OBVESTILA ČZS 

69.občni zbor ČZS – za predsednika ponovno izvoljen Boštjan Noč 
Na 69. občnem zboru, ki je potekal 7. marca 2020 in je bil hkrati volilni občni zbor, je bil za predsednika ČZS ponov-no izvoljen Boštjan Noč. Občnega zbora se je udeležilo 138 delegatov čebelarskih društev. Boštjan Noč, edini kandidat za predsednika, pa je bil podprt z 96,4 % glasovi vseh pri­stnih delegatov na Občnem zboru. Občni zbor je potrdil vse predlagane sklepe soglasno. 
Za člane Upravnega odbora ČZS so bili izvoljeni: za pri­morski volilni okoliš Tilen Koleša, za notranjskega Fran-ko Dolgan, za obalno-kraškega Zorko Šabec, za celjskega Tomaž Lesnjak in Tomaž Gorenšek, za gorenjskega Anže Perčič in Matjaž Pogačnik, za posavskega Anton Urek, za belokranjskega Vid Dragoš, za dolenjskega Anton Koželj, za koroškega Rudolf Vogel, za zasavskega Štefan Otmar Brvar, za ljubljanskega Andrej Jus, Rok Janez Šteblaj in To-maž Marolt, za pomurskega Marjan Časar in Janez Vencelj ter za podravskega Stanislav Kitak in Miran Pregl. Za člane nadzornega odbora so bili izvoljeni: Jakob Presečnik, Janko Prebil, Helena Kokot, Jože Pikelj in Anton Žnidaršič. Za čla­ne častnega razsodišča so bili izvoljeni Simon Kitek, Milan Mernik, Leopold Sešlar, Viktor Pešelj in Sandi Marolt. 
Po sklepu dosedanjega upravnega odbora so bila podelje­na tudi odlikovanja Antona Janše I. stopnje spodaj navede­nim prejemnikom posameznikom in podeljena odlikovanja Antona Janše I. in III. stopnje spodaj navedenim čebelar-skim društvom. 
Odlikovanje Antona Janše III. stopnje je prejelo ČD Kanal - Brda, ki v letu 2020 praznuje 50. obletnico svoje­ga delovanja. Odlikovanji Antona Janše I. stopnje sta ob 
100. obletnici svojega delovanja prejeli ČD Loška Dolina - Stari trg in ČD Murska Sobota. 
Čebelarji,ki soprejeli odlikovanjeAntonaJanšeI. sto­pnje,so:AntonTomec na predlog ČD Mengeš;FrancŠmerc napredlog ČDŠmartnoobPaki;HermanJakolič napredlog ČDSlivnicapriMariboru;FrancAplinc na predlog ČDČrna naKoroškem;Maksimiljan Prah napredlog ČDSlovenska 
Zahvala! 
Vsem čebelarskim društvom, ki so mi dala podporo, in vsem društvom, ki so mi dala glas na občnem zboru ČZS, se iskreno zahvaljujem. Še vnaprej si želim tako dobrega sodelovanja. Če imate konkretne predloge za izboljšavo dela ČZS, sem vam na voljo na nocb@czs.si ali 040/436 512. 
Boštjan Noč, predsednik ČZS 


Bistricain ČZDMaribor;AntonKandare na predlog ČD Lo-škadolina-Staritrg; JanezJerman napredlogČDDomžale; SlavkoČeh na predlog ZČD Ptuj;FranciKraševecnapredlog ČDDolsko;JanezPivk napredlog ČDNaklo;DragoJazbin­šek na predlog ČD Planina pri Sevnici;FrancMovern na pre­dlogČDSemič;FrancTratnjek na predlog ČD Beltinci;Janez Galin na predlog ČD Kamnik;Maks Kajzer napredlog ČD RavnenaKoroškem;JanezMizori na predlog ČD Zagorje. 

Foto: MB Foto: MB 

Prejemniki odlikovanj Antona Janše I. stopnje v letu 2020 Prejemniki predsednikovih priznanj v letu 2020 

OBVESTILA ČZS 
Boštjan Noč se je odločil, da bo predsednikovo pri­znanje v letu 2020 podelil naslednjim prejemnikom: mag. Alešu Rodmanu za podpredsednikovanje v zadnjih mandatih in za vzpostavitev odličnega sistema računovod­stva na ČZS; Gregorju Jeretuza medene pijače in priznanja v Ameriki; Marku Alaufu za razstavo svetovni dan čebel; SID bankiza večletno sodelovanje s ČZS ter skrb za ohra­njanje kulturne dediščine na področju čebelarstva; trgovi­ni Hofer, d.o.o., za večletno pomočČZS; ČD Domžale za vzpostavitev Domžalske čebelarske učne poti na zeleni osi ob Rači in Kamniški Bistrici ter postavitev večnamenske­ga društvenega čebelnjaka; ČZ Gorenjske za humanitarni projekt MED za Rdeči križ; prof. dr. Andreju Šaleharjuza raziskovanjezgodovine čebelarstva; Mateju - Matku Blejcu za prvega praporščaka ČZS. 
Barbara Dimc, tajnica ČZS ČZS v novem mandatu s štirimi podpredsedniki! Novi Upravni odbor ČZS je na svoji 1. pisni seji sprejel predlagane podpredsednike ČZS: Marka Alaufa, Ma-teja Kotnika, Marijo Sivec ter Janeza Venclja. Iskrene čestitke podpredsednikom ČZS! 

Matej Kotnik Marko Alauf Janez Vencelj Marija Sivec 



Pomembne informacije o vplivu epidemije in ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom na čebelarstvo 
Zbrali in uredili sodelavci ČZS 
Izredna zdravstvena situacija zaradi epidemi­je COVID-19 ter ukrepi za preprečevanje širje­nja okužb s koronavirusom imajo posledice za celotno družbo in življenje ljudi. Čebelarstvo iz tega ni izvzeto, zato se čebelarjem porajajo mnoga vprašanja in skrbi, kako bo letos možno čebelariti. Vse pomembne informacije, ki smo jih zbrali do zaključka redakcije, objavljamo na tem mestu. 
Vodstvo ČZS v stalnem stiku z MKGP-jem 
Čebelarska zveza Slovenije in MKGP sta dnevno v stiku glede nastale situacije. Vsi skupaj se zavedamo, da je oskr­ba čebel v tem času nujna, treba pa je vseeno na prvo mesto postaviti zdravje ljudi. Veseli nas, da tudi v času izrednih razmer konstruktivno sodelujemo z ministrico dr. Ale-ksandro Pivec in sodelavci MKGP-ja ter iščemo rešitve za številne izzive čebelarstva v tem težkem ter predvsem ne­predvidljivem obdobju. Boštjan Noč, predsednik ČZS, je na voljo za vsa dodatna pojasnila (nocb@czs.si ali 040/436 512). 

Prilagojen delovni proces zaposlenih na ČZS 
Večini zaposlenih na ČZS je odrejeno delo na domu. Na sedežu na Brdu pri Lukovici bo dosegljiva praviloma le ena oseba, vendar do odprave ukrepa o omejitvi gibanja oseb­ni obisk ni omogočen (Trgovina Čebelarna vseeno ostaja odprta zaradi prodaje krme in drugega nujnega čebelar­skega repromateriala). Zaposleni bodo, če ne bodo koristili dopusta, dosegljivi v času uradnih ur po e-pošti in na mo-bilnih telefonskih številkah, ki so objavljene v kolofonu na str. 98 te številke SČ-ja. URADNE URE PO TELEFONU ALI E-NASLOV: 
• ponedeljek–sreda: 8.00–15.00, 
• četrtek: 8.00–17.00, 
• petek: 8.00–13.00. 

Izvajanje nalog terenskega svetovanja v mesecu aprilu poteka po telefonu 
Stopamo v čas,koje narava vpolnempričakovanju, čebelarjipa začenjajodelopri svojih čebelah.Tistim,ki stopate na čebelarskopot,je terenski svetovalec v čebe­larstvulahkoprvarokazapomoč insvetovanjeglededela pri čebelah. 

OBVESTILA ČZS 

Terenskisvetovalcivambodovtem časusvetovalipotele­fonugledenaposameznoobmočje,kakoureditičebeljodru­žinovpanju,kakoinkjevstavljatinovesatniceingradilnike v čebeljo družino. Svetovali pa vam bodo tudi s področja iz­vajanjaosnovneodbirev čebelarstvu.In česevposamezni družinipojavijočebele z rumenimi obročkiv več kotdveh odstotkih,sebostadogovorilazazamenjavo čebeljematice. 
Seznamterenskihsvetovalcevjeobjavljennakoncusple­tne strani ČZS,lahkopapokličete na telefonsko številko 040/436517. 
Odpovedani dogodki v aprilu 2020 
Zaradi izredne zdravstvene situacije PREKLICUJEMO naslednjedogodke,kisobilinačrtovanivapriluinzačetku maja: 
• 
Odprtjezelenestrehe,novegaparkiriščaindodatnihprosto­rov za namen opravljanjagostinskedejavnosti na ČZSter strokovnarazprava predvideno zapetek,3. aprila2020. O novem terminu vas bomo obvestili naknadno. 

• 
Obnovitveniseminarzapreskuševalcemedu, predvidenza sredo,8.aprila2020.Seminarseprestavljanajesenski čas,predvidomaboseptembra. 

• 
Pohod in prireditevKorakzase,korakzasladkorčke, pred­videnazapetek,17.aprila2020.Prireditevseprestavlja predvidomana15.ali16.maj2020. 

• 
DanodprtihvratslovenskihčebelarjevnalokacijahpoSlo­veniji,predvidenzapetek,24.aprila2020.Vratabomo čebelarjiodprlipredvidomajunija2020. 

• 
43.Državnotekmovanje mladih čebelarjev, predvideno za soboto,9.maja2020.Tekmovanjeseprestavivleto2021. 



18. čebelarski praznik in praznovanje 
3. svetovnega dne čebel 
ČZSsejev sodelovanjuzObčinoDolenjskeToplicedo­govorila,dabodokončno odločitev opraznovanju18. če­belarskegapraznika slovenskihčebelarjevpodala takojpo velikonočnihpraznikih.Do takratprosimo vsa čebelarska društva,da soorganizatorju oddajoprijavnice za udeležbo na čebelarskemprazniku.Verjamemoinželimo,dasesitua­cijapo1.majuurediindabomopredvidenedejavnostilahko izvedli.Gledekončne odločitvebostepo velikinočisezna­njeniprekovsehmedijskihkanalovČZS. 
Usposabljanja čebelarjev – teoretična usposabljanja bodo nadomestile praktične delavnice 
VskladuzdogovorommedČZSindr.AleksandroPivec, ministricoMKGP-ja,tervskladuzukrepidržavezaprepre-čevanjeCOVIDA-19je ČZS sprejela ukrep,da najmanjdo 
Čebelarji zbiramo sredstva za nakup zaščitne opreme za zdravnike in drugo medicinsko osebje 
Član upravnega odboraMarjanČasar jepodalpre­dlog,dabise odprl račun, nakateregabi čebelarji na­kazaliznesek vprotivrednosti1kgmedu.Denarbibil namenjen za nakupzaščitneopremezazdravnike.Pre­dlogjevredenpohvaleingakotpredsednikČZSvceloti podpiram,zaradi česarsemtakojsklicalpisnosejoUO ČZS.UOČZSjenapisnisejisprejelnaslednjisklep:ČZS vse slovenskečebelarje prosi in jim predlaga, da na ra-čunČebelarskezvezeSlovenije,Brdo8,1225Lukovica, TRR:SI5603186-1002214727spripisomkoronavirus na­kažejo12,58EUR,tojepovprečnaMPCmedu,sprejeta nazadnji,18.rednisejiUO ČZSzaleto2019,kijihbomo namenili za nabavo zaščitne opreme za zdravnikein drugomedicinskoosebje.Sredstvazbiramodo10.apri-la2020.Zbrana sredstvabodo strogo namenskainjih bomonamenilineposrednozanabavozaščitneopreme. 
Čebelarjisezavedamosituacije,vkaterismosezna­šli,inzavedamose,dastavtemčasusolidarnostinpo­moč sočlovekunaprvem mestu,zatobomopomagali posvojihmočeh,dazaščitimotiste,kisovdanisituaciji najboljizpostavljeniinskrbijozanašezdravje.Nikoline vemo,kdajbomonjihovopomoč potrebovalitudisami. 
Spoštovane čebelarkein čebelarji, stopimo skupaj inponovnodokažimo,daimamo slovenskičebelarji velikosrce! Vnaprej hvala in ostanimo zdravi! 
BoštjanNoč,predsednikČZS 

konca aprila2020odpoveduje vsapredavanjaindelavnice, kijihizvajajozaposleniinpogodbenisodelavci ČZS.Posle-dično zato v aprilu nismo načrtovali urnika usposabljanj. Najmanjdonavedenegadatumapreklicujemotudiizvajanje čebelarskihkrožkovnaosnovnihinsrednjihšolah. Izvedba nekaterihusposabljanjbovčasuepidemijevseenomožna v obliki spletnega seminarja (webinar). Informacije v vezi webinarjevbomo ažurno objavljali na spletni strani ČZS. Izvedbausposabljanjintečajevza čebelarjezačetnikesebo zamaknilavmajinjunij. Usposabljanjasebodotakratvčim večjimeri,kjerpogojidopuščajo,izvedlakotpraktičnede­lavnice,kibodopredstavileoskrbočebelmedletomvAŽ-in LR-panjskihsistemih,zvečjimpoudarkomnastanju,kibo v času praktičnih delavnic prisotno v čebelnjaku oz. panju. 
Začasizolacije nadomu vsem čebelarjem,ki čebelarite najmanjtriletaz najmanjpetimi čebeljimidružinami,pri­poročamo,daseodločitezapridobitevnacionalnepoklicne kvalifikaciječebelar/čebelarka.Zaveč informacij,prijavoin svetovanjeseobrnitenaMarkaBorka(marko.borko@czs.si, 051/637204). 



OBVESTILA ČZS 
Natečaj poslikave panjskih končnic in natečaj panjske končnice riše vsa Slovenija 
NaČZSsmoseodločili,dazanatečajposlikavepanjskih končnicpodaljšamoprijavne roke, obenempagatudi raz­širimo.Stemželimoomogočitivsem,kisotrenutnodoma, da spoznajo našokulturnodediščino,kar risanjepanjskih končniczagotovo je.S tembodospoznavali tudipomen čebel, čebeljihpridelkov, opraševanjainpridelavehrane v domačem okolju.Obstoječemu natečajuposlikavepanjskih končnic, namenjenemu učencemdrugetriadeOŠ in učen-cem,ki obiskujejo čebelarskekrožke, se zaradizaprtja šol datumprijavepodaljšado10.maja2020. ČZSparazpisuje tudidodatennatečajposlikavepanjskihkončniczavsepre­bivalceSlovenije(panjskekončniceriševsaSlovenija),da skupajsslikanjemlažjepremostimočasizolacijenadomu. Več oobehnatečajihnajdetenaspletnistraniČZS. 
Omejitve gibanja ter oskrba čebel in prevozi na paše bodo možni! 
ČZSskupajzMKGP-jemiščerešitvezačebelarjepriuved­bi»karantenskihobmočij«instempovezanimomejenimgi­banjemvokvirusvojeobčine.Imamo zagotovila,dabo na­rejenovse,dabomožnaoskrba čebelnarazličnihlokacijah (vrazličnihregijah).Kakobozdovolilnicami,vasbomoob­vestilipravočasno!Vtekusotudipogovori,dabibilimožni tudiprevozi čebel napašo.Navodila zaprodajoinpromet čebeljihdružinobjavljamovposebnemčlanku,objavljenem v tej številki SČja. Več informacij dobite pri Alešu Bozovičar­ju,vodjiONS(ales.bozovicar@czs.si,041/644217). 
Navodila glede prodaje čebeljih pridelkov v času epidemije 
V nadaljevanju podajamo navodila za čebelarje in po­trošnike glede prodaje oz. nakupa čebeljih pridelkov v času epidemije. Priporočila za preprečevanje širjenja okužbe s koronavirusom so naslednja: 
1. 
Čebelarji najpripridelavi,predelaviinpakiranju čebe­ljihpridelkovdosledno upoštevajoSmernicedobrihhi­gienskihnavadvčebelarstvuhttp://www.czs.si/content/ X3oz.sistemHACCP,kigaimajovzpostavljenega. 

2. 
Čebelarjinajpreddotikomembalažesčebeljimipridelki striktnoupoštevajopriporočilaNIJZ-ja(umivanjerokz milom). 

3. 
Čebelarjinajprodajo čebeljihpridelkovizvajajonapro­stem.Priporočamo,da si zata namenpostavijo mizo, kamorbodo čebeljipridelekpostavili. 

4. 
Potrošniknajprednakupompokličečebelarja,dasedo­govorita zatermin,vrstoinkoličinočebeljihpridelkov ternačinplačila.Podatkezastikčebelarjev,kinaposa-




meznihobmočjihprodajajočebeljepridelke,najdetena spletni stranihttp://www.slovenskimed.si/Si. Čebelarji lahko svojo ponudbo objavijo na povezavi:http://www. slovenskimed.si/cebelar_prijava.php. 

5. Z upoštevanjem, da je pri čebelarju le en kupec naen­krat, se tako možni okužbiskoronavirusomizogneta takopotrošnikkotčebelar. 
6.V primeru gotovinskega plačevanja naj potrošnik in čebelar ohranitaprimerno razdaljo(upoštevajtepripo-ročilaNIJZ-ja),priporočamopa,dapomožnostinakup opravitesspletnotransakcijo. 
7. 
Povratneembalaže(kozarci)najčebelarjinesprejemajo. 

8. 
Poopravljenemnakupunajkupecinpotrošnik upošte­vatavsapriporočilaNIJZ-jagledeumivanjaoz.razkuže­vanjarok. 


Več informacij dobite pri Tanji Magdič, svetovalki JSSČ za ekonomiko (tanja.magdic@czs.si, 040/436 513). 
Še nekaj koristnih informacij in nasvetov za krepitev zdravja s čebeljimi pridelki (povzeto po knjižici: Zdravnik svetuje, prim. Peter Kapš dr. med.): 
»Med vsebuje protibakterijske snovi, ki delujejo uničevalno na streptokoke, stafilokoke, glivice, bakterije, pa tudi viruse, ki so pogosto vzrok bolezni dihal in drugih bolezni (prehlad, gripa …). Med vsebuje tudi flavonoide in organske kisline, ki so pomembni antimikrobni dejavniki. Priporoča se uživanje medu prav vsak dan, blagodejni vpliv uživanja medu je zaznati pri ljudeh, ki ima­jo pljučnico, bronhitis, astmo ali so se jih lotila virusna obolenja.« 
»Cvetni prahspodbuja nastajanje rdečih in belih krvničk in krvnega barvila hemoglobina, pomaga imunskemu sistemu, de­luje antioksidativno, preprečuje delovanje prostih radikalov in tako preprečuje nastanek in razvoj bolezni.« 
»Propolis deluje proti številnim bakterijam, virusom in glivi-cam. Flavonoidi rastlinskega porekla v propolisu so glavna tera­pevtska učinkovina, ki jo priporočajo pri zdravljenju več različnih boleznih.« 


OBVESTILA ČZS 
Uredba bo izvedena v celoti, tudi razpis tehnična pomoččebelarjem … 
Neglede nato,da seje zaradi situacije skoronaviru­sompo celem svetukar nekoliko »ustavil« čas,je treba razmišljatioprihodnostiinbitipozitiven.Sedanjidnevi namnudijočaszarazmislekonassamih,onašihciljihin prioritetah.Kljubvsem omejitvam,ki so z vidika našega zdravjakoristneinnujne,paimamočebelarjitomožnost, dalahkooskrbujemo čebeljedružineinnatanačinposkr­bimotudizasvojumintelo. 
Takokotpridrugihkmetijskihpanogahtudiv čebelar­stvupotrebujemo orodjeinpripomočke zadelo.Več kot deset let imamočebelarji možnost sofinanciranjačebelar-

»Matični mlečekje splošno poživljajoč pridelek. Uživanje ma-tičnega mlečka se priporoča, ker deluje na splošno dobro počutje, povečuje odpornost organizma proti boleznim, blaži kronično utrujenost in izčrpanost, uničuje ali preprečuje pa tudi razrast nekaterih bakterij, virusov in glivičnih okužb.« 
O blagodejnih učinkih čebeljih pridelkov na naše poču­tjesilahkoveč informacijpridobitenanašispletnistrani http://www.czs.si/Upload/files/apiterapija_KONCNA.pdf, kjerje objavljena celotna vsebinaknjižiceZdravnik sve­skeopremeinprevoznihsredstevzaprevozčebelnapašo, sevedaobizpolnjevanju vsehpogojev,kijihpredpisuje javnirazpis.Neglede na situacijo vdržavipa sedržava zaveda,daje čebelarskapanogapomembendelkmetijske­gasektorja.Kljubkrizibodoobjavljenivsijavnirazpisi,ki sopredmetProgramaukrepovnapodročjučebelarstva v RepublikiSlovenijivletih2020–2022.Javnirazpisizateh-ničnopomoččebelarjemin organizacijam čebelarjev, ra­cionalizacijo sezonske selitvepanjevin subvencioniranje vzrejevalcev čebeljih maticbodoobjavljenipredvidoma v mesecumaju.Vfazirealizacijejetudidrugideluredbe. 
ČZSsezahvaljujeMKGP-ju,davdanisituacijerazume čebelarstvoindavtehtežkihčasihdelamozrokovroki. BoštjanNoč,predsednikČZS,in JožePodgoršek,državnisekretarMKGP-ja 
tuje. Priporočamo uživanjelokalnopridelanih čebeljih pridelkov! 
Ažurne informacije za čebelarje 
Ker se situacija v državi spreminja, ne le iz dneva v dan, ampak tudi iz ure v uro, vas bomo o vseh zgoraj navedenih stvareh (oskrba čebel, prevozi na paše, prestavljeni dogodki idr.) ažurno obveščali na spletni strani ČZS: www.czs.si ter drugih medijskih kanalih ČZS. 


Protokol o medsebojnem obveščanju Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske fakultete ob prijavi pomora čebel 
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in Nacionalni veterinarski inštitut (NVI) Vete­rinarske fakultete sta določila postopek ob prijavi pomora čebel zaradi suma zastrupitve čebel ali drugih vzrokov. 
Ob pomoru čebel postopek prijave in ugotavljanja vzrokov pomora poteka po določenem vrstnem redu: 
1. 
Čebelar obvesti regionalni center za obveščanje v RS po tel. št. 112 vsak dan v tednu od 7. do 19. ure (delavni­ki in dela prosti dnevi). 

2. 
Pristojni center za obveščanje v RS VEDNO obvesti pri­stojno enoto NVI, in sicer od ponedeljka do petka v re-dnem delovnem času oz. v času stalne pripravljenosti (tj. zunaj rednega delovnega časa). 

3. 
Veterinar NVI vedno prvi opravi pregled čebel in izda izvid. 

4. 
Če veterinar NVI posumi na zastrupitev čebel, o tem obvesti pristojni območni urad UVHVVR, in sicer fito­sanitarnega inšpektorja in uradnega veterinarja. 

5. 
Če je mrtvic dovolj, veterinar NVI odvzame vzorec 


mrtvic, ga zapakira in pošlje v analizo vsebnosti FFS v pristojni Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor. Plačnik analize je UVHVVR-PP 130050. 

6. 
Kadar obstaja sum zastrupitve ali drugega vzroka po­mora čebel, veterinar NVI svetuje čebelarju, naj poli­ciji prijavi sum kaznivega dejanja povzročitve škode. 

7. 
Obveščeni fitosanitarni inšpektor ob sumu zastrupi­tve čebel s FFS sproži postopek ugotavljanja nepra­vilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev na območju doleta čebel. 

8. 
Obveščeni uradni veterinar preveri upoštevanje zah­tev za varno dajanje živil na tržišče, in kadar je to po­trebno, čebelarjevo skladno uporabo veterinarskih zdravil. 

9. 
Policija vodi postopek v skladu s svojimi pooblastili. 

10. 
Za medsebojno obveščanje uradi UVHVVR sporočijo telefonske številke fitosanitarnih inšpektorjev in ura­dnih veterinarjev enotam NVI. 





ZDRAVJE ČEBEL 


Čiščenje in razkuževanje čebelarske opreme 
mag. Vida Lešnik in Mateja Ratiznojnik 
Nacionalni veterinarski inštitut, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani vida.lesnik@vf.uni-lj.si, mateja.ratiznojnik@vf.uni-lj.si 
Vzdrževanje čistoče v čebelnjaku je stalna in pomembna naloga čebelarja, saj gre za prostor, kjer se prideluje hrana za ljudi. Pri tem lahko ločimo opravila, ki jih izvajamo vsakodnevno pri delu s čebelami, in tista, ki jih opravimo po potrebi oziroma najmanj enkrat letno. V član-ku se bomo osredotočili na slednja, in sicer na ustrezno pripravo čebelarskega orodja in opre-me pred novo sezono. 
Orodje in oprema se pri delu s čebeljimi družinami na­mreč okužita s povzročitelji bolezni (virusi, bakterije, ple­sni), ki so lahko v čebeljih panjih (satju, drobirju, propolisu). Najnevarnejši so povzročitelji hude gnilobe čebelje zalege, poapnele zalege in nosemavosti, ki jih z okuženim orodjem in opremo lahko prenesemo med čebeljimi družinami in čebelnjaki. Dosledno čiščenje in razkuževanje v čebelarstvu zmanjšata tveganje za njihov prenos in sta temeljna pogoja za ohranitev zdravih čebeljih družin in pridobivanje neopo­rečnih čebeljih pridelkov. 
Kdaj je treba izvesti čiščenje 
Čiščenje čebelarske opreme, orodja in čebelnjaka pome­ni odstranjevanje vseh vidnih nečistoč in je del rednih če­belarskih opravil po vsakem končanem delu v čebelnjaku. Nujno ga moramo izvesti tudi pred vsakim razkuževanjem, kajti vsakršni ostanki medu, voska ali propolisa zmanjšajo učinek delovanja razkužila. Ločimo suho in mokro čiščenje. 
• 
Suho čiščenje jeodstranjevanje nečistoč z mehanski-mi postopki, to je s pomočjo omela, čebelarskega dle­ta, pleskarske lopatice, ščetke ter žične krtače in brez uporabe vode. Običajno na tak način čistimo lesene panje in pripomočke iz lesa. Panje očistimo tako, da jih najprej popolnoma razstavimo – ne pozabimo na pitalnik! – in mehansko očistimo vso vidno nečistočo (ostanke propolisa in voska), posebno pozorni mora-mo biti v kotih in spojih. Ostružke zbiramo na časopi­sni papir in jih po končanem delu sežgemo. 

• 
Mokro čiščenje pomeni čiščenje s pomočjo čiste (pi-tne) vode. Izvajamo ga ročno s pomočjo gobic in ščetk ali z uporabo visokotlačne čistilne naprave. Vodi lahko dodamo čistilno sredstvo, boljši učinek čiščenja pa do-


sežemo s toplo/vročo vodo. Opremo in orodje iz kovin­skih ter plastičnih materialov lahko čistimo na mokri ali suhi način. Največji učinek dobimo s kombinacijo obeh načinov. Po čiščenju z uporabo čistila je treba vse površine dobro sprati s tekočo čisto vodo in jih osušiti. 

Kdaj je treba izvesti razkuževanje 
Preventivno čiščenje in razkuževanje opravljamo po po­trebi pri vsakodnevnem delu s čebelami ter sezonsko za orodje in pripomočke, ki jih uporabljamo redkeje. Temeljito čiščenje in razkuževanje sta obvezna ukrepa tudi pri sanaci­ji žarišča ob pojavu kužne bolezni, ki ju opravimo strogo po navodilu veterinarja. Priporočamo, da imamo v čebelnjaku vedno pri roki razkužilo in rokavice za enkratno uporabo. 
Čebelarska oprema iz novejših in občutljivih materialov postaja zahtevnejša za razkuževanje. Zato čebelarjem pri­poročamo, da izbirajo materiale, ki prenesejo večkratno temeljito čiščenje in razkuževanje. Kadar dotrajane ali po­škodovane opreme ni možno ustrezno razkužiti, priporo-čamo, da jo očistimo v največji možni meri in oddamo kot ustrezni komunalni odpadek ali jo sežgemo. 
Razkuževanje izvajamo: 
• 
Enkrat na leto (običajno ob koncu aktivne čebelarske sezone) oz. po potrebi opravimo temeljito razkuževa­nje čebelarske opreme, orodja, čebelnjaka in praznih satov v skladišču. 

• 
Pred ponovno uporabo panjev, v katerih so bile čebelje družine ter zabojev za narejence in roje. 

• 
Izposojeno čebelarsko opremo in orodje oziroma ku­pljeno iz druge roke pred njeno prvo uporabo temeljito 




Foto Mira Jenko Rogelj 


ZDRAVJE ČEBEL 
razkužimo, ker jo vedno obravnavamo kot potencial­ni kužni material. Skladno z dobro čebelarsko prakso opreme in orodja ne posojamo. 
• 
Pred uporabo opreme in orodja na drugi lokaciji istega čebelarstva. 

• 
V primeru pojava kužne bolezni je čebelar dolžan izva­jati ukrepe razkuževanja, ki ga z odločbo odredi ura­dni veterinar. 



Razkuževanje satov 
• 
Izločene stare sate iz družin, kjer ni bila ugotovljena kužna bolezen, talimo v certificiranem talilniku pod pritiskom 1 bara v trajanju 30 minut na 120 oC. 

• 
Prazne sate brez hrane (med, cvetni prah ...), ki niso onesnaženi z iztrebki in so namenjeni za nadalj­njo uporabo, razkužimo s hlapi ocetne kisline. Hlapi preprečujejo razvoj voščene vešče in uničujejo spore povzročiteljev nosemavosti. Uporabimo80-% ocetno kislino v količini 2 ml na 1 dm3 prostornine, hlapi naj sedem dni. Sate pred ponovno uporabo obvezno dobro prezračimo in po možnosti vrnemo v iste čebelje dru­žine, iz katerih smo jih odvzeli. 

• 
Prazne sate lahko pred voščeno veščo zaščitimo tudi z zamrzovanjem za 3-4 dni na najmanj – 15 °C. Nato jih osušimo in shranimo na način, da vešči preprečimo dostop, npr. v hladilnico. 

• 
Sate odmrlih čebeljih družin, sate iz družin s potrjeni-mi kužnimi boleznimi (huda gniloba čebelje zalege) in sate iz družin, ki so bile izpostavljene zastrupitvam, neškodljivo uničimo (sežgemo). 



Razkuževanje satnikov, lesenih panjev in orodja 
Panje, satnike in orodje, ki so odporni proti koroziji, raz­kužujemo s 15-minutnim prekuhavanjem v vreli najmanj 3-% raztopini natrijevega (NaOH) ali kalijevega luga (KOH). Orodje in opremo po prekuhavanju dobro speremo s tekočo čisto vodo in posušimo. 
Razkuževanje s plinskim gorilnikom: 
• 
Lesene in kovinske dele panjev ter orodjepo predho­dnem temeljitem suhem mehanskem čiščenju lahko razkužimo tudi z obžiganjem s plinskim gorilnikom. 

• 
Posamezno mesto obžigamo, dokler les ne porjavi. 

• 
Metoda je lahko zaradi neravnih površin (satniki),ko­tov in spojev različnih panjevter poroznosti lesamanj učinkovita, zato ni vedno primerna za temeljito raz­kuževanje. 

• 
Pri izvedbi je potrebna velika previdnost zaradi mo-žnosti vžiga gorljivih materialov, ki so sestavni del opreme ali so v bližini. 




Sežig satja 
Razkuževanje z natrijevim ali kalijevim lugom: 
• 
Poskrbimo za ustrezno osebno zaščitno opremo(za-ščitna obleka,gumijastiškornjiinpredpasnik, celo­obrazna maska, proti kemikalijam odporne visoke rokavice). 

• 
Pripravimo dovolj veliko posodo (npr. kotel), pod kate­ro namestimo plinski gorilnik. 

• 
Posodo do polovice napolnimo s hladno vodo, v katero dodamo lug (3 kg/100 litrov vode) in počasi segrevamo do vrelišča. 

• 
V vroč lug potapljamo posamezne kose opreme za 15 minut. 

• 
Po razkuževanju v lugu opremo temeljito speremo s čisto tekočo vodo. 

• 
Po končanem delu ostanke ohlajenega luga v zaprti posodi oddamo med posebne komunalne odpadke. 



Razkuževanje opreme 
Točilo, ometalnik, mešalnik pogač, parni talilnik, stiskal­nico za vosek in podobno, kar uporabljamo izključno v svo­jem čebelarstvu, po vsakokratni uporabi najprej operemo s čisto vodo, pri tem si pomagamo z gobico in neagresivno krtačo ter osušimo. Temu sledi nanos razkužila, ki se lahko uporablja v prehrambni industriji, na koncu pa vse še spere-mo s čisto vodo. 
Če si to opremo izposodimo (v skladu z dobro čebelar­sko prakso se oprema in orodje ne posojata), moramo vedno ravnati po previdnostnem načelu, kot da je v čebelarstvu, ki nam opremo posoja, prisotna kužna bolezen. Zato mora-mo pred uporabo te opreme v svojem čebelarstvu zagotoviti učinkovito razkuževanje. 
Najzanesljivejše razkuževanje dosežemo z uporabo že opisane vroče lužne raztopine (NaOH, KOH). Opremo lahko po podatkih iz literature razkužimo tudi z uporabo pralne sode (natrijev karbonat – Na2CO3), tako da 1 kg pralne sode raztopimo v 5 l vroče vode. 



ZDRAVJE ČEBEL 
Pri razkuževanju moramo upoštevati, da – z izjemo vro-čega luga – nobeno od dostopnih komercialnih razkužil ne uniči spor povzročitelja hude gnilobe čebelje zalege. Da se izognemo tveganju za prenos hude gnilobe, odsvetujemo vsakršno izposojo orodja in opreme med čebelarji. 
Ne pozabimo, da so higienski ukrepi v čebelarstvu nujno potrebni za preprečevanje prenosa bolezni in zagotavljanje dobrobiti čebeljih družin ter za pridelavo mikrobiološko neoporečnih čebeljih pridelkov. Poleg tega je urejen in čist čebelnjak najboljše zrcalo našegačebelarstva. 

Vira: 
OIE (2014): Terrestrial Manual. 
National Bee Unit (2018): Hive Cleaning and Sterilisation. Sand Hutton, 
York: marec 

Morska sol v vodi izvor. Poleg številnih elektrolitov mo1gmorskesolina10lvode(Slo-(kalij, kalcij, magnezij, mangan, venski čebelar2/2020,str. 42). 
za čebele 

železo,cink,kobalt,baker,fosfati, Uredništvo sulfati,jodidi …) stazapresnovno 
Na osnovne življenjske funkcije 

dejavnostposebnopomembnatudi 
čebeljega organizma poleg grad-

natrijinklor,kiju čebeledobijo z benih in energetskih snovi vpliva dodatkom morske soli vhranoin 


tudi optimalna oskrba z vitamini, 

vodo kot dopolnitev naravnim vi-mineraliin elektroliti.Dobrapi-rom.Dodatekmorskesolivvodiza tna voda, nektar in mana vsebu-čebele vkoncentraciji višjiod0,01 jejo obilo teh snovi v različnihko-odstotka skrajšuje življenje čebel. ličinahgledenanjihovgeografski Zatovpitnovodoza čebeledoda-


V veljavo stopila nova pravilnika 
o hudi gnilobi čebelje zalege in varozi 
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, 
veterinarstvo in varstvo rastlin 

na bakterija Paenibacillus larvae. Za okužbo so dojemljive le 
ličinke, čebele pa so odporne. Ko se posamezna ličinka oku­
gp.uvhvvr@gov.si 
V veljavo sta stopila nova pravilnika s podro-čja zdravja čebel in sicer 21. februarja 2020 
Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Uradni list RS, št. 10/20) ter 27. marca 2020 Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatira­nje in preprečevanje varoze čebel (Uradni list RS, št. 21/20), ki ju predstavljamo v nadaljevanju. 
Huda gniloba čebelje zalege 
Huda gniloba čebelje zalege je obvezno prijavljiva bole-zen čebel, ki lahko povzroči veliko gospodarsko škodo, in spada med bolezni čebel, za katere so predpisani pogoji za premike znotraj Evropske unije. Bolezen povzroča sporoge­ži, je lahko kmalu prizadeta vsa zalega in družine niso več sposobne vzrediti dovolj mladih delavk, kar oslabi čebeljo družino. 

Pri pripravi pravilnika je z veterinarsko stroko sodelo­valo večje število čebelarjev različnih profilov, kakor tudi 

Foto: Brane Borštnik 


ZDRAVJE ČEBEL 

predstavniki Čebelarske zveze Slovenije. V sklopu mnogih usklajevalnih sestankov so bile predlagane spremembe upoštevane do največje mogoče mere. Rezultat je nov, poso­dobljen Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obvešča­nje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Uradni list RS, št. 10/20). Ukrepi ob sumu in po potrditvi bolezni so nujni za hitro diagnostiko in izvajanje ukrepov, ki so namenjeni preprečevanju širjenjabolezni. Pravilnik določa obveznosti oziroma naloge za čebelarja, veterinarja NVI in uradne­ga veterinarja. Med predpisane ukrepe sodijo neškodljivo uničenje obolelih čebeljih družin ali pretresanje družin, neškodljivo uničenje satja z zalego, iztočenega in ostalega satja, razkuževanje in drugi potrebni ukrepi. Ukrepi osta­nejo v veljavi najmanj do pridobitve negativnih rezultatov kontrolnega kliničnega pregleda, ki ga opravi veterinar NVI najmanj 30 dni po izvedbi vseh predpisanih ukrepov in končnem razkuževanju. Pomembnejši ukrep je prepoved premika čebelnjakov oziroma čebeljih družin, ki se nahajajo na okuženem območju (to je območje v polmeru treh kilo-metrov oziroma v preletni razdalji od okuženega čebelnja­ka, odvisno od konfiguracije zemljišča) in klinični pregled vseh čebeljih družin v vseh čebelnjakih na tem območju. Omenjeni ukrepi zahtevajo določen čas in če se čebelnjak nahaja znotraj okuženega območja, so zanj prepovedani premiki, tudi če bolezni ni. 
Novpravilnikvprimerjavisprejšnjimvsebujenekajnovo­sti. Čebelar,katerega čebelnjakse nahaja na okuženemob-močju,moraveterinarjuNVIv48urahodprejemaobvestila 
o pregledu čebelnjaka omogočiti pregled čebeljih družin in sodelovatipripregledu.Tavsebinajebiladodanapredvsem zato,daseneodlagapregledaindajesanacija žarišča čim hitreje zaključena.Največja novostpravilnikaje možnost, da čebelar za svoj čebelnjakprostovoljnoin nalastne stro­škeizpolnidodatnepogojeinpridobimožnost zapremik čebelnjaka,česeznajdenaokuženemobmočju.Pogojzapri­dobitevmožnostizapremikjelaboratorijskapreiskavadro-birjaizvsehnaseljenihpanjev,kisonamenjenizaprometin morabiti opravljena enkratletno v začetkuleta(spomladi) predprvimpremikomnapašo.Čejerezultatlaboratorijske preiskavedrobirjana sporepovzročiteljaboleznipozitiven, čebelnjak ne izpolnjuje pogojev za premik v skladu sčlenom zapremikezokuženegaobmočja.Napodlagitenovostiima čebelarmožnost,daodpeljesvoječebelezokuženegaobmo-čja,čejekliničnipregledčebeljihdružinnegativennahudo gniloboinjebilapravočasno opravljenalaboratorijskapre­iskavadrobirja z negativnim rezultatom.Določeni sotudi pogojizapremike na območje vpolmeru trehkilometrov oziroma vpreletni razdalji od odobrenih vzrejališč matic, kamorselahkopremikajočebeljedružineizčebelnjakov,ki imajo opravljenkliničnipregled z negativnim rezultatom, opravljenimnajveč sedemdnipredpremikom. 
Novosti pravilnika so koristne za čebelarje, hkrati pa ne slabijo sistema nadzora nad hudo gnilobo čebelje zalege in omogočajo trgovanje. 

Foto: Simon Golob 

Varoza čebel 
Varoza je bolezen čebelje družine, ki jo povzroča s pro-stim očesom vidna parazitska pršica varoja (Varroa destruc­tor). Varoje so prisotne v vseh čebeljih družinah v Sloveniji. V čebelnjakih, kjer čebelarji iz različnih razlogov zdravijo prepozno, nepravilno ali celo opustijo zdravljenje, se lahko varoje zelo namnožijo in povzročijo bolezen. 
Na željo Čebelarske zveze Slovenije in v sodelovanju z Nacionalnim veterinarskim inštitutom (NVI) je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (Uprava) pri­pravila nov pravilnik na področju čebelarstva, Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje in preprečevanje varoze čebel (Uradni list RS, št. 21/20). Glavni namen pravilnika je vzpo­stavitev prepovedi premikov napadenih čebelnjakov in s tem omejitev širjenja boleznina območju 500 metrov okrog napadenega čebelnjaka. Omejitev širjenja bolezni lahko dosežemo le z učinkovitim medsebojnim sodelovanjem in izvajanjem apitehničnih ukrepov. Pravilnik določa postop­ke ob sumu in po potrditvi varoze (obveščanje, poročanje in prijavljanje bolezni) ter ukrepe veterinarja NVI in uradnega veterinarja. Predpisani so tudi preventivni ukrepi za pre­prečevanje širjenja bolezni terklinični in patomorfološki znaki bolezni. Z doslednim izvajanjem apitehničnih ukre­pov bi lahko omejili širjenje varoze v prihajajoči čebelarski sezoni. Pravilnik določa naloge za veterinarje NVI, ki zaje­majo klinične preglede sumljivih čebeljih družin in čebeljih družin v napadenih čebelnjakih ter preglede čebelnjakov na območju 500 metrov okrog napadenega čebelnjaka in mo-rebiten odvzem vzorcev ter laboratorijske preiskave. Stroški diagnostičnih preiskav ob sumu in nekateri klinični pregle­di se krijejo iz proračuna. 



IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 


Kako se s čebelami prebiti čez muhasto pomlad 
Vlado Auguštin in Simon Golob 
svetovalca JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si in simon.golob@czs.si 
Po izredno mili zimi in uspešni prezimitvi čebel smo zadnji teden marca poleg vseh neprijetno­sti, ki se trenutno dogajajo pri nas in po svetu, dobili še pošiljko hladnega vremena. Narava je pred tem že dodobra oživela, temu pa so sledile tudi čebelje družine, ki so se pospešeno razvija­le in že končevale z menjavo generacij. Panji so se začeli polniti, zaloge hrane pa pospešeno ko­pneti. V pričakovanju lepega vremena bi čebele že lahko prinesle prve pozitivne donose v panje, pa je vreme vse skupaj ustavilo. 
Povsod po državi je akacija začela z brstenjem. Na najto­plejših legah je že odgnala, drugod, kjer malo kasni, pa so brsti prav tako počili in začeli odganjati. Iz izkušenj vemo, da je akacija izrazito toploljubna rastlina, in v takem stadiju razvoja temperature okoli nič ali pod ničlo vsekakor škodijo. Zato lahko skoraj zagotovo trdimo, da letos težko pričaku­jemo dobro akacijevo pašo. Tudi druge rastline niso imune na pozebo, zato je pozeba prizadela tudi medenje češenj in sadnega drevja, vseeno pa si lahko obetamo nekaj paše na regratu, ki je na pozebo razmeroma neobčutljiv in bo cve-tel in medil, ko se bo vreme stabiliziralo. Oljna ogrščica bo zaradi pozebe in ohladitve nekoliko zakasnila s cvetenjem, sama pozeba pa ji prav tako ni in ne bo škodila. 
Glede naletošnje vremenske razmere,ki so z visokimi zimskimi temperaturami omogočile hiter razvoj čebeljih družin,ter omenjenopozebo,kije na nekaterihobmočjih »odnesla«prveintenzivnejšepaše,moramobiti čebelarji še posebejpozorninakoličinohranevčebeljidružini.Uspešno prezimljena čebeljadružinamoraimetivtemobdobjuvpa­njutridoštirisatepokritegamedu,toje7kgmeduscvetnim prahom,kijebodisinastranskihsatihbodisivvencihokrog zalege.Čevpanjunidovoljhrane,čebeljadružinastradain številčnoslabi,zatopravzapravnimamodrugeizbire,kotda čebelamhranododamo. Čeimamo rezervne medene sate, jimteponudimoinpritemnastrgamopokrovce,dačebele hitreje primejo in se ne trudijo z odkrivanjem medu. Če ta­kihsatovnimamoinniprehladno,jihlahkonakrmimotudi s sladkorno raztopino v razmerju 3 : 2. 
Naše delo pri čebeljih družinah v prihodnjih tednih bo seveda, kot vsako leto, močno odvisno od vremena in zuna­njih pogojev. V vsakem primeru pa lahko pričakujemo, da bomo lahko že v kratkem zaradi razvoja čebeljih družin tem že širili gnezda in s tem maticam omogočali nemoteno za­leganje. Sprva ob gnezdo dodajamo že izdelane sate, kasne­je pa že tudi prve satnice in ob rob gnezda tudi gradilni sat. Da nam kasneje v sezoni ne bo zmanjkovalo satnic, panjev in druge opreme, lahko sedanji čas, ko se zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa zadržujemo bolj ali manj doma, še koristno izkoristimo in si potrebno opremo in material tudi pripravimo. Obenem pa lahko ta čas izko­ristimo tudi za izobraževanje. Pogledamo si zbornik pre­davanj ApiSlovenije, ki vključuje tudi nov priročnik Dobre čebelarske prakse, na naši spletni strani pa predelamo tudi vsebine, ki jih ponuja Virtualni svetovalec, ter druge vsebi­ne, ki so dostopne na spletni strani ČZS. 


Zahvala 
Zahvaljujem se Čebelarski družini Trebnje in njenim 
članom za denarno pomoč pri sanaciji pogorelega 
objekta. Iskrena hvala. 
Ivan Podpadec 
Foto: Franc Šmerc 


IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 


Prodaja in promet čebeljih družin 
Vlado Auguštin 
svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si 
Premik čebeljih družin je vsak premik med če­belnjaki, premik v začasni čebelnjak ali premik na registrirano stojišče. Za premik čebeljih dru­žin se šteje vsak premik zaradi paše, prodaje, podaritve, selitve rezervnih družin in drugo. 

Vsak premik čebel znotraj države mora spremljati vete­rinarsko potrdilo za promet s čebelami, ki ga izda VF NVI. S podpisano izjavo čebelar zagotovi, da njegove čebele ne kažejo znakov hude gnilobe čebelje zalege. Veterinar potr­di, da za območje, v katerem je čebelnjak, ne velja prepoved prometa zaradi pojava hude gnilobe čebelje zalege niti ni postavljen sum bolezni. 
Namen izdaje potrdila za promet s čebelami je prepreče­vanje širjenja hude gnilobe čebelje zalege, zato to področje ureja Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obve-ščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Ura­dni list RS, št. 10/20). Nadzor nad premiki čebel znotraj države opravlja UVHVVR. 
Pred premikom čebel mora čebelar upoštevati 27. člen Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranja hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 18/04, 44/04, 21/05, 21/07 in 19/09). Ta določa, da je premik čebeljih družin zaradi prodaje ali paše z okuženega območja, žarišč okužbe in pri­padajočega varovalnega pasu iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika na ogrožena območja v bližino sadovnjakov prepovedan vse dotlej, dokler traja nevarnost hruševega ožiga. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 27. člena lahko čebelar premesti čebelje družine, če pred nji­hovim premikom izvede enega od karantenskih ukrepov. Čebelar je dolžan na prevozno enoto namestiti obvestilo oz. izjavo, katerega od karantenskih ukrepov je izvedel, in ob-vestiti pristojnega inšpektorja o nameri premeščanja. Vse podrobne informacije o okužbah s hruševim ožigom dobite na Fitosanitarni upravi RS na njihovi spletni strani www. uvhvvr.gov.si in na tel. 01/300 13 00. 
Obvezno je: 
• 
da pridobimo potrdilo za promet s čebelami pred vsa­kim premikom čebel (tudi za odhod s paše, prodajo ali podaritev); 

• 
da namestimo izdano potrdilo za promet s čebelami na vidno mesto pri svojih čebelah takoj po prihodu če­bel na lokacijo začasnega čebelnjaka ali stojišča; 

• 
da upoštevamo, da smo čebelarji za podatke, ki jih na­vedemo na vlogi za izdajo prometa s čebelami, sami odgovorni; 

• 
da moramo, če čebel ne premaknemo na predvideno lokacijo, potrdilo preklicati pri izdajatelju potrdila – najkasneje sedem dni od izdaje potrdila; 

• 
da upoštevamo navodila veterinarja VF NVI oziroma uradnega veterinarja UVHVVR v primeru preklica po­trdila (izbruh bolezni in drugo); 

• 
da zaradi pojava hruševega ožiga upoštevamo omejitvepremika čebel v času med 15. marcem in 


30. junijem. 


Zagotavljanje pristnosti medu 
dr. Andreja Kandolf Borovšak 
svetovalka JSSČ za varno hrano 
andreja.kandolf@czs.si 
Med že od nekdaj velja za zelo cenjeno živilo, kljub temu da je v glavnem koncentrirana raztopina slad­korjev. Je eno izmed človekovih najstarejših hranil, ima veliko hranilno vrednost in pomaga ohranjati in izboljševati zdravstveno stanje ljudi, zato se je njegova poraba v zadnjih letih močno povečala. Njegova pride-lava je relativno draga, zato je pogosto tarča potvorb. 

Potvorbe meduvključujejododateksladkorjarazlične­gaizvoravmed,lahkosoneposredneinposredne.Prine­posrednipotvorbijebilsladkordodanneposrednovmed, zaposrednopotvorbopagretakrat,ko čebelekrmimo s sladkorjem,dabipridelali večjekoličine medu(Gulerin sod.,2007), alikopride sladkor v med zaradi napake če­belarja(ZábrodskáinVorlová,2014). 
Čebelarji moramo poskrbeti za ustrezno prehranje­nostsvojihdružin,sajsicerdružinenepreživijozimeali brezpašnega obdobja,hkrati obstajatuditveganje,da se ob neustreznitehnologijikrma za čebele znajde v medu. Tudičebelelahkokrmoprenašajopopanju,jo zanesejo v medišča, obtočenjupapreide vmed(KastinRoetschi, 


IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 


Metode za ugotavlja­nje potvorb medu so različno občutljive 
V medu sladkor, ki je dodan kot krma, ne sme biti prisoten, takoj ko se zazna, se med označi kot nepristen. Posebna skrb je potrebna, če družine krmimo s trsnim ali koruznim sladkor­jem, saj ga z analizami odkrije­jo že ob prisotnosti 1 % v medu, pogačami, ki vsebujejo encim beta-fruktofuranozidazo, ali po krmljenju sirupa, ki vsebuje ve-like količine fruktoze. Potvorbe na osnovi sladkorja iz pese, riža in pšenice je veliko težje odkriti, saj so po načinu fotosinteze te rastline podobne medonosnim rastlinam. Pojav nepristnega 
2017;EuropeanCommission,2018),česarčebelarnemore nadzirati,sajmedprocesomzorenjamedučebelevsebino celicpo satjuprestavljajo med različnimi celicami(Eyer insod.,2016). 
Največja tveganja v tehnologiji čebelarjenja 
Najpogostejšenapake,katerihposledicajelahkopojav sladkorjavmedu, so:preobilnokrmljenjespomladi ali v brezpašni dobi, za čebelarjenje v Sloveniji že desetletja ustaljenoprestavljanjesatovzzalegoinlahkotudizven­cemkrmeizplodiščav mediščeinkasnejetočenjetehsa­tov,točenjesatov,kivsebujejokrmeza čebeleizplodišča, neizpraznjenjemedišč predzačetkompaše. 
Družinemorajovesčasimetinavoljodovoljhrane,to­liko,kotjepotrebujejozasvojrazvoj! Če čebelevspomla­danskemčasunimajozadostihrane,jimjododamovveč obrokihvmanjšikoličini,takodajoporabijoaliskladišči­jovplodišče.Krmaza čebelenesmebitiprisotnavsatih, kijihtočimo.Sate z zalego z vencemhrane začebele,ki jihizplodiščaprestavimovmediščeinprikaterihobstaja možnost,davsebujejokrmozačebele,označimoinposkr­bimo,daiz njihpritočenju medu netočimo.Predzačet­kompaševspomladanskem časuizmediščaodstranimo sate,vkaterihbilahkobilapredelanakrmazačebele,kije posledicabodisikrmljenjazazimskokrmobodisipreobil­negaspomladanskegakrmljenja. 

medu v družinah je odvisen tudi od sezone in pa tudi od notranjih dejavnikov v čebe­lji družini. V letih, ko je slabši donos medu, preveč dodane krme bolj vpliva na pristnost medu. Takoj ko je sicer krma za čebele prisotna v medu, je med nepristen, ni pa nujno, da bodo analizne metode vsako potvorbo zaznale, ko pa se sladkor v medu z analizo zazna, pa se takšen med označi kot potvorjen, ne glede na vzrok pojava sladkorja v medu. 
Priinterpretaciji rezultatovpaje treba upoštevati tudi dejstvo,da čebelarčebelemorakrmiti,sicerjeogroženonji­hovopreživetje,indačebeleskladiščenohranoprenašajopo panjuinjolahkoprenesejotudivmedišče,zatonivsakpo­tvorjenivzorecposledicanapake čebelarja,alicelogoljufije. 
Več o tematiki lahko preberete v doktorski disertaciji z naslovom Zagotavljanje pristnosti medu s tehnologijo prestavlja­nja satja in krmljenja čebel, objavljeni na spletni strani Univer­ze v Ljubljani. 
Viri: 
European Commission (2018): Technical round table on honey authenti­cation. Meeting report, JRC-Geel Belgium, 25 January 2018. Brussels, European Commission: 18 str. 
https://ec.europa.eu/jrc/sites/jrcsh/files/ares181569074-1_technical_ round_table_on_honey_adulteration_report.pdf 
Eyer, M., Neumann, P., Dietemann, V. (2016): A look into the cell: Honey storage in honey bees, Apis mellifera. PLoS One, 11, 8: e0161059, doi: 10.1371/journal.pone.0161059: 20 str. 
Guler, A., Bakan, A., Nisbet, C., Yavuz, O. (2007): Determination of im­portant biochemical properties of honey to discriminate pure and adulterated honey with sucrose (Saccharum officinarum L.) syrup. Food Chemistry, 105: 1119–1125. 
Kast, C., Roetschi, A. (2017): Evaluation of baker’s yeast in honey using a real-time PCR assay. Food Microbiology, 62: 282–288. Zábrodská, B., Vorlová, L. (2014): Adulteration of honey and available methods for detection- a review. Acta Veterinaria Brno, 83: 85-102. 



IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 


Vprašanja parjenja v sorodstvu pri čebelah 
Janez Gregori 
janez.gregori@gmail.com 
V svetovnem merilu so čebele med najbolj ogrože­nimi žuželčjimi skupinami. Krivdo za tako stanje tudi v tem primeru lahko pripisujemo zlasti člove­ku, njegovim škodljivim posegom v naravno oko­lje, brezglavemu uničevanju različnih življenjskih prostorov in ne nazadnje tudi slabemu poznavanju različnih oblik življenja. Tuji strokovnjaki opozarja­jo, da se naravna raznolikost medonosnih čebel vse bolj izgublja, zaradi različnih vzrokov se izgubljajo tako genetska diverziteta ali genetska pestrost, kot specifične prilagoditve na lokalne pogoje. In prav slednjim bi morali posvečati pozornost, ohranjati bi morali krajevne rodove, ohranjati čebele, ki so prila­gojene danim pogojem. A na to uho ostajamo gluhi! 

Vse premalo pozornosti posvečamo nevarnosti, ki vse bolj ogrožatudi naše čebele,tojegenetskahomogenizaci­ja, zmanjševanjegenetskepestrosti, čebeljedružine so vse bolj v sorodu,posledicepa nepričakovane. Ponekod se s temi vprašanji že srečujejo,karilustrira naslednjiprimer. Dr.SusanCobeyizZDAjeleta2017prišla vSlovenijopo vzorcetrotovskegasemena,kigajezbralavveččebelnjakih. Vzrok zatako odločitevpovzema zbesedami:»Našepopu­laciječebel soizgubileprecej svojegenetskepestrosti.Ena izmedvzrokovstaintenzivnovzrejanje čebeljihmaticizre­lativnomajhnegaštevilamatičarjevterpropaddivježivečih čebel zaradi varoj.Zeloperečetežavepredstavljajotudi na­ključnitokgenov,spremenjenefrekvencegenovinparjenje v ozkem sorodstvu« (Cobey 2017).V ZDA se srečujejo z odmi­ranjem čebeljihdružin,karoznačujejoskraticoCCD(colony collapsedisorder).Ugotavljajo,dajetoposledicatudivsevečje genetske homogenizacije. Tamkajšnji čebelarji se namreč oskrbujejo z maticamipri omejenem številu vzrejevalcev matic.TakojevAmeriki. 
Kakopaprinas?Skušalibomotoskrbutemeljiti,pritem nambodopomagali zlastipodatki, objavljeni v Slovenskem čebelarju (SČ).Zalažje razumevanjeje trebapogledatina področjegenetike.Ogenetikiindedovanjupričebelahsmo bralivdrugištevilkiletošnjegaSČ-ja(Prešern,2020),mipa bomoskušalipojasniti,kakosetoprinas,lahkobirekli,iz­raža vpraksi.Nekatere ugotovitveizgenetike moramo, za boljšerazumevanjetegaprispevka,vendarleponoviti. 
Geni,nosilcidednosti,sonakromosomih,nitastihstruk­turah v celičnemjedru.Vspolnihcelicah,jajčecihinsemen-čicahjeenojni,haploidnikompletkromosomov,pričebelijih je16.Kopasespolnicelicizdružita,vsakaprispevasvojkom­pletkromosomov,nastanedvojno,diploidnoštevilokromo­somov,kakršnojevvsakicelicitelesa,pričebelitorej32.Pri čebelah,kottudiprimnogihdrugihžuželkah,sedoločaspol gledenato,alijejajčeceoplojenoaline(haplo-diploidnado-ločitevspola):izoplojenihjajčecserazvijejodelavkeinmati­ce,izneoplojenihpatroti,kiimajotorejvtelesnihcelicahpo 16kromosomov.Genzadoločanjespolaležinadelukromo­soma,imenovanemspolnilokus. 
Zelo pomembno dejstvo je, da spolni gen nastopa v različ­nih oblikah, spolnih alelih,katerih številoje zaposamezne populacije čebel omejeno.Vlokalnih populacijah najbi se pojavljalopribližno53 alelov.Novi spolni aleli nastajajo na vsakih400.000let(Koenigerin sod.2016).Kopropadejo, propadejotakorekoč zavečno. 
Povrnimosekoploditvi.Prizdružitvijajčecainsemenči­ce moratabitizauspešnooploditevnjunaspolnaalelarazlič­na,nastaneheterozigota,razvijatisezačnedelavkaoziroma matica. Čepa sta enaka,identična, nastane homozigota, razvijatisezačnetrot,kipajediploideninnebibilsposoben normalnega življenja.Jajčece se sicerizleže, vendarličinko čebelehitroodstranijo.Več jetakihjajčec,boljluknjičavaje zalega,družina seslabo razvija,prinese manjmedu,lahko pacelopropade.Mipakrivimomatico.Vtemjenajvečjagro­žnja parjenja čebel v ožjem sorodstvu, inbridinga.Vprašatise moramo,prikakšni stopnjigenetskehomogenizacije se že začnejokazatinjeneposledice,kotjezmanjšanjeodpornosti alizmanjšanjezmožnostiprilagajanjaokoljskimrazmeram. 
V naravi čebelje,da seizogibajoparjenju v sorodstvu, sameskušajoposkrbetiza čim večjogenetskopestrost.Ma­tica se spari z večjimštevilomtrotov,vpovprečju zdvanaj­stimi,kiprenašajosvojegenskezapisenapotomce.Trotisev časuprahezbirajovzraku,natakoimenovanihtrotoviščih,v bližinisvojegadoma;tampreprostozato,kermorajoobčasno 

Zalega, ki kaže, da je v družini vse v najlepšem redu. 


IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 
poletetidomov,daseoskrbijoshrano,energijozaletenje.Ma­tice,nasprotno,navadnopoletijodaleč odsvojegačebelnjaka, registrirali sojihtudi že na sedemkilometrski oddaljenosti, takodapridejodotrotov,skateriminisovsorodstvu. 
Čebelarjipočnemoravnonasprotno,ssvojimiposegilah­komiselnopovečujemogenetskohomogenizacijo,sčimerse pospešeno zmanjšujegenetskadiverziteta naše čebele. Šte­vilnematicevnašihčebelnjakihsopotomkezelomajhnega številamaticprivzrejevalcih.Kljubletatrajajočimpozivom, daje treba ohranjatilokalnepopulacijein ustrezno urav­navatipromets čebeljimidružinamiinmaticami,seninič spremenilo.Preprosto,vprašanjnejemljemoresno. 
Poglejmo,kakojevSlovenijipotekalavzrejamaticzadnja leta.Poročila sopodalisodelavciKmetijskegainštitutaSlo­venije,Drugepriznanerejskeorganizacije(DPRO),odgovor­nezakranjsko čebelo: 
• Leta2013jebilovprogenitestoddanih517matic,pri vzrejevalcihizbranih82matičarjev,vIzvornorodov­niškoknjigojebilovpisanih29.892matic,odtega189 rodovniških(plemenilnapostajaRogPonikve)(Gre­gorc&Podgoršek2014). 
• Leta2014jebilovprogenitestoddanih541matic,po­trjenih29vzrejališč,izbranih82matičarjevintrotar­jev,vIzvornorodovniškoknjigojebilovpisanih32.703 matic,odtegaskoraj60%izvoženihv tujino (Podgor­šekinsod.2015). 
• Leta2015jebilovprogenitestoddanih620matic,pri 31vzrejevalcihjebiloizbranih64matičarjevintrotar­jev,vIzvornorodovniškoknjigojebilovpisanih37.257 matic,izvoženihjebilo49%vzrejenihmatic(Podgor­šekinsod.2016). 
• 
Leta2016jebilovprogeni test oddanih582 matic, vzrejevalcevjebilo34,izbranih82 matičarjev in 3 trotarji,vIzvornorodovniškoknjigojebilo vpisanih 37.627matic,odtegajebilo41%izvoženihv35držav (Podgoršekinsod.2017). 

• 
Leta2017jebilovprogeni test oddanih690 matic, 33vzrejevalcev,izbranih76 matičarjevin9trotarjev, vIzvorno rodovniškoknjigojebilo vpisanih42.854 matic, odtegajihjebilo40%izvoženih(Podgoršek insod.2018). 


Podatkizaleto2018in2019 šenisobiliobjavljeni.Vnave­denihletihjebilodomaprodanihletno okvirno od13.000 do25.700matic,tojesamotistih,vpisanihvIzvornorodov­niškoknjigo.Čeupoštevamo,dajebiloizbranihmatičarjev, tojedružin,izkaterihsovzrejevalcijemaliličinkezavzrejo matic,manjkottrinavzrejevalca,potlejsobilevsetevzre­jeneinprinasprodanematicepotomkeokoli90matic.Ker pavečještevilomaticvzrejalepeščicavečjihvzrejevalcev,je število»zarodnic«velikomanjše.Torejjesorodstvošeožje. 
Odgovor,zakajjevSlovenijitakovelikapotrebapomati­cah,jepreprost.Včasihsmomorebitnezimskeizgubepokri­vali z vzrejolastnih maticizdobrihdružin.Zadnjaletapa sozimskeizgubesramotnovisoke.Točneštevilkenikoliniso znane,ocenaje,dalakotiinvarojamvsakozimopodleže20 do30%vsehdružinodpribližno200.000,kotjihpozadnjih podatkihprezimujemo.Izgube so torej40.000do60.000 družin!Vzimi2016/17jeponekodpropadlodo70%družin. Čebelarji spomladi čimprejnaredijo narejence, maticepa kupijoprivzrejevalcih. 


Hgenetskihomogenizacijiv našihčebelnjakihprispeva vsakododajanjeozkosorodnihmatic.Tudidodanihmaticv progenitest,kotvidimoizpregledavzrejematic,jebilovsa­koleto nekajsto.Ne nazadnje svojeprispevatudi menjava maticvokviruukrepamenjavečebeljihmatic.Vletu2013je bilo zamenjanih1375 maticpri337 čebelarjihpo vsejSlove­niji(Kozmus2013).Boljkotdajanje maticbibiloprimerno usposabljanje čebelarjev,dabisamidolgoročnoopravljaliza­menjave.Kitajskamodrostpravi:»Nedajajmurib,ampakga naučiribeloviti.« 
Velikatežava,kipajenočemovideti,jepočasnolokalnoiz­umiranjetamkajšnjihgenetskoedinstvenihpopulacij.Gen­skisklad,kijenastajalmilijonelet,seizrazličnihrazlogov, zlastizaradivelikihzimskihizgub,počasisiromaši,izginjajo lokalnepopulacijeinznjimizavečnoizginjajogenskizapisi. 
Viri: Cobey, S. (2017): Vtis o kranjski čebeli z obiska v Sloveniji. Slovenski čebe­lar, 119(12): 333–335. Gregorc, A., Podgoršek, P. (2014): Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2013. Slovenski čebelar, 116(5): 160–161. 
Koeniger, G., Koeniger, N., Tiesler, F. K. (2016): Biologija in nadzorovanje parjenja pri medonosni čebeli. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slo­venije, 310 strani. 
Kozmus, P. (2013): Ukrep menjave čebeljih matic v letu 2013. Slovenski čebelar, 115(10): 317. Podgoršek, P., Cukjati, E., SmodišŠkerl, M. (2017): Rezultati vzrejne de­javnosti v letu 2016. Slovenski čebelar, 119(5): 144–145. Podgoršek, P., Cukjati, E., SmodišŠkerl, M. (2018): Rezultati vzrejne de­javnosti v letu 2017. Slovenski čebelar, 120(9): 248–249. Podgoršek, P., Nakrst, M., Gregorc, A. (2015): Rezultati vzrejne dejavno­sti v letu 2014. Slovenski čebelar, 117(6): 204–205. Podgoršek, P., Nakrst, M., SmodišŠkerl, M. (2016): Rezultati vzrejne de­javnosti v letu 2015. Slovenski čebelar, 117(6): 218–219. Prešern, J. (2020): Genetika in dedovanje pri čebelah. Slovenski čebelar, 122(2): 44–45. 
Foto: Janez Gregori 



IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 


3.Pislakov dan 
Marjan Papež 
marjan.papez@t-2.si 
Osmega februarja je v organizaciji Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev (SZPČ)v prostorih Veterinarske fakultete v Ljubljani po­tekal 3. Pislakov dan z osrednjo temo Ali je čebel preveč, ki je pritegnil približno 100 čebelarjev. 

V uvodu je Boris Seražin, predsednik SZPČ,povzel de­javnosti za izboljšanje položaja v panogi. Zadovoljen je bil, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS upoštevalo nekatere predloge profesionalnih čebelarjev pri pripravi zakonodaje glede zatiranja varoje in hude gnilobe čebelje zalege. Prav tako njihovo mnenje šteje pri prenovi smernic dobre čebelarske prakse. »Ugotavljamo pa, da ima-mo v Sloveniji vse veččebel in vse manj medu. Zato smo dali tudi pobudo, da se prenovi strategija razvoja sloven-skega čebelarstva, v kateri bi preverili, v katero smer bomo razvijali slovensko čebelarstvo,« je povedal Seražin. 
Osrednja tema srečanja, je dandanes zelo aktualna, saj se čebelarji že več let, profesionalci še toliko bolj, spopadajo s slabimi letinami. To po eni strani pripisujejo neugodnemu ritmu vremena v času medenja, vse bolj pa se tudi odpira vprašanje, kako na manjše donose vpliva število čebeljih družin v Sloveniji. Znano je, da se je v zadnjem desetletju število registriranih čebelarjev s približno 8000 povečalo na več kot 12.000, število čebeljih družin pa s približno 150.000 na več kot 200.000. Delni odgovor je bilo mogoče razbrati iz uvodnega predavanja, ki ga je imel dr. JanezPrešern s Kmetijskega inštituta Slovenije o odvisnosti ekonomičnosti čebelarjenja od lesne zaloge medonosnih vrst dreves ter go-stote čebeljih družin. Iz raziskave, ki je zajemala podatke o donosih medu v letih od 2011 do 2016, je mogoče razbrati, da bi bilo smiselno razmišljati o omejitvi maksimalnega števila čebeljih panjev na posamezni lokaciji, da bi se s tem povečal izkupiček čebelarjev. 
Srečanjesonadaljevalistemamioboleznihinškodljivcih čebel,kisojihpredstavilidomačiintujistrokovnjaki.Spre­govorilisooučinkovitihukrepihzaobvladovanjebolezniin škodljivcevčebelteropomenunaselitvečebelvrastlinjake. 


Novice iz sveta 
Avstrija 

V aprilu leta 2017je koroškiposestnik in sadjarDieterK. sredibelegadne škropilsvoj cvetočisadovnjakspesticidiinpomorilpoleg tisočev čebeltudivelikodrugihkoristnih žuželk.Otroci,ki sobilivbližini,sossvojimimobilnimitelefonisnemalimr­tvečebeleinposnetkeposlalinatelevizijo.Tapomorjetežko prizadelsosednje čebelarje,ki soizgubili vse svoje čebelje družine.Vjuliju2019jepritožno sodišče vGradcuizreklo brezvestnemu zemljiškemu posestniku pogojno zaporno kazenin mu naložilošeplačilodenarnekazni.Na osnovi njihoveprijaveje natoizvedlodržavnotožilstvo vCelovcu kazenski postopek proti storilcu. Prizadete čebelarjeje zastopaldr.ErnstBrandl,dunajskiposlovni odvetnik,ki 
Foto: www.falstaff.at Foto: Marjan Papež 


jedosegel za sosednjega čebelarja nadomestilo škode v vi­šini14.700,00EUR, zadrugo čebelarkopa5600,00EUR. Dr.Brandljetakolekomentiral razplet sodbe: »Veseli me 


IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 
pravična razsodba sodišča vGradcu,dajetreba zlorabopestici­dov strogokaznovati.Pogojna zapornain visokadenarnakazen pomenita nedvoumnoopozorilo vsem,ki menijo,dalahkoupora­bljajopesticide ne oziraje se na okoljein na zakonskepredpise.« Dr.Brandljetudinapisalknjigoznaslovom Čebelarskizakon (nem.RechtfürImker),vkaterivzalaikerazumljivemjezi­kuobravnavanekaterepravnevidikespodročjačebelarstva. 
Prevod in priredba Franc Šivic 
Vir: Urteil mit Signalwirkung schützt Bienen vor Pestizidmissbrauch, Bienen aktuell, št. 9, september 2019, str. 11. 
Evropska zveza 

Evropski parlament je 18. decembra 2019 na plenarnem zasedanju sprejel resolucijo o pobudi EU za opraševalce, s katero pozdravlja ukrepe za večjo zaščito čebel in drugih opraševalcev. Vendar pa so poslanci obenem opozorili, da pobuda preslabo nasla­vlja nekatere vzroke za upadanje populacij opraševalcev. Kot glavni vzrok so navedli čezmerno uporabo pesticidov, drugi pomembni vzroki pa so še intenzivno kmetijstvo, podnebne spremembe, izguba habitatov, pojav invazivnih živalskih in rastlinskih vrst. Parlament predlaga, da bi zmanjšanje uporabe pesticidov določili kot »skupni kazalnik« za oce-no, kako učinkoviti so nacionalni ukrepi za zaščito čebel in drugih opraševalcev, ter da zmanjšanje uporabe pesticidov postane ključni del prihodnje skupne kmetijske politike. Zaradi ključnega pomena opraševalcev za biološko razno­likost, kmetijstvo in razmnoževanje so poslanci Evropsko 

komisijo pozvali k oblikovanju obsežnejšega akcijskega programa z zadostnimi finančnimi viri. Glavni cilj skupne kmetijske politike bi moral, po mnenju poslancev, postati zmanjševanje uporabe pesticidov, s čimer bi zmanjšali tudi količine njihovih ostankov v habitatih čebel. Ta cilj naj bi vključili v naslednjo revizijo smernic o trajnostni uporabi pesticidov. 
Podporo okrepljenim ukrepom za zaščito čebel je izrazil tudi evropski poslanec Franc Bogovič. Ob tem upa, da se bodo predlagani ukrepi parlamenta za zaščito opraševalcev sprejemali in izvajali v sodelovanju s kmeti. Medsebojna odvisnost kmetijstva in opraševalcev je namreč dobesedno življenjskega pomena tako za opraševalce in kmete kot tudi potrošnike, je poudaril. Za ohranjanje biotske raznovrstno­sti oziroma zdravega življenjskega okolja za čebele in druge opraševalce predlagani ukrepi, po Bogovičevem mnenju, sicer ne bodo dovolj. »Treba je storiti še kaj več, predvsem v članicah EU z visoko intenzivnim kmetijstvom, kot so Danska, Nizozemska in Belgija,« je opozoril. 
Predstavniki EU so aprila lani s ciljem zaščite čebel skleniliprepovedati uporabo trehpesticidov iz skupine neonikotinoidov –klotianidina,imidaklopridaintiame­toksama–,zakaterejepredtemveljalaomejitevuporabe. Vendarpaje več držav članic zahtevalododatne ukrepe, zatojejunija2019sledilapobudazaopraševalce.Oktobra pa sopolegtega na seznamprepovedanihpesticidovdo­dali šetiakloprid. 
Priredil Borut Preinfalk 
Vir: STA. 



Pomladanski zemeljski čmrlj (Bombus pratorum) 
doc. dr. Danilo Bevk 
Nacionalni inštitut za biologijo danilo.bevk@nib.si 
Pomladanski zemeljski čmrlj je v osnovi črn čmrlj z dve-ma ali samo eno rumeno progo in oranžno konico zadka. Prva rumena proga je na oprsju, druga pa na zadku, vendar slednja pogosto manjka. Je med manjšimi čmrlji pri nas. Še posebej majhna je prva generacija delavk. Kljub majhno­sti so ti čmrlji med najbolj trdoživimi. Pomladi postanejo dejavni med prvimi, matice pa lahko opazujemo, kako ne­umorno nabirajo hrano tudi v dežju in mrazu. Gnezdi ve-činoma pod zemljo v opuščenih gnezdih malih sesalcev, včasih tudi drugje, npr. v skladovnicah in na podstrešjih. Vrsta je primerna tudi za gojenje v gnezdilnicah. Družine so majhne, štejejo nekaj deset do 100 osebkov, razvoj pa je zelo hiter. Matice se lahko izležejo že maja, gnezdo pa že junija ali julija propade. Nekatere matice gnezdijo že v istem letu, večina pa se jih že na začetku poletja odpravi prezimovat v zemljo. Zaradi hitrega razvoja nimajo večjih težav z vošče-no veščo, še pomembneje pa je, da niso odvisni od poletne paše, ki je zaradi sprememb v okolju vedno bolj negotova. 


Foto: Danilo Bevk 


DELO ČEBELARJA 


Čebelarjeva opravila v aprilu 
Ivan Esenko – Ljubljana 
ivan.esenko@gmail.com 
V aprilu se v panjih odvija silovit razvoj, kar se odraža na skokovitem porastu čebel de­lavk, ki se jih je od zime poleglo že nekaj ge­neracij. Polegli so se tudi prvi troti, ki s svo­jo prisotnostjo poživijo dogajanje v panjih in hkrati naznanijo pravi začetek čebelar­ske sezone. Družinam z rodovitno matico začne kmalu primanjkovati prostora, kar narekuje nujno posredovanje čebelarja. 

Pospešen razvoj čebeljih družin je logična posledica do-gajanja v prebujajoči se naravi. Daljši dnevi in višje tempe­rature prebujajo rastlinski svet, ki se odzove s cvetenjem. Ta čas cveti prava množica rastlin, med katerimi je večina žužkocvetnih, kar pomeni povabilo opraševalcem. Me-donosna čebela je med njimi ključna, seveda pa ne edina. Omeniti gre tudi druge opraševalce, vendar samo medono­sna čebela prezimi v družinah, kar pomeni množično. Gle­dano praktično skozi človeške oči to posebej poudari njen pomen v plantažnih nasadih, kjer na omejenem prostoru čaka na opraševanje množica cvetov, da kasneje cvetočih poljščin in vrtnin niti ne bi naštevali. 
Ko cveti glavnina sadnega drevja, to čebelam pomeni prvo pomembno pašo, v sadovnjaku pa se izkažejo tudi kot nepogrešljive opraševalke. V gozdu ta čas izstopajo cvetoče divje češnje, ki odlično medijo. Ko bodo odcvetele, jih v goz­dnem sestoju ne bomo več razlikovali od drugih dreves, medtem ko nam cvetoče pokažejo resnično sliko o njiho­vem stanju v primerjavi z drugimi drevesnimi vrstami. Sa­dno drevje je odvisno od čebel in seveda tudi drugih opra­ševalcev, kot so samotarske čebele in čmrlji. Poznamo celo primere, ko v sadovnjaku v času cvetenja ni bilo čebel, kar je imelo za posledico popoln izpad pridelka. Zaradi škroplje­nja sadnega drevja bodimo pozorni na sadjarje, ki imajo sadovnjake v bližini. V praksi se je izkazalo, da za pogrome nad čebelami, ki jih na žalost zaradi škropljenja s pesticidi v sadovnjakih še vedno beležimo, nemalokrat sploh niso bili krivi plantažni sadjarji. Ti so večinoma podučeni o rabi pripravkov, ki jih uporabljajo v svojih sadovnjakih. Pomore čebel pogosto povzročajo lastniki le nekaj sadnih dreves, ki jih gojijo na vrtovih in jih škropijo brez strokovnega znanja, ob nepravem času in največkrat s podvojenim odmerkom aktivne snovi. Takšnih »sadjarjev« največkrat niti ne od­krijemo oziroma ne vemo zanje, navadno pa nas na učinke njihovega dela opozori slabljenje čebel, ki mu niti ne vemo pravega vzroka, ali celo padci družin. 
Z dražilnim krmljenjem matice vzpodbujamo k zalega­nju, količino pa prilagodimo dnevnim potrebam čebel. Na začetku meseca čebelam še vedno pokladam pogačo, ki jo položim na matično rešetko, kajti čebele prezimujem brez medišč, samo v plodišču. Sredi meseca, ko odpiram me­dišča in nastavljam izdelano satje, pa krmim s sladkorno raztopino v razmerju 1 : 1 v količinah do 2,5 dl na panj vsak drugi dan. Večjih količin čebelam ne pokladam, zato da ne bi sladkor postal del medenih zalog v panju. Za takšna opravila kakor tudi za vsak drug poseg v kateri koli čebelji panj vedno izberem topel dan, ko čebele izletavajo na pašo. Pašne čebele so takrat zunaj, mlade pa pri delu nikoli ne povzročajo težav, saj ne zapuščajo satja z zalego, kjer se za­držujejo. Mlade čebele nas tudi nikoli ne bodo pičile, kar 


Foto: Ivan Esenko 

DELO ČEBELARJA 



Foto: Ivan Esenko 

Foto: Ivan Esenko 
pomeni še eno olajševalno okoliščino. Če na zalogi ostane nekaj satov z zimskimi zalogami, jih prihranim za nasle­dnji mesec, ko bom delal rezervne družine, da se ne bi slu-čajno pomešalo s satih v mediščih gospodarskih panjev. 
V času cvetenja češenj prvič vstavim satnice v plodišča. Tega me je davno od tega naučil moj mentor, že dolgo po­kojni Alojz Petek, legenda litijskih čebelarjev, ki je močno zaznamoval tudi društveno življenje ČD Litija. Češnja in drugi koščičarji ter pečkate sadne vrste, ki zacvetijo nekoli­ko kasneje, zagotavljajo dovolj paše, potrebne za izgradnjo satja. Satnici vstavim po eno na rob gnezda oziroma kot predzadnji, na robu pa medeni sat. Konec aprila, ko panje vnovič pregledujem, v plodišča po potrebi ponovno vsta­vljam satnice. Čebelarim po načelu, da v sezoni zamenjam vsaj eno tretjino satja. 
V aprilu nam jo lahko že krepko zagode voščena ve-šča. Prej so zunanje temperature preprečevale njeno de­lovanje in razvoj, v tem mesecu pa se že spreletava pred čebelnjakom in poskuša vdreti v panje, kjer bo odložila svoja jajčeca. Največkrat na krajne in odmaknjene sate ali v drobir na podnici. Uspešna je v šibkih družinah, ki ne zasedajo vsega satja, in tistih s šibko razvitim čistilnim na­gonom, pri katerih je panjsko dno ponesnaženo z drobir­jem. Močna družina voščeno veščo, ki ponoči skuša vdreti v panj, prežene že na žrelu. Bolj kot satje v panjih pa je v nevarnosti pred to nadlogo shramba s satjem. Če smo ne­dosledni in satje skladiščimo na neustreznem mestu, nam lahko v nekaj dneh ali tednu uprizori pravo razdejanje. Po-sebno staro satje ji je prikladno mesto za odlaganje jajčec, v deviške skorajda ne zaide. Ob tem, da neposredno pov­zroča škodo na voščinah, je voščena vešča tudi prenašalka hude gnilobe čebelje zalege, ki lahko leti zelo daleč. Satje vedno skladiščim v temnem in hladnem prostoru. 


Čepremoremovrt,lahkospomladiposejemomedovite rastline. Okrasni vrt v okoljskem smislu daleč presega zelenjavnega,sajimajocvetličnenasaditvevelikvplivtudi preko vrtnega plota. Bogastvo cvetov privablja številne opraševalce, med katerimi so razumljivo tudi čebele. Vrtovi so majhni svetovi, ujeti v urbano in suburbano oko-lje,in skupaj sestavljajo naraviprijazen mozaik zelenja, kipopovršini še zdaleč ni zanemarljiv. Čebelam nudijo vzdrževalnopašo, nemalokratpalahkodružine naberejo na njih toliko medičine, da lahko celo točimo. O tem govo­rijo vedno odmevnejše izkušnje urbanih čebelarjev. Seje-mo lahko eno- in dvoletnice, marsikdo pa bo kot uporabno okrasno rastlino nasadiltuditrajnice,grmovnice, morda celo živo mejo.Medonosne nasaditve silahko omislimo tudi na oknih in balkonih, ob estetskem učinku bodo po­membno vplivale tudi napestrost vrstin seveda čebeljo pašo, pa čeprav jih morda ne bodo obiskovale čebele iz na­šegadomačegačebelnjaka.Čebelarjismonaklonjenivsem čebelam, ne samo svojim, ali z drugimi besedami: vse če­bele so naše varovanke! 

IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV 

20 let društva Klub čebelarskih mojstrov Slovenije 
Bilo je, zdaj že davnega leta 1999, ko je ČZS organizirala izobraževanja za čebelarje. Takrat ni šlo za preda­vanja v stilu jaz znam, pa bom povedal, kako morate delati, temveč za prvo ce­lovito izobraževanje, nadgradnjo že obstoječega znanja osnov čebelarjenja, z dodatki ekonomike, zdravstvenega varstva čebel, andragoškega in pedago­škega usposabljanja – izobraževanje za čebelarske mojstre. Zbralo se nas je 24 čebelarjev iz cele Slovenije z različnimi predznanji in izkušnjami in različne starosti. Nekateri so bili že takrat tik pred upokojitvijo, drugi smo bili še do-volj mladi, da smo še danes dejavni. 
Bilo je veliko ur predavanj, ki so trajala več mesecev. Po­časi smo se spoznavali, se spoprijateljili, se med odmori družili, potem pa tudi v prostem času. Po koncu uspešno opravljenih izpitov je nastala ideja, da bi bilo škoda, da gre-mo vsak svojo pot, saj je verjetnost, da se še kdaj srečamo, majhna, ker živimo na različnih koncih Slovenije. 
Tako smo takoj naslednje leto, leta 2000, na pobudo svo­jega belokranjskega kolega Milana Vajde ustanovili društvo Klub čebelarskih mojstrov Slovenije. Društvo meni pomeni druženje, pomeni druženje enako mislečih, v tem primeru čebelarjev, ki smo že imeli neko predznanje, nadgrajeno z nekimi novimi znanji, ki nam niso bila samo v ponos v stilu imam papir, poglejte, zdaj pa sem nekaj, ampak bolj tako 
– imam papir, da sem nekaj, sedaj moram pa še izpopolniti svoje znanje in predvsem sebi dokazati, da sem tega papirja vreden. Nato je Vlado Pušnik organiziral še eno izobraže­vanje za čebelarske mojstre, za njimi pa so prišli še drugi … mnogi med njimi so se nam pridružili, nekateri pa ne in se izgubili v povprečju. Kot da jih ni. 
Naš kolega, Franc Prezelj, je za nas začel organizirati čebelarske ekskurzije v tujino, k čebelarjem, ki bi nam, če­belarskim mojstrom, lahko bili za zgled. Mnogi med nami smo takrat prvič pokukali čez plankein videli, kako čebelari­jo drugje. Bilo je veliko novega in vsaj jaz osebno sem začela spoznavati, da sem neuki malček, ki se je, vsaj kar se tiče čebelarskega znanja, komaj skobacal iz plenic, čeprav sva z možem že takrat imela več kot 100 panjev in sem aktivno čebelarila že skoraj 15 let. 
Najprej smo obiskovali čebelarje v svoji okolici, Avstriji, Italiji, na Hrvaškem, pač kamor smo lahko prišli v enem dnevu, šli smo na pot zvečer ali v ranih jutranjih urah, pre­spali na avtobusu, si čez dan ogledali eno ali več večjih če­belarstev in se zvečer spet odpravili proti domu. Ko je teh bližnjih lokacij zmanjkalo (ali bi se začele ponavljati in ne bi videli nič novega), smo se odpravili bolj daleč. Za tak iz-

Foto: Dušan Žunko 

let smo potrebovali veččasa, zato smo datum takega izleta prestavili na jesen, ko imamo veččasa. Obiskali smo Ma-džarsko, Češko, Slovaško, Romunijo, Bolgarijo, Ukrajino, Poljsko, Nemčijo, Francijo, Italijo, vse države nekdanje Ju­goslavije … ni, da ni. 
Potem smo se spomnili, da imamo mojstre svojega po­klica tudi doma, v Sloveniji, in začeli organizirano obisko­vati svoje člane. Švagelj na Krasu, Seražin na Notranjskem, Lovrec na Dravskem polju, Pušnik na Pohorju, Lešek in Šolar v Zasavju, Vajda v Beli krajini, Žunko v Posočju … pa še jih je, ki imajo kaj zanimivega za pokazati in z drugimi deliti svoje izkušnje in znanje. Ko se v čebelarskih društvih odpravljate na izlet, mislite na to, da so morda tudi v vaši neposredni bližini čebelarji, od katerih se lahko česa nau-čite. Vedno me preseneti, kako iznajdljivi so moji kolegi, na koliko različnih načinov je možno uspešno čebelariti, koli­ko tržnih niš izkoristiti in kaj vse je možno na račun čebel iztržiti, ne samo med. 
Nikoli si ne bi upala trditi, da so vsi čebelarski mojstri mojstri svojega poklica, prav tako tudi, da med drugimi če­belarji ni takih, ki imajo znanje in izkušnje nas, mojstrov. Veseli me, da se za mojstre izobražuje spet nekaj perspek­tivnih mladih kadrov, ki bodo vlekli voz profesionalnega znanja naprej, v novo desetletje. Upam, da se nam bodo po končanem šolanju pridružili. Če se bomo družili, si bomo lahko izmenjavali mnenja, izkušnje, se pogovarjali o teža­vah in se morda hvalili s svojim znanjem in dosežki. S tem ni nič narobe, saj je tudi to način, da nadgrajujemo svoje znanje, si širimo obzorje in postajamo samozavestni, uspe­šni čebelarji. 
Včasih slišim kako pikro, ne samo na račun čebelarskih mojstrov, temveč tudi drugih velikih čebelarjev, češ: »Čebe­larjenje z velikim številom panjev je garanje.« Spomnila sem se pesmi svojega rojaka Simona Gregorčiča. Nekaj vrstic ene njegovih pesmi, ki za nas še kako veljajo: 

OBVESTILA ČZS 
Ni praznik, predragi mi, naše življenje, življenje naj bode ti delaven dan. Od zore do mraka rosan in potan, ti lajša in slajša človeško trpljenje! Ne plaši se znoja, ne straši se boja, saj moško dejanje krepčuje moža … 
Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. 

Držimo se teh, 100 let starih nasvetov, pa bomo uspešni. In naj medi. Marija Sivec 
Odlična kakovost slovenskega ekološkega medu potrjena na mednarodnem ocenjevanju BiolMiel 2019 
Že tradicionalno mednarodno ocenjevanje ekološko pri­delanega medu BiolMiel je potekalo konec lanskega leta v italijanskem Belforte all’Isauru. Dogodek organizira itali­janski konzorcij za ekološko pridelavo in pridelke Biol Italia v partnerstvu z raziskovalnim centrom za čebele in čebelje pridelke CREA iz Bologne pod pokroviteljstvom italijanske­ga kmetijskega ministrstva. 
Med do sedaj največjim številom sodelujočih vzorcev medu, 223, iz osmih držav, so s petimi vzorci sodelovali tudi slovenski ekološki čebelarji: Endovital (Vesna Fabjan Bremec), Miha Bizovičar, Čebelarstvo Bojan Pavlin, Uroš Rudolf in Peter Malenšek. Z vzorci kostanjevega, lipove­ga in gozdnega medu so se potegovali za zlato ali srebrno priznanje v ustrezni kategoriji (vrsti) medu med skupno 98 vzorci različnih nektarnih vrst, 44 vzorci manovega medu oziroma 81 vzorci cvetličnega medu, ki so ustrezali doda­tnemu pogoju za ocenjevanje, in sicer da so vsebovali manj kot 18 % vode in manj kot 10 mg/kg hidroksimetilfurfurala. Vzorce je ocenjevala mednarodna senzorična komisija v za­sedbi štirih štiričlanskih panelov. 
Vzorci slovenskega medu so se ponovno izkazali za zelo kakovostne, tako v vidiku senzoričnih lastnosti kot dolo-čenih fizikalno-kemijskih parametrih (vsebnost vode in HMF-ja). Vzorec lipovega medu čebelarstva Endovital Vesne Fabjan Bremec se je v seštevku točk za senzorično kakovost uvrstil na absolutno drugo mesto med ocenjenimi vzorci in prvo med vzorci lipovega medu. Poleg njega sta zlato pri­znanje BiolMiel Quality, s katerim so nagrajeni vzorci, ki dosežejo vsaj 90 od 100 točk, prejela še vzorca kostanjevega medu čebelarjev Mihe Bizovičarja in Petra Malenška. 
Skupno je bilo podeljenih 136 zlatih in srebrnih priznanj BiolMiel Quality. Najvišjo senzorično oceno med vzorci vr­stnega medu je prejel italijanski kostanjev med (ESA Societa 


Foto: Mojca Korošec 

Agricola, Umbrija), pred že omenjenim slovenskim lipovim medom in italijanskim kostanjevim medom (Apicoltura Zi­poli di Balarini Ancilla, Lombardija). Med vzorci cvetličnega medu sta se na prvo in tretje mesto uvrstila vzorca iz Grčije in na drugo vzorec iz Italije. Rezultati so dostopni na sple­tni strani http://biolmiel.eu/. 
Priznanja BiolMiel so edinstvena v evropskem prostoru in so namenjena izključno medu visoke kakovosti iz eko­loške pridelave. Senzorična kakovost ekološko pridelanega medu tudi v Sloveniji ni dobro poznana, predvsem pa ne prepoznana, saj tak med lahko sodeluje le na ocenjevanjih medu skupaj s konvencionalno pridelanimi vzorci, kjer se njegova vrednost na račun načina pridobivanja seveda ne poudarja posebej. Zahteve glede senzorične kakovosti eko­loško pridelanega medu se pri tem prav nič ne razlikujejo od zahtev, ki sicer veljajo v senzorični analizi medu. 
Doc. dr. Mojca Korošec, Biotehniška fakulteta, UL 
Povprečna cena medu v prodaji na drobno v letu 2019 
Komisija UO ČZS za ekonomiko če­belarjenja je na pisni seji 17. februarja 2020 sprejela sklep, na podlagi katere­ga je v skladu s 13. členom Pravilnika 

o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja (Ur. l. RS, št. 60/13) ugotovi-la in potrdila povprečno ceno medu v prodaji na drobno v letu 2019, ki jo je potrdil tudi UO na svoji redni seji 
20. februarja. 2020. Ta je osnova za ob-račun povračila stroškov, ki jih imajo izvajalci pašnega reda pri razporeja­nju čebel.Povprečna cena medu v pro-daji na drobno v letu 2019 je bila 12,58 EUR/kg. Po pravilniku se pašnina ob-računava v vrednosti 10 % od cene 1 kg medu v prodaji na drobno. 
Tanja Magdič, svetovalka JSSČ 


OBVESTILA ČZS 

Nataša Lilek postala doktorica znanosti 
Čebelarji poleg medu pogosto pri­dobivamo tudi cvetni prah, matični mleček in propolis. Če so za med po­stavljeni kriteriji kakovosti, pa jih za druge čebelje pridelke ni, saj so za to potrebne obsežne podatkovne zbirke. Čebelji pridelki so zelo raznovrstni, saj so popolnoma naraven proizvod, kar še otežuje pripravo standardov kako­vosti. Vsako delo, ki prispeva delček k sestavljanju mozaika o lastnostih če­beljih pridelkov, je za čebelarje in za uporabnike čebeljihpridelkov drago­ceno, še posebej če je tako obsežno, kot je doktorska disertacija. 
Nataša Lilekje27.februarja2020 pod mentorstvomizr.prof.dr.Jasne Bertonceljinizr.prof.dr.JankaBožiča zagovarjaladoktorskodisertacijozna­slovom Vplivbotaničnegaporeklanahra­nilnovrednostcvetnegaprahuosmukanca. 
Osmukanec ima ugodno hranilno vrednost za človeka. Vsebuje beljakovi­ne, ogljikove hidrate, maščobe, amino-kisline, elemente in druge funkcional­ne snovi, zaradi česar postaja vse bolj prepoznaven in uporaben v vsakdanji prehrani ljudi. Rezultati, pridobljeni v sklopu doktorske disertacije dr. Na-taše Lilek, predstavljajo prvo podrob­nejšo predstavitev kemijskih lastnosti slovenskega osmukanca in njegove hranilne vrednosti glede na botanično in geografsko poreklo ter obdobje pri­dobivanja. 
Nataši čestitamo za tako obsežno delo in ji želimo še veliko energije in 

Foto: Matjaž Lilek 

Ustanovitev komisije za tržno usmerjene čebelarje 
Na podlagi sklepa Upravnega od­bora Čebelarske zveze Slovenije z 20. 
februarja 2020 je bila ustanovljena Ko­misija Upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije za tržno usmerjene čebelarje. Vabimo vas, da nam pošljete predloge za člane komisije najkasne­je do 10. aprila 2020. Kandidati naj bodo tržno usmerjeni čebelarji. Pre­dloge posredujte na e-naslov: barbara. dimc@czs.si. 
Tajništvo ČZS 

Ustanovitev komisije Podmladek ČZS 
UO ČZS je na seji 20. 2. 2020 na po­budo predsednika ČZS ustanovil novo komisijo UO ČZS in sicer komisijo 
»Podmladek ČZS«, kjer bomo mladim čebelarjem do 30 let dali možnost obli­kovanja idej in predlogov za razvoj če­belarstva v Sloveniji. Najmanj dva nji­hova predloga bomo vsako leto uvrstili v program Čebelarske zveze Slovenije. 
Prosimo, da društva sporočijo podat­ke o kandidatih na e-naslov: barbara. dimc@czs.si najkasneje do 10. aprila 2020. Kandidat za člana te komisije mora biti mlajši od 30 let. 
Tajništvo ČZS 

Meden sirup borovih vršičkov 

Smrekove vršičke redno nabiramo in jih pripravljamo kot sirup ali liker. 
SESTAVINE 
Vršički rušja (Pinus mugo), (kristalizirani) med, alkohol 
PRIPRAVA 

Če smo v vrt zasadili rušje (Pinus mugo), lahko pomladi, ko se pojavijo mladi poganjki, potrgamo nekaj teh in tako omejimo razrast grmov. Vr­šički rušja so malce daljši, zato jih lahko tudi narežemo, damo v kozarec in prelijemo z medom. Še bolj smiselno je, če uporabimo strjen med, saj vršičke nalagamo z medom v izmenjujočih se 


plasteh in tako ne splavajo takoj na vrh. Pustimo stati na stalni temperaturi in ne na soncu vsaj tri tedne. Kozarec tu in tam obrnemo. Na koncu precedimo, sirup nalijemo v manjše stekleničke, vršičke pa prelijemo z alkoholom ter pustimo stati še nekaj dni. Precedimo, dodamo malo sirupa in nalijemo v steklenice. 
Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si. Avtorica recepta: Mateja Reš 

OBVESTILA ČZS 
Čebelarska literatura – AKCIJA do 15-% POPUSTI 
Na ČZS imamo v tem času kar ne­kaj koristnih izobraževalnih gradiv, 

zato smo se odločili, da za določene naslove znižamo cene kar do 15 %. Iz­jema so novejše izdaje, zato cena zanje ostaja enotna: Moja čebelarska praksa – Boštjan Noč; Medovite rastline – Trajče Nikoloski; Pridobivanje, predelava in uporaba propolisa – Vlado Pušnik. Da bodo dnevi, ki ji preživljamo doma, tudi izobraževalno obarvani, vsa na-ročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. 
Tajništvo ČZS 

18. čebelarski praznik Slovenije in 3. praznovanje svetovnega dne čebel v Dolenjskih Toplicah 
Vabljeni na 18. čebelarski praznik ter praznovanje 
3. svetovnega dne čebel, ki ga bomo obeležili v soboto, 
23. maja 2020, v Dolenjskih Toplicah na prireditvenem prostoru na Jasi. 
Na slovesnosti pričakujemo domače in tuje goste. Prire­ditev bo potekala od 11.00 do 12.30, nadaljevala se bo s ko­silom in druženjem ob glasbi ansambla Petra Finka. Zbor praporščakov bo od 10.00 do 10.40. 
Prijave in plačilo za kosila pričakujemo do 31. marca 2020, saj boste s tem olajšali organizacijo. Cena kosila zna­ša 10 EUR. Na INFO točki pri prireditvenem šotoru boste od 8. do 14. ure lahko opravili registracijo prijavljenih čebe­larjev in prevzeli kupone za kosilo. 

V spremljajočem programu,kibopotekalod9.00dalje,si boste lahko ogledali čebelarsko razstavo v Kulturno-kongre­snemcentruDolenjskeToplice,kmečkorazstavo,delavnice, predstavitevčebelarstva,čebelnjakFrancaKapšavRumanji vasi, Destilarno in čokoladnico Berryshka v Obrhu, čebelar­skidomvPodstenicahvKočevskemrogu,Hudičevturnin depovozilvSoteskialisiizbralikopanjevWellnesscentru Balnea – po znižani ceni. Ob prijavi navedite želje ogledov. 
Informacije dobite pri g. Antonu Andrejčiču, predsedni­ku ČD Straža - Dolenjske Toplice na e-naslov tone.andrej­cic@guest.arnes.si ali na tel. št.: 051/258 283 v popoldan­skem času. Vabljeni! 
ČD Straža - Dolenjske Toplice 



OBVESTILA ČZS 

Novo na ČZS –  otroški predpasnik 
Da bi bili dnevi, ki jih preživljamo z otroki doma, tudi kuharsko obarvani, imamo na ČZS novo v ponudbi otro­ški kuharski predpasnik. Predpasnik 
je izdelan iz 100-% bombaža. Velikost je univerzalna in se lahko prilagodi ve­likosti otroka. Predpasnik je primeren od 3. do 14. leta starosti. Cena predpa­snika je 10,00 EUR. Vsa naročila spre­jemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. 
Tajništvo ČZS 
Trajče Nikoloski 
Izšla knjiga Medovite rastline 
M
E
D
O
V
I
T
E 

RA
S
TLINE 


ČZS kot založnik z veseljem sporoča, da je izšla obsežna knjiga avtorja dr. Trajčeta Nikolo­skega z naslovom Medovite rastline. Knjiga na 366 straneh podrobno opisuje skoraj 200 medovi­tih rastlin, ki jih najdemo v Sloveniji in so z vidika čebelarstva zelo pomembne. Knjiga je she­matično urejena glede na čas cvetenja rastlin od spomladi do jeseni. Poleg opisa rastlin knjigo bogatijo slikovite fotografije cvetočih rastlin, kar nam bodo v veliko pomoč pri njihovem prepo­znavanju v naravi. Cena knjige je 24,99 EUR in jo lahko naročite v tajništvu ČZS (ines.zunic@ 
czs.si ali 01/729 61 00).    

Certificiranje ponudnikov čebelarskega turizma 
ČZS si prizadeva za razvoj in uve­ljavitev čebelarske turistične ponudbe, ki postaja redna ponudba slovenskega turizma. Letos nadaljujemo program certificiranja ponudnikov čebelarske­ga turizma. V ta program se lahko vključijo vsi zainteresirani čebelarji, ki se že ukvarjajo s čebelarsko turistično 
Poziv k zbiranju predlogov izdaj izobraževalnih publikacij (učbenikov, skript, učnih listov ipd.) za leto 2021 
Programsko-izdajateljski svet ČZS poziva predlagatelje, ki želijo, da se izda delo, povezano s čebelarstvom, kot izobraževalna publikacija, da na ČZS predložijo predloge avtorskih del, ki morajo vsebovati naslednje podatke: 
•
 zvrst dela: strokovna, promo-cijska, zgodovinska, mladinska, poljudnoznanstvena; 

•
 ime in priimek avtorja; 

•
 naslov dela; 



    
ponudbo, in tudi tisti, ki to načrtujejo. Vse zainteresirane čebelarje – ponu­dnike čebelarskega turizma – vabimo, da najpozneje do 1. junija 2020 na na­slov ČZS posredujejo predpisano pisno izjavo o sodelovanju v programu cer­tificiranja ponudnikov čebelarskega turizma v letu 2020, ki je dostopna na spletni strani ČZS. Za več informacij smo vam na voljo na e-naslovu: barba­ra.dimc@czs.si. 
Barbara Dimc, tajnica ČZS 
• okvirno dolžino besedila (števi-lo znakov s presledki) s številom predvidenih slik, grafov, tabel; 
• opis dela, ki vključuje tematiko, kazalo vsebine in kratek opis vse­bine (800–1000 besed); 
•
 pri strokovni in poljudno­znanstveni zvrsti navedbo recenzenta(ov) publikacije in njegovo (njihovo) priporočilo pre­dložene publikacije; 

•
 razmerje med izdajateljem in avtorjem(i) (avtor ohrani moral-ne avtorske pravice, material-ne in druge pravice pa prepusti ČZS) in navedba, ali se avtor(ji) odpoveduje(jo) honorarju ali gre za plačljiv honorar (v tem prime-ru velja honorar v skladu z Nor­


         Tajništvo ČZS 
mativi o izračunu honorarjev ČZS); 
•
 rok oddaje gradiva; 

•
 izdaja/soizdaja (finančna kon­strukcija z navedbo plačnika in deležem kritja stroškov). 


Rok za oddajo predloga je 31. av-gust 2020. Predlog se odda v kuverti v tajništvo ČZS, Brdo 8, 1225 Lukovi-ca, s pripisom Ne odpiraj: »zbiranje predlogov izdaj izobraževalnih pu­blikacij za leto 2021 – PIS«. Kriteriji za ocenjevanje so objavljeni na spletni strani ČZS. Programskoizdajateljski svet ČZS bo predloge izobraževalnih publikacij obravnaval na seji v mesecu septembru oz. oktobru 2020. 
Programsko-izdajateljski svet ČZS 
Foto: Franc Šivic 
4/2020 letnik CXXII 121 





OBVESTILA ČZS 












Vse za čebelarstvo: panji, satnice, zaščitna oprema, embalaža, pogače, čebelarsko orodje, oprema za točenje ... Lepo vabljeni. 
Urnik: pon.–pet.: 8.00–12.00 in 13.00–16.00. 

Api Kon-takt d.o.o. Reška cesta 18a, 6258 Prestranek (ob črpalki MOL) tel. št.: 031/339 287 e-naslov: apikontakt2@gmail.com 
cebelarstvo.medokost@gmail.com www.apis-mellifera-carnica.eu 



OGLASI 
Čebelje družine na 7 in 10 AŽ­-satih ter nakladne 10S AŽ-panje (Cerkno), tel.: 041/881 830. 
Čebelje družine na 7 in 10 AŽ­-satih in na 10 2/3 LR-satih (Novo mesto), tel.: 040/625 471. 
Čebelje družine na 7 in 10 satih, s panji ali brez, lanske matice (oko­lica Ajdovščine), tel.: 041/484 145. 
Čebelje družine na 9 AŽ-satih, tel.: 031/331 530. 
Čebelje družine na 10 AŽ-satih, z lanskimi maticami (okolica Roga­ške Slatine), tel.: 041/822 366. 
Čebelje družine na 10 AŽ-satih, z lanskimi in označenimi matica-mi, možnost proste izbire (Bela krajina), tel.: 041/203 331. 
Čebelje družine na 10 AŽ-satih, s panji ali brez (Dobrova), tel.: 041/283 739. 
Čebelje družine na 10 LR-satih in na 7 in 10 AŽ-satih, matice 2019 (okolica Ptuja), tel.: 031/584 495. 
Čebelje družine na 10 1/1 LR-satih in 16 polovičnih malo rabljenih LR-naklad s satniki (Ribnica), tel.: 041/290 841. 
Dvečebeljidružinina10AŽ-satih terosemna6AŽ-satih(okolica Mokronoga),tel.:041/867515. 
ŠtiričebeljedružinenaDB-satih, skupajspanji,ugodno(okolica Litije),tel.:041/953748. 
Petčebeljihdružinna10satih, lanskematice(okolicaPivke),tel.: 05/7572428. 
Šestčebeljihdružinna7satih, tel.: 041/241 788. 
Sedemčebeljihdružinna10 AŽ-satih,spanjialibrez(okolica Ptuja),tel.:031/552169. 
Osemčebeljihdružinna5AŽ-sa­tihin5na7AŽ-satih,zlanskimi maticami,leposatje,tel.:041/597 695. 
Deset naseljenih AŽ-panjev, 9-sa­tarjev, lahko tudi samo družine, tel.: 041/462 574. 
Deset naseljenih 10S AŽ-panjev z notranjimi osmukalniki in če­belje družine na 5 do 10 AŽ-satih (Slovenj Gradec), tel.: 040/555 992. 
Deset čebeljih družin v trieta­žnih panjih, 20 na 5, 7 satih, goz­dni in hojev med (Notranjska), tel.: 031/298 041. 
Deset čebeljih družin (okolica Ljubljane), tel.: 041/637 024. 
Deset čebeljih družin na 6 AŽ­-satih, tel.: 051/311 086. 
Deset čebeljih družin na 7 AŽ­-satih, lanske matice (okolica Kočevja), tel.: 041/530 757. 
Deset čebeljih družin na 7 in 9 AŽ-satih, tel.: 030/997 505. 
Deset čebeljih družin na 10 satih (Ptuj), tel.: 041/864 166. 
Deset čebeljih družin na 10 AŽ-satih (okolica Tolmina), tel.: 051/726 980. 
Deset čebeljih družin na LR-satih (Črnomelj), tel.: 041/657 705. 
11 čebeljih družin z AŽ-panji, če­belnjak, električno točilo, sončni talilnik in vse za začetnika (okoli-ca Ljubljane), tel.: 040/283 777. 
15 gospodarskih čebeljih družin na 10 AŽ-satih, zdravljenih z oksalno kislino, satnice iz neone­snaženega voska (občina Krško), tel.: 040/666 090. 
20 čebeljih družin na AŽ-satih, tel.: 031/306 141. 
20 čebeljih družin na AŽ-satih, tel.: 031/311 165, 040/192 107. 
20 čebeljih družin na 7 AŽ-satih, z lanskimi maticami, novi satniki in satnice, cena po dogovoru, tel.: 069/954 066. 
20 čebeljih družin na 8 satih v polovičarjih (Dolenjska), tel.: 041/671 473 
25 čebeljih družin na AŽ-satih, s panji ali brez, ter dvakrat nošeno žensko čebelarsko obleko št. 54, (Čemšenik), tel.: 040/508 856. 
30 čebeljih družin na devetih AŽ- in devetih LR-satih, cvetlični, kostanjev in ajdov med ter cvetni prah, tel.: 041/768 351. 
Nekaj čebeljih družin, z lanskimi maticami, in AŽ-panje 10-satarje (okolica Ptuja), tel.: 040/269 204. 
Nekaj čebeljih družin na AŽ-sa­tih ter več vrst medu (Pivka), tel.: 041/817 124. 
Nekaj čebeljih družin na AŽ- in LR-satih (Koper), tel.: 070/716 879. 
Nekaj čebeljih družin na AŽ- in LR-satih, tel.: 040/838 956. 

Nekaj čebeljih družin na 5, 7 in 10 AŽ-satih, vse z lanskimi ma-ticami (osrednja Slovenija), tel.: 070/267 502. 
Nekaj čebeljih družin na 7 AŽ-sa­tih, z lanskimi maticami (okolica Ljubljane), tel.: 031/361 222. 
Nekaj čebeljih družin na 7 satih, z lanskimi maticami, zdravljene proti varozi (okolica Ljubljane), tel.: 041/250 200. 
Nekaj čebeljih družin na 7 do 10 1/1 LR-satih, lastni vosek, matice večinoma lanske in označene (Ljubljana), tel.: 031/253 929. 
Nekaj čebeljih družin na 9 AŽ­-satih (Škocjan na Dolenjskem), tel.: 031/312 430. 
Nekaj čebeljih družin na 10 AŽ­-satih, lanske matice, tel.: 040/559 139. 
Nekaj čebeljih družin na 10 AŽ­-satih (Pivka), tel.: 05/757 21 83, 041/567 682. 
Nekaj zdravih čebeljih družin na 7 AŽ-satih, ugodno (Dolenjska), tel.: 040/291 102. 
Veččebeljih družin na AŽ-satih (Slovenske Konjice), tel.: 041/756 810. 
Veččebeljih družin na AŽ-satih, ugodno, tel.: 051/311 086. 
Veččebeljih družin na AŽ-satih, ugodno, tel.: 041/868 121. 
Veččebeljih družin na AŽ-satih, po izbiri (Posavje), tel.: 051/341 321. 
Veččebeljih družin na 5 ali 7 AŽ­-satih, matice 2018, lepo satje ter cvetlični in kostanjev med, tel.: 041/385 620. 
Veččebeljih družin na 5, 7, 9 in 10 AŽ-satih, očiščenih varoj, z lan­skimi maticami, tel.: 051/661 541. 
Veččebeljih družin na 7, 9 in 10 AŽ-satih (Sevnica), tel.: 041/961 766. 
Veččebeljih družin na 7 ali 10 AŽ-panjih, možen ogled in rezer­vacije, tel.: 041/523 708. 
Veččebeljih družin, skupaj z AŽ-panji (Ljubljana), tel.: 041/990 360. 
Več močnih čebeljih družin na 7 AŽ-satih, matica 2019 (okolica Krškega), tel.: 041/774 124. 
Zdrave, močne čebelje družine na 5 do 8 AŽ-satih, z lanskimi maticami, tel.: 051/390 898. 
Zdrave in močne družine na 7 AŽ-satih, z lanskimi maticami, ter svež cvetni prah (Kranj ali Kozina), tel.: 041/386 697. 
Močne čebelje družine, z lanski-mi maticami (okolica Maribora), tel.: 030/925 914. 
Močne čebelje družine na AŽ­-satih, nad 10 družin količinski popust, tel.: 041/868 121. 
Močne čebelje družine na 2/3 LR­-satih, z lanskimi in označenimi maticami in brezplačnimi panji, možna dostava, tel.: 041/849 782. 
Močne čebelje družine na 10 1/1 LR-satih, pripravljene za pomla­dansko pašo, možnost izbire in spremljanja (Savinjska dolina), tel.: 070/753 359. 
Močne in zdrave čebelje družine na 7 in 9 AŽ-satih, lanske ozna-čene matice (Primorska), tel.: 041/841 424. 
Močne in zdrave čebelje družine na 7 AŽ-satih, z lanskimi matica-mi, tel.: 070/869 248. 
Gospodarske čebelje družine, z lanskimi maticami, v 1/1 LR-na­kladah (Celje), tel.: 031/311 750. 
AŽ-satnice, izdelane iz lastnega voska, in nekaj čebeljih družin na 7 AŽ-satih, tel.: 041/224 250. 
AŽ-satnice iz lastnega voska, tel.: 031/370 046. 
Satnice za 1/1 LR-panje ter rabljene AŽ-panje in nove 9-satne prašilčke, tel.: 031/553 293. 
350 LR-satnikov, zažičenih (Ptuj), tel.: 041/514 468. 
AŽ-satnike, lipove, lepljene, zbite in vrtane na 6 lukenj v obliki črke W, kakovostne 11 + 3 AŽ-panje, tel.: 041/506 403. 
Lipove AŽ-satnike in satnice, kozice, čebelje družine s panji ali brez ter zabojnik z 12 naseljenimi panji, tel.: 041/753 345. 
Pet kompletov plemenilčkov, novih, nerabljenih, v original em-balaži, ugodno, tel.: 031/813 823. 


OGLASI 

6-satne stiroporne AŽ- in DB­-panje z mediščno naklado, pobarvane, ter 5 čebeljih družin na 2/3 LR-satih (Kočevje), tel.: 070/666 455. 
9 in 10 satne AŽ-panje ter 5, 7 ter 9 satne panje polovičarje (prašilčke), nove, kompletne, tel.: 041/840 357. 
10-satne AŽ-panje in satnike, tel.: 051/344 104. 
AŽ-panje, 5-, 7-, 9- in 10-satne, nove, kompletne, cena po dogo­voru, tel.: 041/840 357. 
Nekaj novih AŽ-panjev (11 + 3 Grajš), tel.: 040/426 736. 
Nove AŽ 7- in 10-satarje, tudi trietažni, 20 naseljenih, ter subli­mator in ometalnik, tel.: 031/501 801 (po 19. uri). 
14 panjev ter 9 naseljenih panjev in čebelnjak, tel.: 07/306 44 76. 
Dva prevozna zabojnika, dolžine 2,4 m, s 14 naseljenimi panji, za avto prikolico (okolica Murske Sobote), tel.: 040/737 660. 

Čebelnjak s petnajstimi AŽ 10-satnimi panji, od tega 13 naseljenih, in nekaj drobnega inventarja (okolica Laškega), tel.: 041/722 860. 
Nov čebelnjak z naseljenimi, novimi 15 AŽ-panji 10S, tel.: 031/446 349. 
Več osmukalnikovs tulci, 10 na­seljenihAŽ-panjev,večjokoličino AŽ-satnic,cenapodogovoru(Po­dravskaregija),tel.:02/5601480. 
Štirisatno točilo na ročni pogon in orodje za odkrivanje medu (Ljubljana), tel.: 041/658 815. 
Talilnik za vosek na dva sata, tel.: 041/329 116. 
Elektronske panjske tehtnice (techno team Pikica), tel.: 040/563 247. 
Doprsni kip Antona Janše, izde-lava za društva in posameznike, ugodno, tel.: 040/915 100. 
20 čebeljihdružin na 1/1 LR-sa­tih, s panji ali brez, tel.: 031/558 242. 


Moravske Toplice akacija 15. 4. 2020 Brez e-naslova. Pokličite kontaktno osebo. g. Čiček 041/530 688 
15. 4. 2020 

Nova Gorica akacija, gozd cebelarsko.drustvong@gmail.com g. Bavdaž 041/975 393 
15. 5. 2020 

Radlje ob Dravi  gozd, pravi kostanj, lipa  10. 5. 2020  ahmet@begic.si  g. Begič 051/371 679  
Selnica ob Dravi  javor, smreka, lipa, pravi kostanj in hoja  10. 5. 2020  anton.hiter@gmail.com  g. Hiter 02/671 90 89, 030/411 360 (po 20.00 uri)  
Kamnica-Bresternica  gozd, pravi kostanj  25. 5. 2020  alesgorican24@gmail.com  g. Goričan 051/301 755  



Miha Kunstelj s. p., inž. Jože Kunstelj s. p. 
Zavrti 41, 1234 Mengeš Tel.: 031/352 797, 01/723 70 27 E-pošta: jm-kunstelj@amis.net www.jm-kunstelj.com 
Čebelarski jopiči, kombinezoni, klobuki, kape, rokavice, pajčolani … Čebelarska točila in posode za med, rezervni deli za točila, motorji (80 in 110 W), ročni pogoni … 


NOVO! Izdelki za zaščito: čebelarske obleke iz mrežaste tkanine, gumijaste rokavice (odporne proti kislini), rokavice iz debelega usnja, klobuk s kovinsko mrežo. 
OGLASI 

Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: 
– izdelavo satnic iz vašega voska, 
– odkup voska, – nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 
Čebelam prijazni premazi za les 
www.belinka.com belinka 
 
] 
9 
  6  2 , 
Wachsverarbeitung  -  Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75  -  8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475/2270 info@wachs-hoedl.at  -  www.wachs-hoedl.at 

 
ó 

Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. 
• 
Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! 

• 
Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. 

• 
Garantiramo razkuževanje s paro. 


Delovni čas: 

• Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. 
Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 
Sobota 8.00–12.00 

• Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. 
velikosti. 
Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju 

• Predelava voska poteka vse leto. 
Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in 
Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. 

• Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. 
Kako nas najdete: 
4/2020 letnik CXXII 


V SPOMIN 
štva, večkrat delegat v ZČD Ptuj. En mandat je bil pod-predsednik ptujske zveze. Udeleževal se je predavanj, ekskurzij in Apimondie na Irskem. Za svoje delo v če­belarstvu je prejel priznanji 
A. J. III. in II. stopnje ter značko zvestobe za 40 let delovanja. Ohranili ga bomo v lepem spominu. 
Čebelarji ČD Majšperk 
ŠTEFAN POLAJNAR 1947–2019 

Štefanje veseljedo čebel prevzel od svojega očeta, s čebelarstvompasejeukvar­jalod svojega33.letadalje. Domin družino sije ustva­ril vCerkljah, v čebelnjaku obhišipaje vzorno skrbel za20 čebeljihdružin. Član ČDCerkljejebilodleta1984, odleta2000 naprejpapra­porščakdruštva.Odlikovan jebilz odličjemaA.J.II.in 
III. stopnjeter splaketo če­belnjaka Antona Janše. Če­belarjiČDCerkljegabomo ohranilivlepemspominu. 
ČD Cerklje na Gorenjskem 
ANTON PILPAHER 1938–2019 

Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil naš dolgo­letni čebelar. Bil je član ČD Loče, kjer je sodeloval v or-ganih društva, kot tajnik in zvest zapisnikar. Redno se je udeleževal raznih iz­obraževanj in strokovnih ekskurzij v okviru društva, ki jih je pomagal tudi orga­nizirati. Za svojeprizadev-no delo je prejel priznanje in čebelarsko odličje A. J. 
II. stopnje. Zapustil je delo v ČD Loče in pristopil v ČD Slovenske Konjice, kjer je nadaljeval delo v čebelar­skem krožku. Hvaležni smo mu za vse delo v čebelar­stvu. Ohranili ga bomo kot vestnega člana v hvaležnem in trajnem spominu. Čebe­laril je s 40 čebeljimi panji. Njegovo delo bo nadaljeval sin Toni, ki ga je oče dobro podučil o skrivnostih čebe­larjenja. 
ČD Slovenske Konjice 
DRAGO MARDŽENOVIČ 1929–2020 

Dragojebilčlovek,kije znalprisluhnitiinpomaga-ti vsakomur in kadar koli je bilo potrebno. Rodilse je6.junija1929 ter nasfe­bruarja v91.letu zapustil. Čebelaritijezačelleta1954. Ves časjebil člandruštva inČZS.Radjepomagalna različnih področjih. Po-magaljeprigradnji Čebe­larskega centra naBrduin pri vseh delovnih akcijah. PredsednikovaljeČebelar­skidružiniKrtina,natoČD Domžale.Bilje vkomisiji 

zazdravstvoin oskrbo če-idej.Zasvojedelojeprejel belterprvipobudnik,da priznanjaA.J.III.,II.inI. postanemo samostojnoČD stopnje.Biljetudi častni Krtina.Prevzeljeodgovor-član našegadruštva.Ostal nostvnadzornemodboru nambovlepemspominu. invednoimelpolnodobrih ČD Krtina Dob 
V SPOMIN 
Čebelarji smo vstopili vnovosezonoin že z nestrpno­stjopričakujemo,kaj nambo taprinesla.Nadejamo se najboljšega,predvsempa si ne želimo še enetako slabe letine,kotjebilalanska.Bilaje zelo zahtevna, tako za naše čebelekottudi za naše članstvo,saj smo za vedno izgubilikarpetsvojih članov,kisonasmočnozaznamo­vali.SpomladismosenajprejposloviliodJožetaRutarja (1943–2019).Bilječlandruštvaodleta1985inaktualnipo­verjenikzaobmočjeTolmina.Kmaluzanjimsmoizgubi­liFrancaJerama(1940–2019),članadruštvaodleta2003. Z več kot sto panji je sodil med naše večje čebelarje. Mar­tinaKofol(1939–2019)jebilačlanicadruštvaodleta1984 inodleta2018naša častna članica.Vseskozijebilazelo vpeta vdelodruštva.Dvanajstletjebila članicaUO-ja intajnicadruštva.Kososečebelepripravljalenazimski počitek, nasje zapustilšedolgoletnipredsednikin ak­tualnipredsednikNO-jaRobertRusič (1945–2019).Bilje člandruštvaodleta1975intudičastničlanodleta2018. Izgubilismotudi svojeganajstarejšega čebelarjaErneta Cenciča(1929–2019).Družinskočebelarstvojeprevzel že z 12 leti. Bil je poverjenik društva in mentor številnim če­belarjem.Ohranilijihbomovlepemspominukotdobre prijateljeinvestne čebelarje. ČD Tolmin 

Popravek 
VSČ 3/2020smonastraneh95in96 
objavili osmrtnico za pokojnega Leo­
poldaFreliha(1945–2020)Čebelarsko 
društvoRakek.Priobjavijevposta­
vitvipomotomaizpadlafotografija 
pokojnika,zakarseopravičujemoin 
popravljamonapako. 
Uredništvo 



Delovni čas: ČEBELARSTVO ob delavnikih 9.00–12.00 14.00–16.00 
DEBEVEC 
ob sobotah 9.00–12.00 

ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA 
apis.med93@gmail.com 

tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 
www.apis-med.si 

KAKOVOSTNI  
AŽ-SATNIKI CENA 0,90 EUR  PREDELAVA VOSKA V  
NAKLADNI AŽ-PANJ 10-SATNI AŽ-PANJI  LASTNA PROIZVODNJA ZBITI, LEPLJENI, VRTANI  SATNICE SAMO 1,45 EUR/KG  PITALNIK 5L ZA AŽ-PANJE  TRIETAŽNI AŽ-PANJ  DVOJNO CEDILO ZA MED  IZOLACIJSKE PENE ZA 7-, 9-, 10- IN TRIETAŽNI  
PLATIČNO OBEŠALO (AŽ) IN RAZSTOJIŠČE (LR)  ČEBELJE POGAČE LASTNA PROIZVODNJA CENA 1,28 EUR/KG NAD 100 KG CENA 1,23 EUR/KG  PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI  GRELEC ZA MED - OKROGLI 106 CM ALI 86 CM  KAKOVOSTNA RSF-TOČILA IN POSODA  10-SATNI PANJ  

    Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov).     Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,45 EUR/kg.     Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125°C), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja  (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek.     Sprejemamo prednaročila za čebelje družine (3-s in 7-s) ter za čebelje matice.
• Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. 
Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16