VZGOJA 59
september 2013, leto XV/3
Ustanovitelja in izdajatelja
Društvo katoliških pedagogov Slovenije in Družba Jezusova
Svet revije
mag. Milan Bizant mag. Zorica Blagotinšek dr. Helena Jeriček Klanšček mag. Albert Bačar dr. Viljem Lovše Marjan Peneš dr. Bogdan Polajner dr. Peter Svetina dr. Peter Vencelj Marija Žabjek
Odgovorni urednik
mag. Silvo Šinkovec
Uredniški odbor
Erika Ašič dr. Dejan Hozjan dr. Petra Javrh dr. Jana Kalin dr. Franci M. Kolenec Karmen Pečarič Podobnik dr. Andrej Perko mag. Magda Burger
Naslov uredništva
Vzgoja
Ulica Janeza Pavla II. 13 1000 Ljubljana 01/43 83 983 revija.vzgoja@rkc.si silvo.sinkovec@rkc.si http://www.revija-vzgoja.si
ID za DDV
SI64231160
Transakcijski račun
24200-9003894173 odprt pri Raiffeisen bank
Prelom
Ikona Rozman d.o.o.
Tisk
Grafis trade d.o.o.
Lektoriranje
Berta Golob Barbara Rodošek
Revija VZGOJA izhaja štirikrat letno. Cena izvoda v letu 2013 je 4,70 EUR. Naročnina za naročnike v Sloveniji je 18,80 EUR (tujina 33 EUR). DDV in poštnina sta všteta v ceno. Odpoved naročnine sprejemamo samo pisno za naslednje obračunsko obdobje. Navodila za pisanje prispevkov lahko dobite na uredništvu ali na spletni strani. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Natisnjenih 2000 izvodov.
ISSN: 1580-0482
Revijo sofinancira Ministrstvo za kulturo.
Uvodnik
Telos: smoter, končni cilj, smisel
^ Silvo Šinkovec
Vsaka naša dejavnost ima namen. Ljudje smo usmerjeni k telosu, doseganju cilja, smo teleološka bitja. Viktor E. Frankl je trdil, da je temeljna človekova potreba, da najde smisel življenja. Ko vemo za cilj in ga sprejmemo za svojega, smo pripravljeni dati vse od sebe, smo maksimalno motivirani, da cilj dosežemo. Če voda ostane v strugi, ima velikansko moč, lahko poganja elektrarne in prevaža ladje. Če ni cilja, se energija porazgubi, ni jasne poti, ne potrebnega truda. Voda brez bregov poplavlja, se razleze in nima moči. Učenci nenehno sprašujejo: "Zakaj se moramo to učiti? Kakšen smisel ima to?"
Osnovna šola, ki si je postavila visok izobraževalni standard, veliko vlaga v doseganje visokih učnih rezultatov. Svoje dosežke preverja, išče vzroke za neuspeh in nagrajuje uspešnost. Skrbi za "ustvarjanje učečega se okolja", "razmere za rast in učenje", "pridobivanje učnih in delovnih navad", "kakovostno znanje", "vseživljenj-sko znanje", "znanje za življenje, ustvarjalnost". Šola, ki si tega cilja ne postavi, ne evalvira rezultatov s tako skrbnostjo, ni pozorna na procese učenja, ne napreduje, kot bi lahko. Šola, ki si je postavila visoke kriterije na področju vzgoje in redno eval-vira dejavnosti na tem področju, postavlja kriterije ter opazuje procese, razvija svojo vzgojno kulturo. Taka šola skrbi za "pristne medsebojne odnose", "kakovostno sodelovanje med šolo, starši, učenci in lokalno skupnostjo" ter "krepitev vsakega posameznika kot celovite osebnosti".
V 2. členu Zakona o osnovni šoli piše, da je cilj osnovnošolskega izobraževanja "vzpodbujanje skladnega, spoznavnega, čustvenega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika". Tudi vzgojni modeli so vir navdiha za oblikovanje smotra. Najbolj tipične so Unescove šole: "Smo šola, ki uči, da bomo vedeli, znali delati, znali živeti skupaj in znali biti." V dokumentu Učenje: skriti zaklad piše, da je namen vzgoje in izobraževanja "prispevati k celovitemu razvoju vsakega
posameznika - k njegovemu duševnemu in telesnemu razvoju, čustvovanju, smislu za lepoto, k osebni odgovornosti in duhovnim vrednotam" (Delors, 1996). Stanko Gogala pa trdi, da je "pedagogova naloga v tem, da se v otroku počasi razvija in oblikuje njegova lastna podoba, da postaja vedno bolj on sam, /_/ da bo dobival lastni obraz in v tem obrazu svojstvene črte razvijajočega se značaja".
Šola z jasnim smotrom in vizijo ima ponavadi manj dejavnosti, ki pa se dopolnjujejo. Učitelji bolj sodelujejo, imajo bolj enotna stališča, skupno držo v odnosu do staršev, ustvarjajo enoten jezik in lažje komunicirajo, lažje evalvirajo, preverjajo svoje delo (rezultate, dosežke). Če pa se šola preveč omeji na nekaj drobnih ciljev, postane ozka in neprepričljiva.
Novo šolsko leto nas vabi k razmisleku o tem, kaj želimo doseči. Zakaj vse to, kar delamo, zares počnemo? Prijatelj iz Španije, ki je desetletja vodil šolo za starše in forma-tivne programe za učitelje, je neprestano izzival: "Ali imate svoj vzgojni cilj? O, saj ga ne potrebujete. Nikar se ne trudite. Veste, saj država dobro ve, kaj bi rada od vaših otrok, tudi trgovci dobro vedo, pa mediji, cesta, prodajalci mamil _ Nikar si ne belite glave." Provokacija je vedno dala misliti: staršem in učiteljem.
Danes je v ospredju celostnost ali holi-stičnost v nasprotju s posameznostjo ali parcialnostjo. V današnjem času postaja pomembno, da se ljudje čim bolj specializiramo; toda ne želimo si ljudi, ki so enostranski geniji, v življenju pa se ne znajdejo ali so povsem nesocialni. Visoko specializirani ljudje naj bodo tudi osebe s srčno kulturo, etični ustvarjalci skupnosti in osebnostno zreli posamezniki. Naj najdejo ravnovesje med svojim intelektualnim razvojem in čustveno inteligenco, naj bodo bogati v medosebnih odnosih, spoštljivi do vseh, tudi manj sposobnih, solidarni, etično visoko razviti, s čutom za lepo in sveto. ■