Marjan Anžur, dipl. ing. generalni direktor IMV Po 20. decembru 1989 bomo v IMV še korak bliže Evropi vajsetega decembra bomo v IMV zopet imeli referendum. V času dogovorne ekonomije smo ničkoliko-krat odhajali na volišča, se pri tem dostikrat jezili, včasih tudi veselili. Tokrat bomo to dejanje dostojanstveno opravili zadnjič po starem sistemi in s tem tudi formalno napravili iz delovne organizacije in tozdov PODJETJE. Kaj bomo s tem dosegli? 1. Organizacijsko bomo postali podobni in primerljivi s podjetji na Zahodu. 2. Uradno bomo zaključili obdobje dogovorne ekonomije znotraj IMV. Z eno samo potezo bomo iz delovne oragnizacije IMV napravili družbeno podjetje IMV, ki bo isti hip ustanovilo podjetje v okvirih dosedanjih tozdov. Na ta način bomo dosegli dva zelo pomembna cilja: 1. Ohranjena bo integriteta IMV preko kapitalske povezave. 2. Omogočena bo decentralizacija vodenja v posameznih podjetjih z natančno opredeljeno odgovornostjo. Krovno podjetje. IMV, ki bo lastnik ustanovljenih podjetij, bo prevzelo v odplačilo tudi stare dolgove bivše Tovarne avtomobilov. Na ta način bodo programi (podjetja) razbreme- njeni vsakršnih tujih obveznosti in bodo v celoti prevzeli skrb za svojo usodo v lastne roke. Premoženje IMV bo dobilo svoje lastnike in upravljalce, s čimer bomo zagotovili tudi ohranjanje vrednosti premoženja oz. njegovo večanje. Krovno podjetje IMV bo poleg lastniške funkcije skrbelo za predstavljanje firme, strateški razvoj, za kontrolo poslovanja v posameznih podjetjih, za poslovno filozofijo in podjetniško kulturo, za promet z vrednostnimi papirji in po potrebi opravljalo tudi druge naloge. Krovno podjetje bo imelo odločilen vpliv na investicije (razširjeno reprodukcijo), nove programe in po potrebi izvajalo tudi sanacije. Nova organiziranost omogoča tudi enostaven postopek za tuja vlaganja, če se bo in kadar se bo pojavil interes partnerja za vlaganje v katerikoli del IMV-ja. Zahteva Zakona o podjetjih o obvezni prilagoditvi delovnih organizacij novi zakonodaji nas ni prehitela, ampak smo jo komaj čakali, saj nas je dosedanja zakonodaja vse močneje ovirala pri uresničevanju naših ciljev. V zadnjih štirih letih smo vztrajno in zanesljivo spreminjali svojo strukturo in podobo. Leta 1985 smo si za cilje postavili: finančno, programsko in kadrovsko prenovo, zaprto devizno bilanco in pogoj, da vsak program nosi svoje stroške. Finančno smo se sanirali v letih 1985 in 1986, kadrovsko prenovo smo organizirano zastavili leta 1987 in jo vsa leta uspešno izvajamo, programsko sanacijo smo realizirali s Pogodbo o sovlaganju med IMV-RNUR, devizna bilanca je vsa leta pozitivna, najpomembnejše dejstvo pa je za- prta devizna bilanca REVOZ-a, ki je bila tudi glavni vzrok težavam Tovarne avtomobilov v letih 1980-85. Uspešen start REVOZ-a v letu 1989, uspešna realizacija in napredovanje projekta RENAULT 5, izjemen odziv tržišča nanj, dober image IMV-Revoz-a v Jugoslaviji, odlični rezultati pri doseganju kvalitete vozila R-5 in že več kot dve leti trajajoča izredno uspešna prodajna sezona ADRIJE v Evropi so naša glavna orožja za prihodnje leto. Imamo nekaj, kar bi nam lahko marsikdo zavidal: dobre proi- zvode in zagotovljeno tržišče. To je kapital, na katerem lahko in tudi bomo gradili perspektivo. Seveda bi bilo prelepo, če bi lahko oceno stanja v IMV s tem že zaključili. Imamo tudi težave, vendar ne takšne, da jim ne bi bili v doglednem času kos. Država nam je tudi letos močno nagajala z nerealnim tečajem, kije zamajal ADRIJO v dohodkovnem smislu, saj nam je v povprečku jemal tudi do 20 % celotnega prihodka. Čeprav se situacija popravlja, nam zgubljenega dohodka ne bo povrnil nihče. EGS nam je začel zaračunavati dodatne carine, ker smo postali prenevarni konkurenci znotraj EGS. Tudi v tem primeru nas naša država pušča zaenkrat same! Ne glede na to smo se odločili, da v ADRIJI postorimo še vse tisto, česar v zadnjih 25-ih letih nismo. Ponovno bomo proučili strategijo programa, makro in mikro ekonomijo, utrdili organizacijsko in kadrovsko strukturo, transferirali potrebna znanja iz drugih programov, združili vso našo pamet in kapital ter postavili trdne temelje programa, ki ima sicer svoje trdno mesto v Evropi že več kot 20 let. Perspektivo ADRIJE vidimo v samostojnem nastopu na evropskih tržiščih z lastno blagovno znamko in lastno prodajno mrežo. Sedanji obrati ADRIE, ki so dobavitelji končni montaži, bodo morali v prihodnje postati še samostojnejši, odgovorni za lasten razvoj, pri čemer obstajajo možnosti in interes renomiranih evropskih firm za vlaganje kapitala in razširitev programov v teh obratih. TPV bo v letu 1990 dokončno definiral svoj program in po potrebi doživel tudi organizacijsko spremembo. Beli Manastir se bo vključil med dobavitelje REVOZ-a tudi za R-5 razvil nekatere druge programe. Pri vseh dosedanjih spremembah smo uspeli obdržati polno zaposlenost in s tem zagotoviti socialno varnost zaposlenih. Tudi to smatram za pomemben dosežek dosedanjega prestrukturiranja, čeprav bo takšne rezultate težko zagotoviti prav pri vseh programih. K temu cilju bomo vsekakor vztrajno težili, saj je lojalnost delavca do podjetja in podjetja do delavca naj večji kapital vsakega podjetja, tudi našega. Z doseženimi rezultati smo lahko vsekakor zadovoljni. Probleme, ki jih še imamo, bomo zmogli in znali rešiti. Zato naj ta referendum, kot tudi vsi dosedanji, pomeni hkrati tudi oceno dosedanje poti in stopnjo zaupanja temu vodstvu. Pavle Noč, dipl. ing. v. d. glavnega direktorja TOZD REVOZ: REVOZ -delniška družba red dobrim letom ali točno 22. junija 1988 sta IMV in RNIJR podpisala pogodbo o vlaganjih v skupni projekt RENAULT 5 in ugotavljali smo, da je to pomemben mejnik v zgodovini IMV. Usklajevanje te pogodbe s takratno našo zakonodajo je bilo izredno dolgotrajno in težko, saj so bila uradna stališča obeh partnerjev v nekaterih določbah pogodbe dokaj različna. V pretečenem obdobju pa smo ukinili staro zakonodajo in sprejeli novo in sicer Zakon o podjetjih. deloval kot delniška družba, v kateri bosta imela vložen kapital kot delnice tako IMV kot tudi RNTJR in sicer v deležih, kot jih definira pogodba iz lanskega leta. V. skladu z veljavnimi predpisi bo imel svoje organe upravjlanja, ki pa so drugačni kot dosedanji. Vsak organ od skupščine, do upravnega odbora, nadzornega odbora in delavskega sveta bo imel svoje pristojnosti in tudi odgovornosti, ki so opredeljena v Zakonu o podjetjih in bo tudi sestavni del sta- tuta delniške družbe REVOZ. Okviri dosedanje pogodbe med IMV in RNUR pa vseh teh sprememb niso dopuščali in je bilo potrebno razmišljati o spremembah in dopolnitvah. Po temeljitih analizah pri obeh partnerjih smo prišli do zaključka, da je najboljše izdelati novo podobo, ki bo jasno definirala vse medsebojne pravice in obveznosti. Ta dokument ima zelo jasen naslov »Pogodba o ustanovitvi mešanega podjetja (družbe)«. Tako bomo z uspešno izpeljavo referenduma v REVOZ prestopili še nepomemben mejnik naše zgodovine, dali bomo možnost ustanovitve popolnoma novega samostojnega podjetja, ki mu je prihodnost zagotovljena, in smo njegovi delavci tudi mi sami. Določbe tega novega zakona pa so dokaj blizu francoski zakonodaji, ki ureja področje podjetništva. Tudi sami v IMV se moramo organizirati na novo v skladu z novo zakonodajo v družbeno podjetje, ki bo ustanovilo posamezne samostojne družbe oziroma mešana Podjetja od katerih je eno tudi REVOZ. REVOZ bo v bodoče jtmtflMim- ' 1 1 L ja Vi - ■ 1 n Bp k 9B i! - I ^ ^ S Jože Sagadin, v. d. glavnega direktorja TOZD ADRIA: Nova organiziranost -večja ustvarjalna svoboda ustvarili 23 mllj.$ deviznega priliva. V ostri konkurenci številnih evropskih proizvajalcev nam je uspelo pridobiti posel in izgradnjo prve tovarne prikolic v SZ v Minsku, kjer že v sredi naslednjega leta pričakujemo začetek poizkusne proizvodnje. Naše prikolice so v testni prodaji na Japonskem, navezujemo pa tudi stike z domovino tovrstne industrije - ZDA. Naša usmeritev v izvoz, tako prodamo več kot 90 % svoje proizvodnje prikolic, je vedno pogojevala izostren občutek za tržišče, inovacije in kakovost. Za uresničevanje vseh teh zahtev pa potrebujemo tak način organiziranja, ki nam bo omogočil čim tesnejšo povezavo z razvitimi evropskimi tržišči, ki se jim moramo približati ne samo s proizvodom, temveč tudi z načinom celotnega poslovanja. Kakšni so torej osnovni cilji, ki jih vidimo v novi podjetniški organiziranosti: - jasni, dolgoročno naravnani lastninski, pogodbeni in drugi poslovni odnosi, tako znotraj IMV kot v celotni družbi; - prilagodili se bomo enostavnemu in logičnemu načinu dela, po katerem posluje vsa naša konkurenca in tudi naša lastna podjetja v tujini in tako sebi in partnerjem bistveno olajšali delo; - ustvarjeno bo kreativno, podjetništvu in zdravi poslovni logiki naklonjeno institucionalno okolje, ki ga moramo vsi kar najbolj izkoristiti za rešitev iz tekočih gospodarskih in socialnih težav; - edini kriterij za vredno- asten razvoj in trženje sta IMV ADRIO v 25 letih pripeljala do vrha evropskih proizvajalcev mobilnih počitniških enot. Sodimo v zelo ozek krog jugoslovanskih podjetij, ki so zelo zgodaj znala uporabiti lastno znanje in tržne potenciale ter se s proizvodom z lastno znamko preko svojih trgovskih podjetij širom Evrope uspela prebiti do najzahtevnejših kupcev. Leta 1965 smo izvozili prvo prikolico na Švedsko, danes pa v 14 državah prodajamo preko 100 tipov počitniških prikolic ADRIA in avtodomov ADRIATIK. Vsaka deseta prodana prikolica v Evropi nosi ime ADRIA, naši tržni deleži pa so v nekaterih deželah tudi bistveno večji. Tudi vrednostno stalno povečujemo izvoz, tako da bomo v letošnjem letu izvozili za 54 milj. $ in tenje našega dela in rezultatov bo dokončno postalo mednarodno tržišče, ki ga ADRIA že v veliki meri pozna in obvlada; - tržno ovrednoteni rezultati dela bodo tudi osnova za strokovni in osebnostni razvoj vsakega posameznika. Samo ustrezno motivirani in strokovno usposobljeni delavci bodo sposobni enakopravno poseči v hudo konkurenčno bitko na hitro razvijajočem se tržišču proizvodov za prosti čas. Prepričan sem, da bo nova organiziranost, za katero se odločamo in celotna družbena klima, ki jo s tem soustvarjamo, vsem delavcem ADRIE omogočila potrebno ustvarjalno svobodo in hkrati trdno poslovno povezanost v sistem IMV. Tako bomo lahko izkoristili vse naše človeške, razvojne in tržne potenciale ter se dolgoročno utrdili v vrhu evropskih proizvajalcev, kamor ADRIA brez dvoma tudi sodi. Vlado Bahč, v. d. pomočnik glavnega direktorja za dopolnilni program: Pomembne odločitve rganizacij-ske in poslovne spremembe, katere doživljamo v zadnjih, letih v IMV, so odraz načrtovane usmeritve in naših odločitev, da zgradimo gospodarski subjekt, ki bo lahko sprejel in premagal izziv, ki ga pred nas postavlja prihodnost. Ta proces se je v IMV že začel. Postavili smo temelje za tržno in poslovno zaokrožene enote, ki so v tem letu oblikovane kot tozdi, z referendumom pa se odločamo, da postanejo delniške družbe. Prav gotovo je to velik izziv za vse delavce IMV, verjetno te spremembe še posebno pozorno spremljajo delavci posebnih programov. Zakaj? Do letošnjega leta so enote Tovarne posebnih vozil in Tovarne avtomobilskih delov in opreme delale pod okriljem avtomobilskega in prikoliškega programa, brez jasnih razmejitev dolžnosti in obveznosti. Leto 1989 pa je bistveno spremenilo te odnose, postala sta dva samostojna gospodarska subjekta, ki sta se morala spoprijeti s trdo in neizprosno samostojnostjo gospodarjenja. Kot vsak začetek tudi ta hi bil enostaven. Postaviti je bilo potrebno lastno strategijo razvoja in uveljavljanja v dokaj zapletenem obdobju v Prostoru. Na vsakem koraku so nas spremljale preizkušnje, ki so imele samo dva izhoda, se utrditi in uveljaviti ali pa odmakniti in priznati, da se nismo sposobno spoprijeti z nalogo. Z veseljem lahko ugotovimo, da smo strategijo pravilno zastavili in danes smo nekaj korakov bližje temu, da tudi posebni programi zaživijo kot uspešen del IMV. Tovarna avtomobilskih delov in opreme se po uspešno prestanem krstu AUDIT uveljavlja kot uspešen partner Revoza, ki že plete svoje mreže z določenimi tujimi partnerji, s katerimi naj bi bila pot v Evropo enostavnejša, predvsem pa hitrejša. Le takšen pa lahko Beli Manastir živi in se raz- vije v dobro svojih delavcev in IMV kot celote. Doseženi rezultati v Tovarni posebnih vozil potrjujejo pravilnost usmeritev in odločitev, ki so bile dogovorjene ob določitvi tega tozda. V tem letu smo izdelali razvojno strategijo, tehnološki elaborat za obnovo tovarne v Novem mestu, v končni fazi so razgovori za program na Suhorju in v Brežicah, to pa je osnova, na kateri tudi gradimo nadaljnji razvoj in izgradnjo nove družbe. Zavedamo se, da ta ureditev zahteva nekaj več časa, predvsem pa tudi sredstev, ki bodo tudi narekovala dinamiko izgradnje. Vsekakor pa sem prepričan, da je zagnanost sodelavcev, ki so združeni v tem programu zadovoljiv garant za nadaljnjo uspešnost. Naj ob tem odločilnem referendumu, ki pomeni resnično naj večjo preo-kretnico na pravi poti IMV v prihodnost, da s svojimi »za« še enkrat potrdimo, da smo se pravilno odločali do sedaj, kar pa je prav gotovo tudi porok za boljši jutri. Naša anketa KAJ PO VAŠEM MNENJU POMENI TRANSFORMACIJA IMV V PODJETJE? Milan Pavič, predsjednik; gospodarske zbornice Jugoslavije MV kao drugi proizvod] ač automobila i prvi proizvodjač prikolica u zemlji, sa preko 5.000 zaposlenih i izrazito izvoznom orijentacijom proizvoda iz osnovnog programa, zauzma značajno mesto u jugoslovenskoj privredi. Sve to, uz stalan rast kvaliteta proizvoda, nove proizvodne programe, ekonomičnost u proizvodnji i povečanje prihoda od izvoza - što je do sada pratilo poslovanje IMV - smatram sasvim dobrom osnovom da IMV kao dosadašnja radna organizacija može sasvim uspešno da se prilagodi rešenjima iz Zakona o pre-duzećima i njemu kore-spondentnim sistemskim zakonima i uspešno Posluje kao preduzeće u novim tržišnim uslovima. Na osnovu do sada postignutog u IMV, treba prilikom transformacije imati u vidu tri veoma bitne stvari: prvo, da se novom organizacijom očuvaju Pozitivni rezultati, odnosi i veze u IMV i šire; drugo, da će buduća organizacija IMV biti usmerena na trajno povećanje efikasnosti sredstava i kapitala kojim se raspolaže i družiti proizvodnih faktora; i treće, da se poveća motivacija za rad i inovacije. »Priznanja, kijih je IMV deležen v svetu, kjer za dosego tega veljajo kriteriji, ki Jih doma šele uveljavljamo, so zagotovo največji dokaz, da Je IMV na pravi poti.« Sam Zakon o preduzečima daje okvirna rešenja koja predstavljaju bazu, pre svega za novo i sasvim različito organizovanje i udruživanje preduzeća. U perspektivi gledano, sigurno je da če pretežan deo složenih poslovnih sistema, bilo da se radi o krupnim RO ili SOUR, nastojati da se kapitalski organizuje na deonlčkom principu kako bi se budućem preduzeču obezbedilo aktivan poslovni subjektivitet unaj širem smislu te reči. Za preduzeća kao što je IMV, gde je spregnutost i medjuzavisnost materijalnih i finansijskih tokova veoma velika, od stepena ostvarene integracije kapitala zavisiče tokovi upravljanja, odlučivanja i razvoja u celini. Konkretna pitanja koja se odnose na identifikaciju oblika preduzeća, strukturiranje odnosa i veza u njemu i prema ostalim subjektima na tržištu, zavisiče od ciljeva koji se žele postići novom organizacijom. S tog stanovišta nijedan oblik privredjiva-nja nije ekonomski, a ni društveno neutralan: mogućnosti opstanka na tržištu i stabilan rast i razvoj preduzeća u znatnoj meri zavise od odgovarajućeg izbora. Pritom, treba ot predsednik izvršnega sveta lahko v zvezi z vašo bodočo organiziranostjo povem le osebno mnenje. Izvršni svet namreč že dolgo več ne spremlja ali kakorkoli £> imati na umu da nova organizacija nije jednom zauvijek data. Vi sada postavljate temelje novog tržišnog produzeća, a njegovo stalno prilagodjava-nje tržišnim uslovima pri-vredjivanja, tržištu kao vekovnom nemilosrdnom arbitru uspjeha bit će neprekinut proces. Kako je u IMV i do sada negovano tržišno poslovanje i da orijentacija ka dinamičnom razvoju, uvjeren sam da će kao preduzeće u novim uslovima biti takodje veoma uspešno, jer ima tradiciju i iskustvo, realizuje proizvode koji osiguravaju stabilan prihod, dobit i lične dohotke radnicima i na kraju, predstavlja dobrog partnera za buduće integracije, sarad-nju i zajednička ulaganja sa drugim preduzečima u zemlji i Prostranstvu. Adolf Zupan, predsednik izvršnega sveta Sob Novo mesto: Pot, ki nas vodi v podjetja Delavski svet DO IMV je na 4. redni seji 4. 12. 1989 določil dokončna predloga pobude, da se naša DO organizira (v prvi fazi) kot družbeno podjetje, in statuta družbenega podjetja, kot akta, ki sta pogoj oz. preko katerih bomo v naslednji fazi (naslednji dan po sprejetju) preobrazili IMV v želeno »podjetniško organiziranost« z ustanovitvijo delniških družb. Istočasno je delavski svet razpisal referendum za odločanje o sprejetju pobude in statuta, nato pa sprejel okvirni sklep o ustanovitvi delniških družb Revoz, Adria Cara-van, Tovarna posebnih, vozil in Tovarna avtomobilskih delov in opreme Beli Manastir. S slednjim je sprejel obveznost, da bodo družbe takoj po referendumu, seveda pod pogojem uspešnega izida, tudi dejansko ustanovljene. O vsem, tako o vsebini predlaganih aktov, kot o ciljih sprememb in postopkih, smo se lahko seznanili na zborih delavcev, v obravnavah pred samoupravnimi organi in DPO ter z izdanimi gradivi, saj smo do sedaj opravili zlasti naslednje aktivnosti: - 16. 11. 1989 Je delavski svet BO IMV določil osnutka pobude in statuta družbenega podjetja ter Ju dal v poprejšnje obravnave; - 21. in 22. 11. 1989 so oba osnutka (s predlogi celovite nove organiziranosti) obravnavali delavski sveti vseh tozdov in DSSĐ, in sprejeli sklepe o organizranju obravnav pred delavci ter imenovali svoje organe za izvedbo referenduma (komisije za izvedbo referenduma v tozdih oz. DSSD in komisije za imenike za glasovanje); - do 22. 11. 1989 so osnutka in predloge obravnavale DPO v tozdih, DSSD In DO IMV (sindikat, ZKS, ZSMS); 20. do 24. 11. 1989 so bili organizirani zbori delavcev za poprejšnje obravnave; 4. 12. 1989 je delavski svet DO IMV obravnaval pripombe in predloge iz poprejšnjih obravnav ter na tej podlagi določil oz. sprejel že navedena končna predloga pobude ter statuta in okvirni sklep o ustanovitvi družb; 12. do 18. 12. 1989 so bili organizirani zbori delavcev za obveščanje o pripombah, oz. predlogih iz poprejšnjih obravnav, dokončnih predlogih pobude in statuta za odločanje z referendumom in o okvirnem sklepu o ustanovitvi družb; izdana so bila zlasti gradiva: Informacija gradiva za obravnave in odločanje o uskladitvi org. IMV z zakonom o podjetjih. Podrobnejša obrazložitev usklajevanja IMV z določili zakona o podjetjih. Osnutek in predlog statuta družbenega podjetja IMV. Osnutek in predlog pobude, da se DO IMV organizira v družbeno podjetje. Informacija o pripombah oz. predlogih k osnutku pobude za org. DO IMV v družbeno podjetje in k osnutku statuta družbenega podjetja ter dodatna informacija. Okvirni sklep o ustanovitvi družb, glasilo Kurir št. 17, s člankom: Tretja redna seja delavskega sveta DO IMV — sprejeta pobuda za org. IMV v družbeno podjetje. Vsa so bila objavljena in predlagamo, da jih pred referendumom ponovno pregledamo. REFERENDUM BO V SBEDO, 20.12.1989 Delavci v tozdih bodo odločali o sprejetju pobude in statuta, torej o dveh aktih, delavci v DSSD pa samo o statutu družbenega podjetja. Imenik! za glasovanje (volilni Imeniki) so bili objavljeni na oglasnih deskah primerjajmo jih s seznamom volišč in preverimo, na katerem volišču bomo volili. 100 % 100 % TADO BM v tujini (družbeno podietje) Za izvedbo referenduma v DO IMV je delavski svet imenoval komisijo DO, v sestavi: Simon Drobnič - predsednik, Stane Jaklič - namestnik predsednika, Sonja Potočar - tajnica, Katarina Lovrinič - namestnica tajnice, Slavko Drab - član, Divna Obradovič - namestnica člana. In kako bomo glasovali? Po že dobro znanem postopku, vsak delavec na svojem, v večini primerov običajnem volišču iz seznama, ki je objavljen posebej. Delavci v tozdih bodo glasovali z dvema glasovnicama (dva akta): rumena — za odločanje o sprejetju pobude in bela - o statutu; delavci v DSSD pa z eno glasovnico: bela — o statutu. Glasuje se z obkrožanjem »ZA« ali »PROTI«, glasovanje na vsakem volišču pa bo vodil volilni odbor, ki bo po potrebi dajal podrobnejša navodila. IMV KJE BOMO GLASOVALI Z. št. TOZD - DSSD - Številka organizacijske enote volišča Glasujejo delavci: 1. TOZD REVOZ: 1.1. - Obrat I - 1 - - OBRAT I - Obrata I 1.2. - Obrat II - 2 - - OBRAT 11 - Obrata II 1.3. - Obrat III - 3 - - OBRAT III - Obrata III 1.4. - Obrat IV - 4 - - OBRAT IV - Obrata IV 1.5. - Obrat V .. - 5 - - OBRAT V - Obrata V 1.6. - Tehnične storitve - 6 - - Tehnična priprava - Vzdrževanja, energetike, (TS) vzdrževanja orodjarne in vodstva TS 1.7. — Prodajna direkcija ... - 7 - - Jedilnica servisa — Prodajne direkcije: Vodstva, marketinga in prodaje, 1.8. — Vodstvo TOZD in - 8 - - Kadrovski oddelek s poslovalnicami ter PPA — Vodstva tozda in Proizvodno tehnične direkcije, Razvoja, Tehnologije, CP ter direkcij: Splošnih dejavnosti, Nabave, Fin. računovod., Kakovosti in plana ter analiz 2. TOZD ADRIA: 2.1. - Obrat Novo mesto, - 9 - - Montaža obrata - Obrata Novo mesto, Vodstva Vodstvo Novo mesto tozda In ostale službe in vseh služb na lokaciji v Novem mestu 2.2. — Obrat Brežice - 10 - - Jedilnica obrata - Obrata Brežice (in kontrole — Obrat Mirna - Obrat Črnomelj Brežice kakovosti obrata) 2.3. 2.4. '• - 11 - — Jedilnica Obrata Mirna - Obrata Mirna (in kontrole kakovosti obrata) 2.4.1. - 12 - - Oddelek galanterije in žage - Jedilnica odd. gal. in žage - Oddelkov galanterije in žage obrata Črnomelj 2.4,2. - vodstvo, službe m - 13 - - Jedilnica mizarskega - Vodstva, vseh služb in mizarski odd oddelka mizar. odd. Obrata Črnomelj 2.4.3. — Oddelek Semič ... - 14 - - Jedilnica oddelka - Oddelka Semič (v sestavi - Obrat Šmarjeta Semič Obrata Črnomelj ) 2.5. - 15 - - Jedilnica obrata Šmarjeta - Jedilnica obrata - Obrata Šmarjeta 2.6. - Obrat Šentjernej - 16 - - Obrata Šentjernej Šentjernej 3. TOZD TFV 3.1. - Obrat Suhor - 17 - - Jedilnica obrata - Obrata Suhor Suhor 3.2. - Obrat Brežice - 18 - - Jedilnica obrata - Obrata Brežice (prej Brežice Kovinskega obrata) 3.3. - Vodstvo tozda in - 19 - - Tajništvo razvoj. - Vodstva tozda in vsi drugi službe področja delavci na lokaciji v Novem mestu) 4. Tozd TADO Bell Manastir - 20 - - Jedilnica tozda - Tozd TADO 5. Delovna skupnost - 21 - - Sejna soba področja - DSSD (DSSD) informatike (prej OIS) Izide referenduma v tozdih, in DSSD bodo ugotavljale posebne komisije (za izvedbo referenduma), imenovane s sklepi delavskih svetov tozdov oz. DSSD, izid za DO IMV kot celoto pa komisija, imenovana s sklepom delavskega sveta DO. Končni izid referenduma za DO IMV bo ugotovil delavski svet DO po poročilu komisije za izvedbo referenduma, nato pa na tej podlagi (pod naslednjo točko dnevnega reda), že kot delavski svet družbenega podjetja odločal o končnih, podrobnejših aktih za ustanovitev delniških družb. Seja delavskega sveta bo predvidoma naslednji dan po referendumu, v četrtek 21. 12. 1989, izid pa bomo objavili kot običajno v Informatorju. drugače podaja mnenja gospodarskim subjektom v zvezi s tem. Njegova vloga je, da mora zagotavljati, kot organ občinske skupščine, pogoje za življenje in delo na področjih., ki so skupnega pomena za življenje in delo vseh občanov in delovnih ljudi v občini. Nedvomno pa je stabilnost oz. uspešnost gospodarskih subektov eden izmed osnovnih pogojev za izvajanje te njegove naloge. In IMV kljub težavam, ki jih ima v tozdu Adria, v naj-večji meri zaradi vzrokov izven nje, je tak subjekt. Na podlagi doseženih uspehov v zadnjih letih v IMV in predlagane oblike »Utrditi položaj In obstati na zahtevnem evropskem trgu je velik izziv, ni pa lahka naloga. Dejstvo, da je HIV že dlje časa prisoten na tem trgu nam nudi vse pogoje za vstop v Evropo 98, kar pa za Jugoslavijo žal še ne moremo trditi!« »Samo želimo si lahko, da bi podjetniška miselnost čimprej prišla k nam in prvi korak se začenja s preoblikovanjem v podjetje in s takšno organiziranostjo, kjer bodo inovativni predlogi na vseh področjih dobro plačani cilji « organiziranosti vam verjamem. To tudi zato, ker je IMV še pred sprejemom zakona o podjetjih iskal smeri organiziranosti, ki so bile pozneje še vedno premalo razrešene v tem zakonu, ker dosega dobre poslovne rezultate, daje poudarek kadrom, se delovno povezuje z razvitim francoskim partnerjem, namenja poudarek kakovosti in ker je nasploh poslovno odprt v razviti svet. Priznanja, ki jih je deležen v tem svetu, kjer za dosego tega veljajo kriteriji, ki jih doma šele uveljavljamo, so zagotovo naj-večji dokaz, da je IMV na pravi poti. Dolžnost države je, da mu zagotovi stabilne pogoje za poslovanje. Pričakujem, da bo IMV veliko doprinesel tudi k razvoju občine.« Cirila Zajc, plan-analiza-kontroling ADRIA: podjetju so nas učili že v srednjih šolah. Nato smo ga za 20 let preimenovali v organizacijo združenega dela, da bi danes ugotovili, kako je podjetje le primernejši izraz za dejavnost, ki se v njem odvija. Samo ime niti ni toliko pomembno kot vsebina, ki jo pod njim pojmujemo. Na zapadu, po katerem se končno le čedalje bolj zgledujemo, pod podjetništvom razumejo tako ravnanje vodstva, ki lastniku kapitala v tem podjetju njegovo vrednost nenehno povečujejo. Podjetništvo v naših razmerah pomeni prehod od dogovorne v tržno ekonomijo, kjer trg nagrajuje uspešne in uniči neuspeš-r.e, podjetjem pa daje večjo samostojnost. Največjo vlogo imajo vodje, organizatorji procesov in pobudniki novosti v njem — skratka podjetniki (mana-gerji), katerih cilj je: izkoristiti vse priložnosti, ki jih daje trg, da bo firma mocejša, konkurenčnejša in s tem za delavca varnejša. In kaj pomeni transformacija IMV Adrie v podjetje? 3amo želimo si lahko, da bi podjetniška miselnost čimprej prišla k nam in prvi korak se začenja s preoblikovanjem v podjetje in s takšno organiziranostjo, kjer bodo inovativni predlogi na vseh področjih dobro plačani cilji. Adria dobro pozna tuje podjetnike, saj jim že 25 let uspešno konkurira v Evropi. Slabše poslovne rezultate je dosegla tudi zato, ker domače - jugoslovansko okolje podjetništvu ni bilo naklonjeno. Namesto, da bi nagrajevalo smele poteze izvoznikov, jih je z ekonomsko politiko destimuliralo. Upamo, da je ta čas mimo, uradna usmeritev v podjetništvo nam to dokazuje. Zato, čimprej postanimo pravo podjetje (ne le po nazivu), saj je to prvi pogoj, da se kdaj približamo zapad-nemu standardu.« Danilo Plesničar, PVT ADRIA Italija in Švica rva misel ob napovedani reorganizaciji, ki pride »staremu« iem-vejcu na pamet, je verjetno naslednja: »... že spet se reorganiziramo, spreminjamo, gremo na novi referendum!« No, to je sicer res, vendar mislim, da gre tokrat za spremembe, ki so prav gotovo nujno potrebne, poslovno logične in pravilno usmerjene. In to je tisto najvažnejše. Vsaka nova organizacija, sicer sama po sebi res ne prinaša niti novih tržišč niti novih izdelkov, niti boljše kakovosti in ostalih lepih stvari; prav gotovo pa nas mora postaviti vse skupaj organizacijo oziroma v drugačno, aktivnejšo, odnose znotraj podjetja odgovornejšo vlogo, da te mora prinesti občutek cilje z gotovostjo in hitreje gotovosti za delovno dosežemo. mesto, za osebni zaslužek Danes je Evropa in širše in sploh bodočnost. Kon-gledano na svet, v fazi veli- kurenca nas seveda ne kih sprememb. Vsi se zave- čaka in zato moramo dajo, da imajo samo kako- pametno pohiteti! Tokrat vostnejši, hitrejši, elastič- zares!!« nejši, pametnejši ljudje, oziroma njihova podjetja, perspektivo za naprej: ostali, drugačni prav gotovo ne! Zato menim, da bodo (morajo) nova organizacija našega dela, nov način odločanja in vodenja podjetja ter nov, zahtevnejši način izvajanja dogovorjenega bistveno doprinesli k temu, da IMV kot celota (tako avtomobili, kot ADRIA prikolic in avtodomi) ne bo zaostal v neusmiljeni bitki na tujih tržiščih, ampak bo, ravno nasprotno, še napredoval proti samemu vrhu. Po moje, mora biti lep občutek, da si prvi med najboljšimi, mar ne? Odločitev za drugačno ....IV' J™* : mm v.v.v.% KS ■lil ■lili! mmMi mm S?«™1:?":1:« iiililP WT ■lili “m- im . m?™?? : S??' y Jlil. W M mm sinili ■ s »Prva misel ob napovedani reorganizaciji, ki pride staremu iemvejevcu na pamet, je verjetno sledeča: ..že spet se reorganiziramo, spreminjamo, gremo novi referendum!« No, to Je sicer res, vendar mislim, da gre tokrat za spremembe, ki so prav gotovo nujne, poslovno logične in pravilno usmerjene.« Robert Yebuah, dipl. ing. - Laboratoriji za gradiva, RE - REVOZ: ahko bi karikirano rekli, da je človek ob popolni svobodi odločanja, zmožen vsega! Ce bo IMV kot podjetje koval svojo usodo brez vsakršnih kratkoročnih napotkov od »drugod«, bo po mojem prepričanju, s časom postal pomemben dejavnik v industriji cestnih vozil ne samo doma, temveč tudi na svetovnem tržišču. Zato, ker bo prišlo do demonopolizacije delovnega mesta in s tem do večje motiviranosti slehernega delavca, kar bi pomenilo sprostitev ustvarjalne energije delavcev. To so elementi, ki bi zagotavljali večjo učinkovitost, večji dohodek in s tem socialno varnost zaposlenih.« Izboljšala se je kakovost naših. izdelkov, kar pomeni da smo sposobni narediti tisto, kar Evropa zahteva od proizvajalca.« Jovo Bogovac, kontrola kakovosti REVOZ e zdi se mi, da sem zadosti kvalificiran, da bi lahko dal odgovor na tako vprašanje. Mislim, da to področje sodi v domeno ekonomije in ekonomistov, strokovnih služb in vodstva tovarne. Če pa že moram odgovoriti na to vprašanje, potem bi se moral vrniti malo nazaj na sam začetek pogovorov o novem načinu organiziranja podjetja. Namreč, spominjam se, da so nekateri bili nekoč zoper ideje, da IMV postane mešano podjetje in to s tujimi partnerji, češ prodali smo firmo tujcem«. Moj odgovor je že takrat bil: dosedanji način poslovanja in organiziranja podjetje ni dal želenih sadov. Posebej ne tovarnam brez lastnega programa in še v situaciji, ko nas je zajela težka gospodarska kriza. Menim, da vodstvo tovarne ni imelo druge izbire. Izkoristilo je dane možnosti in pravočasno preprečilo propad IMV. Igor Rekar, razvoj ADRIA premembo gotovo lahko označim kot pozitivno, saj se bomo vsaj po organiziranosti približali razvitemu svetu. Seveda pa upam, da ne le po organiziranosti, pac pa da je to le prvi korak k korenitim spremembam, ki bi nam omogočile boljšo perspektivo.« Anton Šuklje, ADRIA - Informatika is- lim, da smo se s sedanjimi procesi v našem gospodarstvu končno začeli približevati sistemom v kapitalističnih državah. Na reorganizacijo IMV v podjetje gledam s precejšnjo mero optimizma. Upam, da bo novo nastalo podjetje uspešneje premagovalo zapletene razmere v jugoslovanskem gospodarstvu. S tem mislim tudi na boljše poslovne uspehe, da ne bomo le životarili iz rok v usta, kot do sedaj. Z večanjem pristojnosti in odgovornosti določenim telesom znotraj podjetja, upam da se bo tudi pri nas vsaj približno vedelo »kdo pije in kdo plača«, kot je to običajno na zahodu. Transformacija podjetja prinaša s sabo nove izzive za vse nas, nove obveznosti na vsakem delovnem mestu. Veliko se je spremenilo na boljše, od tehnologije, delovnega okolja, higiene dela do discipline. Tomaž Tolar, kontrola kakovosti - REVOZ e- nim, da je transformacija podjetja za nas mlade, pri tem seveda mislim, na mlado delovno silo, ki se šele uvaja v samo proizvodnjo, dokaj nerazumljiva. Menim, da nismo imeli možnosti, da bi o tem zvedeli kaj več, ali pa bili seznanjeni o tem npr. v šoli. Delna krivda je tudi v našem časopisu, ki je edino sredstvo za prenos informacij v samem kolektivu. Današnji tok dogajanj je za nas prehiter in mu težko sledimo. Rezultat transformacije pa upam, da bo kmalu viden tako na našem trgu, kot na tujem, saj je to edina možnost, da ostanemo v samem konkurenčnem vrhu.« Zagorka Hlavatjr -DSSD aj mi pomeni — ne vem natanko. Vsi veliko pričakujemo od sprememb v gospodarjenju in menim, da nas je veliko takšnih, ki ne vemo natanko kaj to pomeni, tudi nekateri gospodarstveniki in politiki ne, čeprav o tem veliko razpravljamo. Neka prelomnica to gotovo je in prvi koraki so narejeni, kakšni bodo naslednji je verjetno odvisno od odločnosti, da se ne bomo ustavili in koliko žrtev smo pripravljeni prevzeti za to, da bo naš jutri boljši.« Janez Staniša, Viktor Roče, th.no- Jurij Marjetič, prototipna TVP logija TPV razvoj - ADRIA is- lim, da je že skrajni čas, da je prišlo do te odločitve, ki gotovo pomeni pozitivne premike, za katere pričakujem, da se bodo po odločitvi na referendumu še dogajali in da jih bomo občutili res kot pozitivne.« ni tozdi so pridobili, drugi dobivajo manj, oz. po domače povedano, za del delovnih ljudi bo še naprej dovolj kruha v tovarni, za nekatere pa je vprašanje. Upamo pa, da bo nam vsem reorganizacija to prinesla.« reusmeritev IMV, ki ga določa zakon o podjetjih, je nova preobrazba IMV, katera prinaša po mojem mnenju dobre stvari. Po novem naj bi bil IMV družbeno podjetje z majhnim številom zaposlenih kot naslovnik družbene lastnine, katera bo vložena v posamezne družbe ter tako vplival na upravljanje teh družb preko kapitala. IMV naj bi se predstavljal kot delničar, družbe pa kot delniške družbe, katere so vsaka zase kot samostojna organizacija in so odgovorne za svoje gospodarjenje. V primeru večjih posegov je pomoč IMV kot DO, katera s strani poslovodnega organa pripravlja tudi plane in analize, sklepe pogodbe ipd. Delniške družbe naj bi nastale iz dosedanjih tozdov, to pomeni, da bi po novi organiziranosti ostali isti delavci na istih delih in opravilih, le nekaj iz strani skupnih služb bi se naj jih preselilo zaradi prostorskih in tehnoloških združevanj. Ta večje preseljevanja v zgodovini IMV pa mene osebno zelo motijo. Enkrat naj bi se že vse to ustalilo, ker bi pripomoglo k boljšemu izvajanju rednih delovnih nalog ter razvojnemu delu. IMV ostaja po novi organiziranosti kot celota, podjetje, ki ima svoje poddruž- »Upajmo, d* nam bo nova organizacija zagotovila vsem dovolj kruha.« bene delnice, tako je lepo in prav, saj sta rasli priko-liska in avtomobilska industrija paralelno od rojstva do danes. Izguba-štvo, katerega trpi do sedaj ADRIA je pa po novi organiziranosti moč prenesti knjižno na skupno breme podjetja, za katerega smo dejansko vsi odgovorni.« Jovo Stupar, Seli Manastir agledavaj- ući sveukupnost organiziranja RO IMV u društveno poduzeće, shodno zakonu može se ukratno reči da ova transformacija u stvari predstavlja ostvarenje ustavnog koncepta novog oblika ostvarivanja samoupravljanja, prilagodjenog ekonomskim i tržišnim zakonitostima poslovanja radi sticanja dobiti. Drugim recima, ova transformacija bi trebala da omogući jedan bolji, savremeniji i efikasniji sistem privredji-vanja, koji bi se rešio pre-teranog formalizma i nepotrebnog normativi- zma. Isti bi bili potisnuti u drugi plan, stavljajući pre svega akcent na sticanje i ostvarivanje dobiti. Sam koncept budućeg organiziranja za nas predstavlja ostvarenje zakonskih i statutarnih rešenja kojima se svaki radni čovek mora povinovati jer oni u stvari predstavljaju jedan novi pristup radu. Odgovornost, počevši od direktora, preko rukovodnih struktura, pa sve do poslednjeg izvršioca u lancu mora biti što prime-renija bilo da se radi o ostvarenju zacrtanih planova i programa rada, kvalitete proizvodnje ili pak konkurencije na tržištu. Uloga nas, kao jednog od dobavljača u sistemu nije zanemariva, te u tom pogledu odgovornost, kvalitet i proizvodnju treba držati na što višem nivou. Samo ovakav pristup u pogledu unapredjenja već spomenutih kao i čitavog niza drugih elemenata, omogućuje politiku napretka i razvoja koji diktira i zahteva savremeni svet. Stoga smatram, da ovaj vid transformiranja predstavlja, u stvari, veliko priznanje i obavezu IMV, kao poduzeću, a samim tim i čitavom društvu na putu izlaska iz krize. Za sada možemo reći da ovaj i ovakav oblik organiziranja u stvari predstavlja velik, a možda i poslednji korak za uključenje u Evropu, a samim tim i jedan bolji, sredjeniji i organizovaniji način života i privredjivanja u celini.« Rudi Kirin, tehnologija - REVOZ .ransforma- cijo podjetja gledam z ekonomskega vidika, in ker nisem ekonomist nimam prave predstave kaj to pomeni. Všeč mi je transformacija IMV na manjše enote, ker menim, da bo pretok finančnih sredstev čistejši.« Silva Petrovič, SCP - REVOZ em za spremembe, seveda če prinašajo dobre rezultate. Za IMV bo to vsekakor zelo pomembno. »Všeč mi je transformacija IMV na manjše enote, kar omogoča čistejši pretok finančnih sredstev.« Kristina Kodrič, obrat Brežice - ADRIA em optimistka. Upam, da bomo s tem prišli do bolj šega dela, večje kakovosti. Zelo mi je bila všeč razlaga transformacije na zboru delavcev, kjer nam je bila dobro pojasnjena. Mislim pa, da se s to novostjo povečuje rizik odgovornosti posameznih podjetij. Upam, da bo tudi ADRIA kot REVOZ našla dobrega poslovnega partnerja - doma ali v tujini. Vložiti bomo morali še veliko naporov in dati vse od sebe da bomo dosegli želene cilje.« Ivan Glogovšek, obrat Brežice - ADRIA Ostoja Kudelič, marketing ADRIA Drago Reba, razvoj ADRIA a pobuda reorganizacije IMV v podjetje je po mojem mnenju edina rešitev. Ne dvomim v koristnost te reorga-nizacije, edini pomislek imam glede naziva družbeno, ker s tem spet ni do popolnosti razjasnjen lastnik kapitala. Po mojem bi bilo najboljše, da bi bil IMV delniška družba s točno določenimi lastniki; državni, privatni ali pa mešan kapital.« is- lim, da je to korak naprej in da bodo mnoge stvari boljše, kot so sedaj. Pričakujem, da bo to prineslo tudi večjo osebno odgovornost od direktorja do slehernega delavca. Bojim pa se, da si bodo nekateri zakon o podjetjih razlagali po svoje. Menim tudi, da smo v pripravi na to spremembo dobili premalo informacij.« is- lim, da bodo nadaljnji procesi kakovostnejše organizacije, razvoja in proizvodnje še bolj utrdili ta položaj in odgovornost IMV, kakor tudi njenih posameznih bodočih organizacijskih delov. Pomemben korak v teh procesih je gotovo nov proizvodni program R-5, za katerega je že na samem začetku veliko zanimanja. Utrditi položaj in obstati na zahtevnem evropskem trgu je velik izziv, ni pa lahka naloga. Dejstvo je, da je IMV že dalj časa v Evropi, po moje ima vse pogoje za Evropo 92, žal jih pa Jugoslavija trenutno še nima.« IMV Kurir - časopis kolektiva industrije motornih vozil Novo mesto - št. 18, december 1989 IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja štirinajstdnevno v 7000 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec, Odgovorni urednik: Vojko Grobovšek, Oblikovalec in tehnični urednik: Drago Pečenik. Člani uredniškega odbora: Marjana Svilan predsednik, Bruno Gričar, Aleš Fink, Anton Guštin, Radovan Smerdel Danica Ivanušič Ivanka Bogolin, Spasenka Lazarov, Anton Repovš, Barbara Krajnc, Marko Rajkovača, Irena Judež, Irena Mislej, Izdajateljski svet. Ines Marolt, Drago Plankar, Vinko Škot, Miloš Jakopec, Jasna Šinkovec. Urednik rubrike: Spasenka Lazarov. Uredništvo in uprava: Novo mesto Zagrebška c. 20. Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO.