zelišče potrgamo avgusta, povežemo v male šopke in posušimo visečega v senci. Majaron uporabljamo pri predelavi raznih mesnin, na pri- mer pri krvavicah, juhah, pečenki, omakah. Timijan Sejemo ga aprila, sadike pa potem posadimo 20 cm narazen. Tik pred cvetenjem ga porežemo in posušimo v senci. Uporaba; klobase, juhe, pečenke. Zitronina melisa Sejemo jo aprila, kasneje jo v razmaku 30 cm presajamo. Razmnožujemo jo tudi z razdeljevanjem korenin. Režemo jo pred cvetenjem, liste obtrgamo in v senci na hitro posušimo. Uporaba: pri mesnih jedeh, ri- bah, gobah, kumaricah in pri mlečnih jedeh. Vse dišavnice imajo rade seveda zavetrne, sončne gredice. Čaj ob petih Napitek Ciciban Za 4 osebe potrebujemo 4 vrečke Podravka čaja Ciciban, 8 dl vode, 1,5 dl Granatina, mešanega sadnega soka Segestica. Vrečice čaja prelijte z vročo vodo. Po petih minutah jih odstranite, v čaj pa vmešajte sirup. Ponudite kot topel napitek. Prav je, da vemo Skodelico vročega čaja ponudite: - z limono ali medom; - z žličko pomarančne marmelade; - s sladkornimi kockami, namočenimi v pomarančnem soku; - z gostim višnjevim sokom; - z breskvami iz kompota, prebodenimi z 2 do 3 klinčki; - s pomarančno rezino, prebodeno z 2 do 3 klinčki; - z žlico jagodovega džema. tCLOPil F''ms'(a nagradna uganka JELOVICA BODITE GOSPODAR NA SVOJEM ZA GOTOVINO ^ POSOJILO UGODNE (M ORGANIZIRAN PREVOZ MONTAŽA, JELOVICA, Kidričeva 58, 64220 Škotja Loka tel.: (064) 631 241, fax:(064) 632 261,tlx: 34579 Yu lijel PRODAJNA MESTA: ŠKOFJA LOKA, KRANJ,MURSKA SOBOTA, CELJE,NOVO MESTO, NOVA GORICA, IZOLA stavi zaPaQ,e sneg, ptice zmrzujejo in nimajo hrane, zato po-š0 rj° krniilnico in vanjo nasujemo semena sončnic in tudi kari«.. 1Ce raJe pozobljejo semena sončnic, zato kaša velikokrat 0stane v krmilnici. m0 ud' v šoli imamo dve krmilnici. Na začetku smo imeli sa-ptjcj .nat0 Pa so fantje pri krožku naredili še drugo. V prvi so ga d,? no hodili, druge pa nekaj časa sploh niso opazili. Neke-PriHn 6 ^a so tucn v novi hišici manjkala semena. Sedaj hodijo uno v obe krmilnici. lahko k SC- k° sne8 stopil, bodo ptički raje iskali črve in bomo Krmilnice pospravili. Nina Frakelj, 4. r. OŠ Dražgoše Moja mami '^arno6 r"^- 'ep° oblečena in urejena. Lepo skrbi za nas, zato jo ... pQ ko Eva VarJamoS Ja,,1],'1' S pospravlJanJem- Ko P"de xz trgovine, se pogo-'a,^naPTomoČaS posveti nam otrokom- Veliko časa ji vzame mate in^e^o^113' ^e ne znam reši*' naloge, mi pomaga. Rada ple-'*• v služb'1"8 T na™a Z bratcem- Tadeia Jure 1 eče žice> zato sem na njenih rokah že opazil žulje. 11,0 rad!°Bf jg3tsmeJe- Če ne pospravljamo, se razjezi. Vsi jo ima-'" me ^"fpohvali. Igor Učenci 3. r. OŠ Žabnica pozimi Veliko vas je uganilo, da je igralec, po katerem smo spraševali v zadnji filmski nagradni uganki, Tom Cruis. Izžrebana sta bila, žal, le dva, in sicer: Janez Koritnik, 64207 Cerklje, Dvorje 6, in Kuzma Ahačič, 64220 Škofja Loka, Frankovo naselje 162. Čestitamo, po dve vstopnici za ogled kateregakoli filma v dvoranah Kino podjetja Kranj smo že poslali. V sredo prihaja na platno izredno zabaven ameriški film, posnet lani. Pripoveduje o zakonskem paru, ki bi svojo imenit-nost v mestni visoki družbi rad dokazoval na otroških rojstno-dnevnih proslavah. Edina prepreka je, da nimata otrok. K sebi skleneta vzeti Juniorja, navihanega dečka, ki ga je zavrglo že več posvojiteljskih družin. Tudi nova starša imata z njim kup nevšečnosti. Napišite naslov filma, dopisnice pa pošljite do 21. marca na ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - filmska nagradna uganka. Kolini Mesar pri mojem atu Je prašiča klal. Jaz pa sem zraven stal, niČ se nisem smejal, ampak od strahu trepetal Dela bilo je ves dan obilo, v loncev in peči se je kadilo. Psi zadelo smo prijeli, d« smo noč prehiteli. Zvečer, ko so prišle koline, v*e težave so minile. na mizi so klobase, "do bi mislil na te težke čase. J<"*ez Prosen, 4. c r. OŠ Staneta Žagarja Kranj Kako smo preživeli kulturni dan Za kulturni dan smo v šolo povabili gledališčnika Nadjo Strajnar-Zadnik in Rastka Tepino. Zaigrala sta nam pravljico Mezinček. Pravljica mi je bila zelo všeč, ker sta dva gledališčnika igrala devet oseb, jih na zanimiv način predstavila in se za zavesami hitro preoblačila. Posebej všeč mi je bilo, ko sta Nadja in Rastko postavljala sceno. Na zelo zabaven način sta se pogovarjala z nami. Na začetku zgodbe sta imela v rokah veliko rdečo knjigo z naslovom Nina. Listala sta po njej in začela pripovedovati pravljico o Mezinčku, tako sta kar prišla naravnost k igranju. Všeč mi je bila tudi Mezinčkova pesem, ki je pripovedovala, da je Mezinček vedno vse znal. Všeč mi je bilo tudi, ker je Rastko Nadjo klical Cici-Nadja. Mislim, da se bom odpravila v gledališče Ciciglej ogledat še kakšno predstavo teh dveh gledališčnikov. Urška Dolinar, 6. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič Šolska torbica Moja torbica je stara približno eno leto. Kupila sva jo z očkom pri Porentu v Virmašah. Torba je rdeče in črne barve. Podobna je nahrbtniku. Ima tri predale. V prvem predalu so brisa-čka in robčki, v drugem nosim peresnico in ravnilo, v tretjem pa so zvezki in knjige. Torbico nosim na ramenih, ker je težka. Včasih jo tudi očistim in pospravim. Spravljeno imam v svoji sobi pri pisalni mizi. Jure Slanic, 3. b r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Storite korak, ki ga že dolgo odlašate. V Merkurjevih prodajalnah smo do 20. marca za 20 % znižali cene: — barv, — lakov, — razredčil in kitov. Znižanje velja pri nakupih nad 300,00 din za gotovinske nakupe in člane stanovanjskih zadrug. KOLIČINE SO OMEJENE! 3992 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Lokostrelsko državno prvenstvo Kranjska Gora, 10. marca - Lokostrelska sekcija TVD Partizan - Ja-vornik Koroška Bela je v teniški dvorani Relax organizirala odprto dvoransko državno lokostrelsko prvenstvo. Na njem je nastopilo 149 tekmovalcev iz 30 klubov. Med člani je v stilu goli lok zmagal Leban (LK Tolmin), v compound stilu je bil med člani najboljši Klemen (LK Muta), v prostem stilu pa Medved (LK Moste). Med mladinci je v stilu golega loka zmagal zmagal Lužnik (LK Jesenice), v coumpound stilu Podgoršek (LD Domžale), v prostem stilu pa Požar (LK Postojna). Med pionirji je bil v golem loku najboljši Zakrajšek (LK Jesenice), v coumpound stilu pa Škofic (LD Domžale). Med veterani je bil v coumpoud stilu najboljši Zupane (LK Sokol Celje), v prostem stilu pa Glavanivič (Dubrava). Med ženskami je bila v stilu goli lok najboljša Povšetova (LK Kamnik), v compound stilu Rosova (LK Ankaran), v prostem stilu pa Podržajeva (LK Šenčur). Med mladinkami je bila v prostem stilu najboljša Čavničarjeva (LK G. Grad) med pionirkami pa Barčičeva (LK Jesenice). Izkazali so se tako organizatorji kot dvorana, zato bo Kranjska Gora leta 1994 kandidirala za svetovno dvoransko lokostrelsko prvenstvo. • V. Stanovnik, Foto: J. Cigler Alpsko smučanje Veleslalomska tekma cicibanov in cicibank Soriška planina, marca - Konec prejšnjega tedna je bila na Soriški planini veleslalomska tekma cicibanov in cicibank zahodne regije. Tekmo je pripravil SK Alpetour, na njej pa se je pomerilo triinpet-deset pionirk in enainosemdeset pionirjev. Med pionirkami je bila najhitrejša L'rška Čadež (TRŽ) pred Tanjo Pavlic (BLE), Darjo Žnidar (TRG), Dašo Troha (RUD), Klaro Debeljak (RAD) in Ano Primožič (BLE). Pri pionirjih je zmagal Boštjan Križaj (TRŽ) pred Juretom Pogačarjem (TRG), Žigom Ravnikom (RAD), Mihom Kalanom (ALP), Sašom Hajnom (BOH) in Janom AntoniČem (APT). • Cicibani za pokal Tržiča Tržič - Delavci Smučarskega kluba Tržič so pripravili prvo izmed treh tekem v veleslalomu za cicibane, ki še niso vključeni v redno treniranje v SK Tržič. Tekmovanje so poimenovali Cicibanov pokal Tržiča, z njim pa želijo pritegniti čim večji krog mladih za redno treniranje v klubu. Na terenih Zelenice se je zbralo 26 nadebudnežev, zmagali pa so: dekleta - letnik 1980/81: Vesna Re-zar, letnik 1982/83: Nina Tratnik in letnik 1984 in mlajše: Špela Perko. Fantje - letnik 1980/81: Tomaž Komac. 1982/83: Mitja Zni-daršič in 1984 in mlajši: Anže Švab. Naslednja tekma bo v nedeljo. 17. marca 1991, ob 10. uri na Zelenici. J. Kikel Uspeh mladih biatloncev Konec februarja in v začetku marca je bilo na Madžarskem svetovno mladinsko prvenstvo v biatlonu. Na njem je sodelovala tudi naša reprezentanca v postavi: Tomaž Žemva, Aleš Cerkovnik, Matjaž Po-klukar in Miha Larisi. Na tekmah so se najbolje izkazali mladi nemški biatlonci, dobro pa so tekmovali tudi naši, saj je bil Tomaž Žemva iz Gorij na desetkilometrski progi devetnajsti, Aleš Cerkovik iz Bohinja pa je bil na isti progi triindvajseti. Na petnajstkilometrski progi se je od naših najbolje izkazal Aleš Cerkovnik, ki je dosegel devetindvajseto mesto. V štafeti je ekipa zasedla 12. mesto. Ker je naša ekipa zelo mlada je to lep uspeh, z dobrim delom pa pričakujemo še boljše rezultate. • B. Gomilar Sankačem iz Železnikov šest naslovov republiških prvakov Planina pod Golico - Sankaški delavci Iskre Železnikov so letošnje republiško prvenstvo v sankanju na naravnih progah morali izvesti na progi v Savskih jamah, kjer so jim na pomoč priskočili Jeseničani. Nastopilo je 55 tekmovalcev iz Idrije. Železnikov, Tržiča in Jesenic. Najuspešnješi so bili predstavniki Iskre Železnike, ki so osvojili šest naslovov. Rezultati: (zmagovalci v posameznih kategorijah). Pionirke: Jožica Tolar (Iskra Železniki), ml. pionirji: Grega Lavtižar (Jesenice), st. pionirji: Grega Špendov (Tržič), mladinke: Tončka Tolar, ml. mladinci: Jože Debeljak, st. mladinci: Andrej Habjan (vsi Iskra Železniki), članice: Breda Meglic (Tržič), člani: Vili Rakovec (Iskra Železniki), st. člani: Drago Česen (Tržič), ml. dvosedi: Rakovec - Fejfar (Iskra Železniki), čl. dvosedi: Česen - Kališnik (Tržič). J. Rabič Pionirji Šeširja med najboljšimi v Sloveniji Škofja Loka, 10. marca - Škofja Loka je minula dva konca tedna gostila mlade slovenske rokometaše Prejšnjo nedeljo je RK Šešir organiziral finale slovenskega odprtega prvenstva v kategoriji kadetov, kjer so domači rokometaši zasedli 4. mesto, minuli petek pa so se v polfinalu slovenskega prvenstva pomerili starejši pionirji. V zelo zanimivih srečanjih je domači Šešir najprej premagal ekipo Izole z rezultatom 16 : 9, nato pa še ekipo Inlesa z rezulatom 14 : 13. Tako so se starejši pionirji Šeširja uvrstili med štiri najboljše slovenske ekipe. Domači rokometaši. ki jih je tokrat vodil trener članske ekipe Stane Verbinc, so nastopili v postavi: Peter Okom, Dušan Pirnar, Boštjan Frelih, Željko Jozič, Bojan Jakac, Miha Ke-še, Jani Nastran, Damjan Dujič, Boris Jelene, Matej Galof, Robi Strah in Matej Rupar. V začetku aprila se bo ekipa starejših pionirjev Šeširja udeležila enaga najmočnejših rokometnih turnirjev v Evropi, v Ravens-burgu v Nemčiji, kjer bo preizkusila svoje znanje z vrstniki evropskih držav. • V. S. Mladi škofjeloški smučarji so uspešni tekmovalci Smučanje je spet popularno, žal pa je manj množično Smučarski šport je v zadnjih letih tako v svetu kot pri nas doživljal hude čase. K temu so seveda največ pripomogle zelene zime, pa težave v smučarski industriji, pri nas pa še splošne gospodarske težave. Zadnja zima pa spet daje upanje, da se smučariji obetajo boljša leta. Tako razmišljajo tudi mladi škofjeloški smučarji, ki so na minulem državnem prvenstvu in Pokalu Loka dokazali, da so med najboljšimi v državi. Škofja Loka, 7. marca - Kljub bližajoči se pomladi imajo te dni smučarji pred seboj še nekaj pomembnih tekmovanj. Vendar pa že delajo prve črte pod letošnjo sezono, ki jim je bila po treh letih spet bolj naklonjena. Tako so zadovoljni tudi v pionirski vrsti Smučarskega kluba Alpetour, saj imajo med trinajstimi tekmovalci kar nekaj takih, ki so najboljši ali med najboljšimi v državi. Vendar pa tudi njim ni lahko - prav te dni se namreč odloča o njihovem nadaljnjem delu, o šolanju in s tem tudi o prihodnji smučarski karieri. "V teh letih, pri štirinajstih, v osmem razredu, se otrok prav gotovo o marsičem odloča. Tako tudi moji varovanci, med katerimi so nekateri zelo dobri in perspektivni smučarji. Treba je povedati, izbrati - ali bo še naprej smučal ali se bo usmeril predvsem v poklic. Moram reči, da je nekaj let nazaj, ko je bilo usmerjeno izobraževanje in je bil smučarski oddelek nesrečno izbran na škofjeloški družboslovni srednji šoli -pri nekaterih prevladal drug interes. Sedaj pa kaže, da se bo v Škofji Loki na gimnaziji uvedel smučarski oddelek in samo iz moje skupine trinajstih smučarjev jih je kar sedem takih, ki bi jim to ustrezalo pri nadaljnji usmeritvi v šport in poklic," pravi trener škofjeloških pionirjev in državne pionirske reprezentance Jernej Plajbes : "Letos se je precej popravilo vzdušje v smučarskem športu, vendar pa je prav gotovo velika ovira osebni standard. Treba je namreč vedeti, da so stroški povezani s treningi in tekmovanji, predvsem v začet- ku, na ramenih staršev. To je tisto, kar zmanjšuje masovnost, vendar upamo, da ne na kvaliteti. Sem pa optimist kar se tiče prihodnosti smučarije, saj je med Slovenci alpsko smučanje še vedno močno zakoreninjeno in tudi v malokaterem športu se lahko Anja Kalan, državna prvakinja v smuku: "Za smučanje me je navdušil bratranec, ki je hodil v alpsko šolo. Tako sem tudi sama začela smučati že precej zgodaj, pri štirih letih. Trenutno še ne delam načrtov o nadaljnji smučarski karieri, gotovo pa bom smučala vsaj še eno sezono. Vpisati se nameravam v škofjeloško gimnazijo in upam, da bo šlo skupaj - šola in smučanje." % Luka Šink, državni prvak v slalomu: "Deveto leto hodim v alpsko šolo in poleg nekaj dobrih mednarodnih uvrstitev je moj največji uspeh zmaga na minulem državnem prvenstvu v slalomu. Letos končujem osnovno šolo in če bo v Škojji Loki na gimnaziji smučarski oddelek, se bom vpisal vanj, drugače pa v redni." Boštjan Rupar, državni viceprvak v kombinaciji: "Ze od male šole treniram v klubu, smučati pa me je naučila mami. V smučariji bom ostal vsaj še leto, saj sem član državne reprezentance. Upam, da bo v Škofji Loki na gimnaziji smučarski oddelek, kamor se nameravam vpisati jeseni." ponašamo s takimi rezultati tudi v svetovnem merilu." Škofjeloška smučarska vrsta starejših pionirjev se letošnjo zimo ponaša s številnimi uspehi, saj je med trinajstimi smučarji (osem fantov in pet deklet) kar osem članov pionirske državne reprezentance. "Naša ekipa ima letno od 155 do 160 kondicijsk'h treningov, poleg tega še taborjenje v Fazani, tridnevne planinske ture in čolnarjenje. Septembra^ začnejo kondicijski treningi na igriščih, trim stezah in telovadnicah. S treningi na snegu za; čnemo že zelo kmalu po končanj sezoni - navadno maja, če je Prl nas še sneg na Kaninu, Češki koči... Tisti, ki so v reprezentanci, imajo še dodatne treninge. Letos se je tekmovalni sistem pri naS nekoliko spremenil - sedaj ugotavljamo, da je nekaj stvari boljših-nekaj slabših. Predvsem je težava, ker je z novim.načinom tek' movanja po regijah težko pr'' merjati kvaliteto posame/nin tekmovalcev pred mednarodnimi tekmami." pravi Jernej Plajbes. Med škofjeloškimi mladim' tekmovalci je treba zlasti omenit' Boštjana Ruparja, Luka Sinka, Jureta Uršiča, Saša Lebana, Jureta Podlipnika, Mohorja MaretiĆa, Anjo Kalan, Spelo Bračun in Tino Bogataj. • V. Stanovnik, slike: J-Cigler Plavanje Rekord Alenke Kejžar Kranj - Na državnem prvenstvu v plavanju za pionirje in pionirke, ki je bilo v prenovljenem bazenu v ljubljanskem Tivoliju, se je zbralo 148 plavalcev in plavalk iz 33 jugoslovanskih klubov. Med njimi je bila tudi osmerica iz Kranja (štirje fantje in štiri dekleta), Radovljico pa je zastopala Alenka Kejžar. Ekipni zmagovalec je postala Plivačka škola Zagreb (ki praktično predstavlja v tej kateriji reprezentanco Zagreba) S 872,5 točke, Triglav je bil s 192 točkami šesti, Radovljica pa s 120 točkami trinajsta. Med posamezniki je bil pri fantih najuspešnejši Ilirijan Tomaž Majdič, ki je odnesel šest zlatih in dve srebrni medalji, med dekleti pa je Radovljičanka Alenka Kejžar plavala v šestih disciplinah in odšla domov s šestimi zlatimi medaljami! Med Kranjčani.pa je edino medaljo dobila Petra Omejc - bron na 100 m prsno. Rezultati (navajamo samo tiste, kjer so plavali tudi Gorenjci in so se uvrstili vsaj do osmega mesta) - najprej pionirji: 200 m kravi: 1. Brdar(PŠZ) 2:07,42; 4. Grobovšek (TK) 2:12,21: 400 m kravi: 1. Majdič (IL) 4:21,60; 4. Grobovšek (TK) 4:32,65; 1500 m kravi: 1. Brdar (PŠZ) 17:1 1,65; 4. Grobovšek (TK) 17:48,87; 100 m prsno: 1. Majdič (IL) 1:15,80; 7. Hribar (TK) 1:23,97; 200 m prsno: 1. Govše (LL) 2:41,08; 5. Hribar (TK) 2:56,87; 6. Dumka (TK) 2:57,96; 400 m mešano: 1. Majdič (IL) 6:07,47, 7. Grobovšek (TK) 5:32,79; 8. Hribar (TK) 5:34,26; štafeta 4 x 100 m kravi: 1. Ilirija 4.07.74; 8. Triglav 4:33,36; 4 x 200 m kravi: 1. PŠZ 8:53,12; 6. Triglav 9:29,25; 4 x 100 m mešano: 1. Ilirija 4:43,54, 7. Triglav 5:07,81. Dekleta; 100 m prsno: 1. Kejžar (RR) 1:19,11; 3. Omejc (TK) 1:22.04; 200 m prsno: 1. Kejžar (RR) 2:47,27; 6. Omejc (TK) 3:00,21; 100 m hrbtno: 1. Kejžar (RR) 1:10,82 - rekord republike Slovenije za starejše pionirje; 200 m hrbtno: 1. Kejžar 2:33.10:200 m mešano: 1. Kejžar (RR) 2:34.34; 400 m mešano 1. Kejžar (RR) 5:22,19. Ilija Bregar Vabila, prireditve Hokejska sobota v Kranju - Na drsališču PPC Gorenjskega sejma se to soboto, 16. marca, obeta zanimiv hokejski dan. Že dopoldne se bo začel turnir mlajših pionirjev, na katerem bodo sodelovale ipe KAC iz Celovca, Slavije iz Zaloga, Zagreba iz Zagreba m domačega Triglava. Tekme se bodo predvidoma igrale od 10- d° 17. ure. Vrhunec dneva pa bo večerna tekma med ljubljansko Olimpijo in novim Triglavom okrepljenim z igralci iz ČSFR. k' bodo v prihodnji sezoni zaigrali za kranjski klub. Večerna tekma se bo začela ob 18. uri, kot pravijo pri Hokejskem klubu Trigla^-pa bo prav ta tekma morda prelomnica v kranjskem hokeju. • V. S. Svečana podelitev priznanj Borisa Ručigaja - Zveza telesnokultur-nih organizacij občine Kranj pripravlja ta petek, 15. marca, svečano podelitev priznanj Borisa Ručigaja za leto 1990. Plakete bo prejelo sedem v minulem letu najuspešnejših kranjskih športnikov in športnic, enaintrideset pa jih bo prejelo značke. Svečanost bo ob 18. uri v prostorih občine Kranj. • V. S Letna konferenca KK Triglav - Kegljaški klub Triglav iz Kranja pripravlja danes, 12. marca, letno konferenco. Prireditev bo Cm 18. uri na kegljišču. • V. S. Ligaški izidi Košarka V I.B zvezni košarkarski ligi so igralci Triglava doma gostili ekipo Igma-na in izgubili z rezultatom 78 : 89 (42 : 40). Košarkarice Odeje Marmorja so doma igrale z ekipo Cimosa in zmagale z visoko razliko 87 : 46 (46 : 20). Ekipa košarkarje Kranja je gostovala pri ekipi Slovana in zmagala z rezultatom 47 : 65 (23 : 27). Jeseničan-ke so gostovale pri ekipi Mavrice Ilirije in izgubile z rezultatom 82 : 66 (46 : 36). Vaterpolo - Vaterpolisti kranjskega Triglava so v 6. kolu LB ZVL gostovali pri ekipi Bellevua v Dubrovniku in prvič letos izgubili z rezultatom 14 : 11. Hokej - V mladinskem hokejskem državnem prvenstvu so mladinci Jesenic premagali Olimpijo z rezultatom 9 : 1 in so tako že mladinski državni prvaki. Nogomet - Nogometaši Živil Na-kla so v prvem pomladanskem kolu slovenske nogometne lige gostovali pri ekipi Slovana in izgubili z rezultatom 2:1(2:0). Rokomet - Rokometaši škofjeloškega Šeširja so v prvi slovenski rokometni ligi igrali na Ptuju z ekipo Drave in izgubili z rezultatom 28 : 24 (16 : 12). Rokometaši Preddvora so v dvorani na Planini gostili ekipo Emens Dola in visoko zmagali z rezultatom 36 : 16 (18 : 7). Rokometašice Kranja so v II. ZRL gostovale v Čakovcu pri ekipi MTČ in izgubile z rezultatom 38 : 14 (21 : 5). Odbojka - Odbojkarice Bleda so v II. ZOL doma gostile ekipo Pule in izgubile z. rezultatom 2 : 3 (6, -1, 9, -14, -9). Odbojkarji Bleda so premagali ekipo Topolšice z rezultatom 3 : 1. • V. S. Pokljuka, 10. marca - V nedeljo se je na Pokljuki zbralo 246 sn,u.CeV je tekačev, ki so se pomerili na 13. Pokljuškem maratonu. Tekmova ^ bilo sicer manj, kot so jih pričakovali, toda glede na slabo vreme organizatorji, SK Snežinka in Šport hotel Pokljuka, zelo izkazal' '^te. movalci so bili zadovoljni s progami, najbolje pa so v posameznm j gorijah tekli: med mlajšimi članicami v klasičnem slogu Golobova, ^ starejšimi članicami Vidmarjeva, med mlajšimi člani Kordež, me rejšimi Globočnik, v prostem slogu je bila med mlajšimi članicam ^ hitrejša Bertoncljeva, med starjšimi članicami Tiefenbachlerjeva, ^ mlajšimi člani Standmann, med starejšimi člani pa Svojšak. V. ■» ka: J. Cigler §> MERKUR YU NORDIC SKI POOL Torek, 12. marca 1991 KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN 13. STRAN '.^mmSSSMEIIGLAS Boris Grabeč, vodja Tehnične baze AMZS Kranj Več brezhibnih vozil P° naših cestah se zadnje čase vozijo nekoliko boljši avtomobili -Največ težav z zavorami in krmilnimi mehanizmi. ranJ, 11. januarja - Pred nekaj leti se je po naših cestah vozilo Precej avtomobilov, ki so bili na meji tehnične brezhibnosti, ali pa e,o niso bili več primerni za varno vožnjo, tako da so imeli lastniki Precej težav, da so jih spravili skozi tehnične preglede. Kakšno je ,^anes' smo povprašali Borisa Grabca, vodjo Tehnične baze AIvIZS Kranj. Koliko in kakšne avtomobile pregledujete v vaši tehnični bazi? V naši bazi dnevno pregledamo okoli 90 avtomobilov. "Takšnih, ki ustrezajo tehnični "Jzhibnosti, je približno 60 °jšalo število sporov • 1 »snov in meril za delitev osebnih dohodkov, zaradi odškodnin za nesreče pri delu ter zaradi stanovanjskih vprašanj. Zanimivo in žalostno hkrati je, da v podjetjih vse pogosteje izrekajo najstrožji disciplinski ukrep, to je prenehanje delovnega razmerja, tudi zaradi delavčevega nedoseganja norme ali slabših delovnih rezultatov, čeprav je pogoj za disciplinsko ukrepanje predvsem naklepno kršenje delovnih obveznosti. GORENJSKA NOČNA KRONIKA iifLSONČNI STRANI ALP f ekov PUR bi moral iz mesta bj|0 ' Iei)ruarja - Na zadnji seji tržiške občinske skupščine je str0aPOnovno Postavljeno vprašanje Zelenih, kdaj bo Peko iz ki bj ^a mestnega centra odselil svojo proizvodnjo poliuretana, •Ues»«V- Dr'meru požara s strupenimi plini lahko hudo prizadel M0 >n prebivalce. Proizv^h °- S'Cer *e ve^ 'et načrtuje preselitev svojega obrata dustr:°^nJe Poliuretana v starem delu mesta na lokacijo in-ševan - r Cone' ver|dar se, kQt kaže, preselitev zaradi zmanj-tor toJva ,nančnih zmožnosti tovarne vse bolj odmika. Direk-raZrnj.^rn.e Franc Grašič je ob tej priložnosti pojasnil, da so težava t .udi že o ukinitvi obrata, kar bi ne bila nikakršna na tr ' kaJl1 potrebe po poliuretanu lahko danes zadovoljijo na ' vPrašanje je le, kam z delavci proizvodnje poliureta-obseg ?S • 0 Je težko dobiti delo za kogarkoli. Zmanjšujejo Prišli 5roizvodnJe in delajo kar najbolj preventivno, da bi ne liuretan° P°Žara' ^° škodljivih plinov. Ni pa proizvodnja po-a mč manj nevarna kot sama proizvodnja čevljev v to-^ ovsod imajo delavci opravka z vnetljivimi snovmi. Pe-vsa potrebna dovoljenja za to proizvodnjo in tako mu e more postavljati rokov, do kdaj naj ta obrat izseli iz da bi jjJjf poudaril Franc Grašič, potem ko je padel predlog, gan ia_m Postavili rok pet let. Proizvodnjo jim odgovorni or-fiI*lN£ ( 2>W>OlYft, \SwHO iSflS PUS: 45.3. od \& - \fr oroqr^aV,asa^e ZN1 53 ratc Do 16. marca lahko v prodajalnah kranjskega MERKURJA kupite VAREX 135 STARTPOL za 32 % ceneje. V TREH RAZLIČNIH VLOGAH 32 CENEJE % PRENOSNI VARILNI APARAT OMOGOČA: - ročno elektroobločno varjenje - polnitev 12 V akumulatorjev - startanje avtomobilov in traktorjev. Dosedanja cena 10.211,90 din cena do 16. marca 6.944,10din ZNIŽANJE VELJA ZA GOTOVINSKE NAKUPE. KOLIČINE SO OMEJENE! Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v MERKURJEVIH prodajalnah. XP J**?. 12. marca 1991 MALI OGLASI, OGLASI 15. STRAN ©MSSSMSnGLAS gjLI OGLASI ® 27-960 _ Cesta JLfl 16 j^ARATI STROJI [Jodarn 80 litrski BOJLER. Petač. ^oreca64, Mavčiče 3149 ndustrijski~b^ ŠIVALNI STROJ ^enprodam. g 39-837 3490 sifiu8?. 6Akosov rabjenih BETON-W EŠALCEV- Potrebni manj-dniai P°Prav'la in 2 kosa ročno iz-5efla'"'. GRABENI DVIGALI, z 15^inma elel