253
Nekaj o pospeševanji rodovitnosti pri
v ¦ v ¦¦
presičih.
Spisal Sw. Lj. Gavrilo vie, tajnik kr. srbske kmetijske družbe
v Belemgradu.
Srbija je znana uže od nekđaj zaradi svoje kupčije in velike izvožnje prešičev. Tu je doma svetovno-znan šumadijanski prešič „mangulica" (večkrat napačno imenovan  „knez Miloš" ali „mangalica-prešič".)
V  velicih hrastovih in bukovih pragozdih, ki so se poprej nahajali v Srbiji, bilo je mogoče prirediti jako mnogo prešičev, in sicer zelo ceno. Ko so se pa veliki gozdi po malem iztrebili, prišel je tudi Srbiji kmalu čas, ko ni bilo več mogoče rediti prešičev po gozdnih pašah v tako obilni meri s želodom in žirom.
Od tega časa tudi ni mogoče prirejati si prešičev na tako priprost način, goniti jih namreč kar v gozd na pašo.
V  Srbiji pa ni sedaj samo piča boljša, temveč tudi reja  prešičev jako dobro napreduje.
Šumadijanski prešiči slove zaradi dobrega, sočna-tega, okusnega me-a in zaradi trpežnega ter cenjenega špeha (slanine), zaradi česar so posebno sposobni za napravo suhega (okajenega) mesa (Schinken). — Ker pa primeroma pozno dorastejo in se jako počasi debele, se piča zadostno ne splača in ne splača tudi reja čistega plemena tako, kakor poprej. Opiraje se na poskušnje na Ogerskem, parijo se zaradi tega uže dvajset do trideset let sem domači prešiči s hitro doraslimi, cenjenimi angleškimi. Tako se priredi prešičev , ki se hitro debele, kakor tudi naglo dorastejo. Med tem; ko na Ogerskem mnogo takih prešičev pogine, se tega ne opazuje v Srbiji.
Ne bom pobijal laži, ki so raztrošene o srbskem prešiči. Omeniti hočem le, da nahajamo v Srbiji, v deželi, ki uže od nekdaj slovi po svojih prešičih, gotovo veliko skušnjo o reji prešičev. Gotovo bo zanimalo vsacega, kaj natančnega poizvedeti o teh skušnjah. Tako imamo najpoprej priložnost odgovoriti na vprašanje: Kako naj pospeši svinjorejec na podlagi skušnje na umeten način rodovitost pri svojih prešičih.
V to svrho ravna se v Srbiji na nasleden, priprost in praktičen način. Po porodu sesajo praseta (pujski) dva meseca, potem se pa morajo odvaditi. Na to krmi se plemenska svinja s krepko} osoljeno in sploh dobro pičo. Kakor znano, bukajo se svinje uže ava do tri tedne po porodu. Po skušnji pa se ne sme svinja takoj spustiti k mrjasci, temveč pusti naj se dva ali tri dni bukajoča, skoraj do konca bukanja in še le potem se pusti svinja z mrjascem skupaj.
Ko je mrjasec enkrat k večem dvakrat skakal, se loči od svinje. Potem se loči plemensko svinjo, če je samo ta bila ubrejena (kar se navadno zgodi) od družili svinj. Posebno se jo pa mora ločiti od drugih mr-jascev, ker so ti jako kočljivi in pri plemenski, če tudi uže ubrejeni svinji zopetno bukanje pouzročijo. Ubre-jeni svinji se pa ne sme več soliti piča. Med tem, ko Je svinja breja, gojiti se jo mora jako skrbno in vrgla bo potem gotovo več praset, kakor pri navadnih razmerah. Sicer nisem še imel priložnosti sam prepričati se o resničnosti teh „pravil" , pa uporabljajo se v Srbiji splošno kot dober in najgotovejši način, popraviti slabo rejo. Mislim; da tudi teorija temu stavila ne bode ovire.