Učenci o učiteljih
Minili so časi, ko je izobraževanje potekalo tako, da je imel učitelj vedno prav, učenec pa je moral biti razen pri preverjanju znanja bolj ali manj tiho. Precejšnje spremembe bo prineslo tu-di usmerjeno izobraževanje, ki si utira prve korake. Prav aktivna udeležba mladincev v celotnem procesu je seve-da izredno pomembna.
Rok Koren: »V osnovnih šolah je bilo doslej vse premalo storjenega za poklic-no usmerjanje učencev. Pri tem je po-
membna tudi obveščenost mladih o do-ločenih poklicih, zato smo se dogovorili, da bodo gojenci iz domov za učence svoje mlajše vrstnike v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi seznanjali z bi-stvenimi značilnostmi posameznih po-klicev. Med vprašanji, ki jim v občini posvečamo veliko pozornosti, so še oskrbnine v domovih ter štipendiranje.
Pri slednjem velja opozoriti, da je bilo letos razpisanih v naši občini približno za polovico kadrovskih štipendij manj kot lani. Zato smo se povezali z OZD v naši občini in dosegli rahlo izboljšanje.
Med akcijami naše konference naj omenim še poskus, da bi učenci sodelo-vali pri nagrajevanju profesorjev. Na dveh srednjih šolah bo to že v nasled-njem šolskem letu steklo poskusno, na eni pa zares. Učenec mora imeti mož-nost, da pove svoje mnenje o profesor-jih, ki bi ga morala upoštevati komisija za ocenjevanje dela. Pri tem pa seveda ne bo šlo brez velike objektivnosti učen-cev in njihove odgovornosti, kajti v na-sprotnem primeru takšno ocenjevanje ne bi imelo nikakršnega smisla.
Podobno velja tudi za gospodarjenje z domovi za učence. V večini ti še vedno nimajo možnosti, da bi odločali o tem. Veliko bo treba zato storiti glede osve-ščanja učencev samih in uveljavljanja vloge mladinske organizacije. Toda tudi tu se stvari počasi spreminjajo.«
Aljoša Kosor: »Kar zadeva konkretne spremembe, ki jih prinaša usmerjeno izobraževanje, moraiTi reči, da mladin-ska organizacija na Gimnaziji Vide Ja-nežič ni imela kaj dosti možnosti, da sodeluje pri pripravi predlogov spre-memb. Sami učenci smo bili bolj opazo-valci. Tudi glede samoupravnega odlo-čajna na šoli je bilo doslej precej proble-mov. Svet šole je bil za mladino nedo-stopen. Pričakujemo, da bo po novem zadeva veliko bolj jasna. In kakšna je aktivnost mladincev na šoli? Osrednji problemi so jim precej oddaljeni. Glav-na naloga delovanja mladinske organi-zacije na šoli bi moral biti odnos med profesorjem in učencem. Marsikdaj se je mladinska organizacija na šoli poka-zala nemočno pri reševanju konkretnih vprašanj in je zato članstvo upravičeno izgubilo zaupanje. Tu je še vprašanje mladinskih aktivistov, ki so v šoli zelo izpostavljeni. Zanimivo je, da, denimo, odlični učenci v mladinski organizaciji nočejo delati, ker se bojijo, da bi njihovo delo lahko imelo negativne posledice na
njihov uspeh. Večkrat smo mladi, ko govorimo o profesorjih, zelo zelo eno-stranski. Prav zato pa se moramo bolj zavedati svojih dolžnosti in sodelovanje med profesorji in učenci bo dosti lažje. Vendar pa je spodbudno dejstvo, da je mladinska organizacija na šoli vedno bolj opazna in da si polagoma utira pot do enakopravne družbenopolitične or-ganizacije.«
• • •
Tako kot za Gimnazijo Vide Janežič velja za mladinsko organizacijo v sle-hernem okolju, da si svoje mesto v družbi, ki je zapisano in natančno opredeljeno v številnih dokumentih, pridobiva le s svojim delom. Le s svo-jim delom si tnladinska organizacija lahko pridobiva zaupanje svojih čla-nov in le tako je moč v vrste ZSMS pritegniti več mladih. Tega pa ne bo dosegla s papirnatimi deklaracijami in resolucijami, s prepisovanjem pro-gramov in s prelaganjem nalog na druge.
Vsaj v večini pritnerov mladim sta-rejši ne zapirajo vrat, kar je pokazal tudi pogovor z mladimi iz naše občine. Vse kaže, da imajo mladi v marsikate-rem okolju še vedno več težav kar sa-mi s seboj in da se vse preveč ukvarja-jo z organizacijskimi in formalnimi vprašanji. Tam, kjer so za delo poprije-li enotni in konkretno, so se dodobra uveljavili. O tem, kakšna je vloga mla-de generacije v naši družbi, niso po-trebne dolgovezna razprave - vključe-vanje v produktivno ustvarjalno delo ter v samoupravno življenje na vseh
ravneh. Tam, kjer živijo in delajo, ima-jo mladi dovolj možnosti, da prodrejo s svojimi hotenji. Seveda pa to velja le za tiste mladince in mladinke, ki vedo, kaj hočejo. Pogoj pa je delo. Mladost, volja, vztrajnost, odkritosrčnost, ne-posrednost, želja po novih spoznanjih - vse to niso prazne besede. Prav te lastnosti mladih so se v vseh odločil-nih obdobjih naše družbe neštetokrat izkazale kot gibalo razvoja.
Pripravlla: Tanja Keršmanc