Zasavski “šivi: TEDNIK TRBOVLJE, 21. X. 1964 - ST. 43 - LETO XVII. - 20 DIN TRBOVLJE — Prejšnji torek je bila v Trbovljah 19. seja občinskega zbora in 20. seja zbora delovnih skupnosti Skupščine občine Trbovlje, na kateri so v uvodni točki razpravljali o spremembah odloka o občinskem proračunu za leto 1964, razpravljali pa so še o nekaterih drugih vprašanjih. RAZŠIRJENA SEJA PLENUMA ObO SZDL ZAGORJE ZAGORJE — Danes popoldne bo v Zagorju ob Savi raz-, širjena seja plenuma občinskega odbora SZDL, na kateri bodo obravnavali gospodarske dosežke ter nekatere vsebinske priprave na konference KO SZDL. Na seji bodo izvolili tudi volilno komisijo ter obravnavali pravilnik o vplitvah KO SZDL. Na sejo so povabili tudi predsednika krajevnih organizacij SZDL s področja zagorske občine. OBČANI TRBOVELJ, sodelujte v anketi (ma) TRBOVLJE — Občinske odbor Socialistične zveze v Trbovljah je te dni razpisal anketo med odborniki Občinske skupščine Trbovlje in med 600 izbranimi občani (mladino, proizvajalci, ženami, inteligenco in študenti), s katero, želijo zbrati mišljenja o vprašanjih v zvezi z vsebino in sklicevanjem zborov volivcev. Anketa je anonimna. Občinski odbor SZDL Trbovlje je v anketo zapisal naslednja vprašanja: ali obiskujete zbore volivcev, če jih ne obiskujete, zakaj ne; poznate odbornika; ste pravočasno obveščeni o sklicu zborov volivcev; kako bi želeli biti v> prihodnje obveščertl o sklicu zbora volivcev; koliko vam pove točka dnevnega reda »Predlogi volivcev za sestavo družbenega plana za lelo 1965«; kaj želite, da bi zbori volivcev v prihodnje obravnavali in tri najbolj pereče probleme Trbovelj. Poročali smo že, da gradijo na Vreskovem montažne sjanovanjske hiše za stanovalce Dobrne in dela Hohkraulove' kolonije. Na sliki: del naselja Pripombe iz Hrastnika V organizacijah ZK na področju Hrastnika so zaključili z razpravami o predlogu sprememb in dopolnitev v statutu ZKJ Za razprave o predlogu sprememb in dopolnitev v statutu Zveze komunistov Jugoslavije na sesthnkih osnovnih organizacij KZ na področju hrastniške občine je značilno, da so pokazale vrsto zanimivih vprašanj, ki kažejo precejšnjo zainteresiranost komunistov do predloga sprememb in dopolnitev v statutu Zveze komunistov Jugoslavije. Nekateri komunisti so mnenja, da je treba v osnutku statuta podrobneje razčleniti položaj in vlogo aktivov komunistov in delo komunistov v okviru krajevnih skupnosti. Prav tako so mnenja, da se s statutom ZKJ omogoči osnovnim organizacijam ZK sprejem mlajših članov v vrste Zveze komunistov; sprejem bi moral biti omogočen z dopolnjenim 17. letom in v izjemnih primerih tudi prej. V razpravah se je konkretno obravnavalo neopredeljena stališča nekaterih komunistov pri sprejemanju določenih sklepov, zaradi česar menijo komunisti s področja hrastniške občine, da bi bilo treba ta vprašanja v statutu konkretneje precizirati. Komunisti iz Hrastnika tudi smatrajo, da v statutu ne bi bilo treba precizirati določila, da članstvo v Zvezi komunistov ne daje nobenih ugodnosti, pri čemer poudarjajo, da Je to že v naši dosedanji praksi uveljavljeno. Ena od pripomb v razpravi je bila tudi, da je treba v zvezi z organizacijo ZK v občini v statutu bolj precizirati in podrobneje obdelati konkretne določbe glede ustanavljanja osnovnih organizacij, aktivov ali konferenc v krajevnih skupnostih. Podrobneje bi bilo treba določiti tudi ustrezne oblike za povezovanje komunistov, ki so zapo- sleni v delovnih organizacijah in drugje, živijo pa v območju krajevne skupnosti. Komunisti so bili tudi mnenja, da bi moral statut konkretizirali, koliko dolžnosti lahko opravlja član ZK. Nikakor namreč ne bi smeli dovoliti, da se pri nekaterih članih ZK kopičijo dolžnosti, na drugi strani pa so še vedno komunisti brez družbenopolitičnih zadolžitev. Nekateri komunisti so tudi predlagali, da se v določilu, ki govori o obnavljanju Zveze komunistov, namesto besedila »iz vrst delavcev, kmetov in inteligence« vnese besedilo »iz vrst delovnih ljudi«. Ta predlog utemeljujejo s prizadevanji, da v današnji stopnji družbenega razvoja ni mogoča klasifikacija po slojih. Člani ZK s področja hrastniške občine so bili tudi mnenja, da je premalo kon’ . ‘no obdelano vprašanje demokia-tičnega centralizma, kljub temu da je o tem govor v Programu Zveze komunistov Jugoslavije. T. P. Več sredstev za šolstvo, socialno varslyo in zdravstveno zaščito (ma) LITIJA — Na zadnji seji le Skupščina občine Litija sprejela odlok o "spremembi proračuna z? leto 1964. Dohodki proračuna so se s tem zvišali za nad 74 milijonov din, od tega 30 milijonov din na račun dotacije iz obvezne rezerve okraja Ljubljana. Zvišani dohodki občinskega proračuna bodo uporabljeni za kritje izdatkov na področju za prosveto in ljudsko kulturo, za socialno varstvo, zdravstveno zaščito in komunalno dejavnost. Zvišana so bila tudi sredstva za intervencije za gospodarstvo ter dotacije skladu za šolstvo, kmetijskemu skladu za preživnine Itd. DEJAVNOST SINDIKALNEGA SVETA (maj ZAGORJE — Na Občinskem sindikalnem svetu v Zagorju ob Savi je čutiti v zadnjem času živahno dejavnost. Najprej se je sestalo predsedstvo ObSS in skupaj s kadrovsko komisijo obravnavalo okvirni program izobraževanja članov sindikalnih podružnic. V kratkem pa bo plenarno zasedanje zagorskega Občinskega sindikalnega sveta, na katerem bodo govorili o pripravah za volitve novih vodstev sindikalnih podružnic, ki morajo biti opravljene do konca leta ter o rasti osebnih dohodkov v posameznih delovnih organizacijah o NEDELJSKIH ŠPORTNIH DOGODKIH NA IGRIŠČIH V ZASAVJU P0-DR0BN0 POROČAMO NA 8. STRANI Kandidirati čim več neposrednih proizvajalcev Zadnji teden je bilo objavljeno končno besedilo tez o aktualnih vprašanjih kadrovske politike in pripravah na skupščinske volitve, s čimer se je Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije kot največja družbeno-politič-na organizacija izrekla o tej stvari. Dokument obravnava nadaljnjo demokratizacijo kadrovske politike kot izraz la potrebo po neposredni socialistični demokraciji kot logičen korak v smeri uveljavljanja Programa Zveze komunistov Jugoslavije in nove Ustave. V končnem besedilu tez o aktualnih vprašanjih kadrovske politike in pripravah na skupščinske volitve je zlasti še podčrtano, da bo treba na 'bližnjih volitvah še v večji meri uveljaviti načelo, da je kandi- diranje stvar vseh občanov. — V procesu volitev bodo Socialistična zveza^ in druge družbeno-politične organizacije razvijale politično dejavnost občanov in uveljavile kriterije o tem, katere lastnosti naj bi imeli kandidati. Druž-beno-politična dejavnost, konkreten prispevek k razvoju socializma, delovna in moralna kvaliteta in družbeni ugled, to so, najkrajše rečeno, bistveni elementi prt postavljanju kandidatov. Iniciativa In predlogi za vsa poslanska In odborniška mesta morajo priti predvsem lz aktivov v občinah in krajevnih skupnosti. — V tezah je poudarje-Jio, da bo treba poenostaviti postopek v postavljanju več kandidatov za en mandat. Občani imajo pra- vico, da odločijo, koliko kandidatov bo za eno mesto. Bistvo demokratizma nt v številu kandidatov, temveč v spoštovanju pravic občanov, da neposredno postavljajo svoje predloge in sodelujejo v vsem volilnem procesu. Delovni ljudje bodo z glasovanjem odločili, koga bodo izvolili, toda V tako širokem in demokratičnem postopku je samo kandidiranje družbeno uveljavljanje. — Dokument Socialistične zveze vztraja na čim doslednejšem uveljavljanju načela rotacije na bližnjih volitvah za vsa predstavniška telesa. Možnost ponovnega kandidiranja je treba uporabiti samo izjemoma, potrebe, ki to zahtevajo, pa javno obrazložiti. — Stalne volilne komisije Socialistične zveze so nov element v kadrovski politiki. Ta telesa se zdaj prvikrat pojavljajo v našem političnem življenju. Metodo njihovega dela je treba šele izgrajevati. Povsem jasno pa je, da bodo volilne komisije v skladu z demokratičnimi in družbenimi načeli najtesneje sodelovale s samoupravnimi organi in vsemi drugimi zainteresiranimi faktorji. — Socialistična zveza se zavzema za to, da bi bilo na bližnjih volitvah v predstavniška telesa izvoljenih čim več neposrednih proizvajalcev, ker smatra, da bo to še bolj okrepilo njihov položaj v družbi. Zahteva se tudi ustrezno sodelovanje žensk, mladih ljudi ter predstavnikov vseh naših narodov in nacionalnosti v skupščinah in vodstvih družbeno-poli-tičnih organizacij. Obisk na ekonomski šoli Tokrat sem se pogovarjata z direktorjem ESS, Bogdanom Štehom. — Sem že mislil kar sam napisati kakšen članek, ko se absolventa. In, veste, tudi sicer se vidi, da je potreba po tem kadru. Vidite, četrti a razred na primer ima ves štipendije, razen — se pravi, da bi se v tem centru lahko združilo gospodarsko življenje celotnega Zasavja. r Lahko si predstavljate, kako pa toliko časa niste spomnili težko delamo sedaj, mi je to- treh. S6 pravi, da je razred na nas, je rekel. Veste, pro- variš direktor pripovedoval skoraj v celoti oddan, vsi ima-'blemov imamo toliko, da ne naprej. Ne samo, da imamo za jo že službe. Pa tudi, kdo bi vem, kje bi začel. O verifika- naših 232 dijakov na razpola- jim dajal tako visoke štipen-ciji ne bova govorila, to nima go le 4 učilnice; razen tega je dije, če jih ne bi res potrebo-nobenega smisla. Zanjo sploh pri nas še oddelek šole za od- vali (tudi po 16.000, po 16.500 nimamo nobenih pogojev in rasle II. letnik pa interesenti jim dajejo mesečno. Res lepa vsa sreča je, da doslej še niso žele, da bi odprli še I. letnik, štipendija za srednjo šolo), pričeli z verificiranjem sred- Imamo tudi oddelek pošlo- Dijakov imamo vsako leto vodske šole, s 15. t. m. pa za- več. Morali bi biti tukaj ob čenjamo tudi z administrativ- vpisu. Letos smo prav zaradi nim tečajem za dodatno izo- pomanjkanja prostora morali braževanje strojepisnega kad ” u" ra po podjetjih. SESTANKI ČLANOV SZDL V TRBOVLJAH V času od 15. do 30. novembra bodo po krajevnih organizacijah SZDL in njihovih podružnicah na področju trboveljske občine sestanki članov SZDL, na katerih bodo razpravljali o nekaterih orga- SZDL, samoupravi v občini, statutom krajevnih skupnosti, kadrovski problematiki v organizacijah Socialistične zveze ter analizam zborov volivcev, kar naj bi služilo tudi za razpravo na konferencah kra- nizacijskih in kadrovskih pri- jevnih organizacij SZDL. njih strokovnih šol. Toda, kaj bo pa potem? — Koliko pa imate dijakov ln prostorov? — Dijakov imamo 232. Dovolj zgovorna številka ob dejstvu, da imamo vsega skupaj le štiri učilnice in prav nič več. Nobenih kabinetov, ničesar. Jasno je, da se takšna situacija ne bo mogla obdržati, da bo treba nekaj ukreniti. — Se pravi, da mislite na novogradnjo? — To bi bila edina rešitev. Sedaj, v tej prisiljeni simbiozi ne more zadihati niti ena niti druga šola. Če pa bi se mi preselili iz te zgradbe, bi sprostili še naše prostore in bi tudi gimnazija lahko mno- pravah na bližnje konference organizacij SZDL, posebno krajevnih organizacij SZD£> posebno pozornost pa bodo posvetili pri tem obravnavi vprašanj v zvezi s povečanjem števila članstva v organizaciji V Trbovljah računajo, da bodo po sestankih članov SZDL po krajevnih organizacijah in podružnicah sklicali konference krajevnih organizacij SZDL v času od 1. do 15. decetnbra. (na) Trbovlje — Kako pa je s kadrom na vaši šoli? — Vse v redu. Kader imamo; vsi so stalno zaposleni, delamo brez honorarnih moči. Poglejte, me je opozoril zavrniti 20 prosilcev. Prav hudo mi je bilo — starši in otroci so me tako prosili in niso vedeli, kaj bi. Kaj pa naj bi jaz storil? 2e tako je vše natrpano, da ne more biti bolj. Se dobro, da ima SAP tako drage mesečne vozovnice, se je pošalil tovariš Steh. Sedaj se dijakom iz Zagorja in Hrastnika mnogo bolj splača voziti z vlakom v šolo v KLJUB TEŽAVAM USPEŠNO DELO na prostor, kjer sva se pogo- Ljubljano kot pa z avtobusom varjala. To bi naj bila moja če2 hrib v Trbovlje. Vendar pisarna pa je vsepovsod polno se je siišijo govorice, da bo učil in učbenikov, ker pač železnica zvišala cenO drugje ni prostora. Pri Iskri mesečninl vozovnicam. Kaj bo smo kupili kinoprojektor, ki Da Dotem? Kai bomo z vsemi Čeprav so mladinci ELEK-TRO LJUBLJANA, poslovne enote Trbovlje, zaposleni na Izlakah, v Zagorju, Hrastniku, Radešah, Trbovljah in drugod, so se pred kratkim zbrali v polnem številu na mladinski konferenci, da bi ocenili svoje dosedanje delo. Čeprav so letos v vodstvu aktiva mlajši člani ZMS, je mladina z vso resnostjo poprijela za delo. Med letom so obravnavali gospodarsko problematiko, manj časa pa so posvetili obravnavi vpra- radi prevelike razdrobljenosti ne bodo organizirali. Na konferenci je bilo sklenjeno, da bodo organizirali razgovore tam, kjer mladina dela, da se ne bo treba voziti na sestanke na sedež poslovne enote. Letni pregled mladinske dejavnosti v ELEKTRO LJUBLJANA, poslovni enoti Trbovlje, je kljub manjšim pomanjkljivostim uspel. Če bodo mladinci nadaljevali z začetim elanom delo skozi vse leto, potem bo bilanca dela še _ r.°V,. , K1 P« potem? Kaj bomo z go uspešneje delala. Občina kar tukaj čaka na boljše čase* tistimii ki se bodo takrat ho-nam je zagotovila, da nam bo ker ga sploh ne moremo upo- teji vpisati, ko jih že zdaj plačala načrte, ki jih že izde- rahljati. Tu so tudi mladinske mo[amo odklanjati? N. D. lujejo na trboveljskem Inve- konference in takrat se seve-sticijskem biroju. da umaknem prav tako pa tu- — Kakšna pa naj bi bila ta di takrat, ko kakšen profesor -—------ rSŠSiS-sM SE^aSSSsn polletneka poročila komunalne skupnosti šanj v zvezi z rekreacijo. Če- uspešnejša. Na konferenci so prav so dosegali lepe uspehe za novega predsednika akti-pri delovnih akcijah, so skle- va ZMS izvolili Egona Huda-nili, da jih v prihodnje ja- rina. -il. — MORDA VAS BO mislili smo si nekakšen eko- Dr”gače pa bi vam rad po- Ob koncu prvega polletja nomski center, kjer bi delo- vedal še to. V teh osmih letih, 1964 Je bilo na področju Kovale še razne druge instituci- odkar deluje naša šola, je munaine skupnosti socialnega je, kot npr. Delavska univer- več kot opravičila svoj ob- zavarovanja delavcev Zasav-za, kjer bi bil mogoč pouk iz- stoj, saj ga danes v vsem Za- ja skupaj 346 zavezancev pri-rednih slušateljev, tu bi bil savju skoraj ni podjetja, kjer spevka, od tega v Hrastniku lahko klub gospodarstvenikov ne bi imeli kakšnega našega 78, Trbovljah 159 ln v Zagor-■ ju ob Savi 109. Aktivnih za- varovancev Je bilo 16.454 (Hrastnik 4369, Trbovlje 7361 in Zagorje ob Savi 4724). V primerjavi z lanskim letom se OSREDNJI DRUŽBENI CENTER V eni Izmed zadnjih številk »Zasavskega tednika« smo poroCali, da so v Trbovljah prvi v Zasavju začeli z akcijo za formiranje družbenih centrov in vzporedno s tem z razčiščevanjem Idejnih vprašanj okrog družbenih centrov, njihove vloge ln nalog. Zapisali smo tudi, da Je bilo dosedanje klubsko življenje v središču Trbovelj, konkretno v Delavskem do-mu, manj razgibano kot v ostalih mestnih področjih in po vaseh, čeprav Je bilo v Trbovljah le pred časom mnogo razprav In razgovorov o tem, da bi poživeli klubsko dejavnost v Delavskem domu. Razgovori so bili tudi v zadnjem času, njihova tema pa Je bila — delovanje družbenega centra. Rezultatov pa te ni, niti ni mogoče pričakovati, da bi sr stanje Izboljšalo že v krat* kem. Jasno Je, da z začetkom delovanja tega družbenega centra toliko časa ne bo nič, dokler ne bodo organizacije — od /krajevne organizacije SZDL. Svobode In vse ostale družbeno-potltične organizacije ln društva spoznali, da |e družbeni center potreben zaradi njihovega lastnega dela z občani. Toliko časa sr ta zadeva ne bo premaknila z »mrtve točke«. Dejstvo Je namreč, da Ima vsaka organizacija oziroma društvo v svojem programu oblike dela z občani, ki bi Jih sedaj najlaže ln najbolj učinkovito izvajali skozi družbeni center. 1 Delavski dom Je v Trbovljah osrednja Institucija, ki ima vse pogoje, da postane zbirališče Trboveljčanov res v pravem smislu besede. Vprašanje Je, če Je to mogoče doseči brez zainteresiranosti ustreznih društev, organizacij ln posameznikov. Zanimivo Je, da v Delavskem domu v Trbovljah ni moglo zaživeti doslej niti klubsko življenje (povsem zaradi subjektivnih razlogov), čeprav so bila — mimogrede povedano — dodeljena sredstva Iz občinskega sklada za pospeševanje kulturne In telesno-vzgojne dejavnosti za ureditev kluba. Vprašanje Je, kdaj bo Delavski dom v Trbovljah osrednji družbeni center v občini, predvsem še, kdaj bo zadovoljivo Izpolnjeval vse tri osnovne naloge. Trenutno deluje na področju estetskega Izobraževanja občanov, del-no skrbi še za kulturno zabavo, prav nič pa ne razvija aktivnosti z občani oziroma občanov samih. |ma| dokaj neugodno, kar povečuje Izdatke sklada zdravstvenega zavarovanja. Najneugodnejše Je to razmerje na področju občine Zagorje ob Savi, kjer odpade na 100 zavarovancev 119 družinskih članov (povprečje Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Zasavja 111, povprečje v Socialistični-republiki Sloveniji 94). je število zavarovancev v Tr- povECANA ZADRŽANOST Z bovljah povečalo za 403 ose- mla zarad, „OLEZNI be, v Zagorju ob Savi pa za 201 osebo. Največ zavarovancev je bilo v panogah proizvodnja in predelava premoga (5521); proizvodnja, opleme-njevanje in predelava rud nekovin (2078), kovinska industrija (1148) ter kulturna tn socialna dejavnost (1135 za varovancev). Zanimivo Je, da se je v rudarstvu — zmanjšalo — v primerjavi z lanskim letom — število zavarovancev za 220 oseb. NEUGODNO RAZMERJE MED Številom zavarovancev in Številom družinskih članov Na področju Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Zasavja Je bilo v ietošnjem prvem pol-let)u skupaj 43.390 zdravstveno zavarovanih oseb, od tega 16.454 aktivnih zavarovancev, 18.265 družinskih članov zavarovancev, 5048 upokojencev in 3263 družinskih članov upokojencev. Rarmcr|e med številom zavarovancev In številom družinskih članov je Zaradi bolezni je bilo v prvem letošnjem polletju odsotno na področju Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja z dela 4,5 •/« vseh zavarovancev (Hrastnik 4, Trbovlje tn Zagorje ob Savi 4,69“/«); v primerjavi z lanskim letom so se izostanki povečali za 0,90 */«. Vzrok za to Je Iskati v epidemiji gripe in v Trbovljah epidemije driske. V Zasavju računajg, da Je bilo letos kar 13.870 več bolezenskih dni prav zaradi gripe, sicer pa je bilo povprečno dnevno 89 zavarovancev (ali 0,55 "/o) več v bolniškem staležu zaradi gripe. V prvih šestih mesecih letos |e bilo zaradi TBC izgubljeno 7422 delovnih dni, zaradi ostalih bolezni 104.315, nesreč pri delu 27.422, nege družinskih članov 1716 itd.; skupaj je bilo izgubljenih 141.446 delovnih dni (v lanskem prvem polletju le 100.080 dni). V breme sredstev, ki jih je sklad zdravstvenega zavarovanja odstopil delovnim organizacijam za za nadomestilo osebnega dohodka za prvih 7 oziroma 30 koledarskih dni bolezenskega dopusta, je bilo v prvem polletju Izplačano nadomestilo za 69,84“/« bolezenskih dni, v breme sklada zdravstvenega zavarovanja pa 30,16'/« (na področju Socialistične republike Slovenije Je bilo to razmerje 68,92 : 31,08). Zanimiv je tudi podatek, da je bilo v prvih šestih mesecih letos nezmožnih za delo povprečno dnevno. 48 zaradi TBC, 669 zaradi ostalih bolezni, 176 zaradi nesreč prif delu, 11 zaradi nege družinskih članov in 3 zaradi Izolacije In spremstva. V primerjavi z republiškim povprečjem odstopa na področju Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja le zadržanost od dela zaradi nesreč, kar je razumljivo spričo specifičnega dela v premogovnikih. LETOS 1841 NESREČ PRI DELU V letošnjem prvem polletju |e bilo priglašenih skupaj M14I nesreč pri delu (Hrastnik 455, Trbovlje 977, Zagorje ob Savi 409). Največ nesreč (801) se Je dogodilo kvalificiranim ter polkvallflclra-nim (384) ln nekvalificiranim (364) delavcem. Čeprav se |e na primer na področju zagorske občine zmanjšalo število nesreč (od 448 na 409) )e Izboljšanje stanja le navidezno, saj se je kljub r.manšanju nesreč povečalo število belezen- Več skrbi otroškemu varstvu bil na varnem in toplem, mati pa bi se lahko vse drugače posvetila svojemu de- S5N? ara: st s ss&rsst •** S SmesS* ki sta se ga udeležila tudi predsednik občine Milan Babič Sama posvetovanja in ugo- Še najboljša in najučin- H J in pa predsednik ObO SZDL, Martin Klinar. tavljanja brez dejanj ne bo- kovitejša rešitev bi bila ta, Vsa ugotavljanja in anali- Dejstvo — in to zelo malo razveseljivo — je, da po- do mnogo pomagala. da bi prav vsaka gospodar- ze pa same od sebe seveda staja otroško varstvo ne samo pri nas, ampak v vsej re- Ob ustanovitvi stanovanj- ska organizacija (še pred- ne bodo rešile problemov, publiki čedalje bolj pereč problem, o katerem razpravlja- skih skupnosti je bil npr. vsem in najprej pa tiste, ki dokler se ne bodo za to za-jo že dalj časa najvišji predstavniški organi. sprejet sklep, da se ustano- zaposlujejo večje število že- interesirali vsi odgovorni or- V Hrastniku so sedaj izdelali analizo, ki naj bi služila vi prepotrebna varstvena na) uredila nekakšno inter- gani in še posebej gospodar-občinski skupščini pri izdelavi 7-letnega perspektivnega ustanova na Rudniku, ki je no otroško varstveno usta- ske organizacije, ki bi že plana razvoja otroškega varstva. še danes ni nikjer. novo, ki bi bila odprta ne- slednjič lahko ugotovile, da „ , , , , _ , . .. , . Vzgojno varstvene ustano- prekinjeno od jutra do ve- tako ne more iti več naprej Pri zbiranju podatkov za Sanov, da okolje, v katerem ve bj morale nuditi otrokom čera. Tja bi mati peljala in da so prav one tiste, ki analizo so ugotovili, da je v živijo, ne bi preveč kvarno vars[VO tudi v popoldanskih otroka, ko bi šla na delo, in lahko v sedanji nerožnati si- ji rastmku 2.906 otrok do vplivalo nanje in da bi se urab (saj veliko naših žena prišla spet po njega, ko bi tuaciji zelo veliko spremeni-enajstega leta starosti. 182 torej doma cim manj zadr- dela izmenah) in pa topel odhajala domov. Otrok bi jo. N. D otrok od tega števila je sta- zevali. Osnutek 7-letnega obrok seveda 1 y 1 rih manj kot dve leti, njiho- plana razvoja šolstva v SRS Lahko bi ‘ vprašaIi: >>Kdo vi starši pa so zaposleni, predvideva da bi naj bilo naj skrbi za ot‘roka?>Star. Ustanov za te otroke ni. Va ob zaključku 7-letnega per- ši družbena skupnost,« bi nje sprejemalo le otroke od spektivnega plana razvoja bi, odgovor Toda saj sedaj izpolnjenega drugega leta 50% vseh šoloobveznih nl več tiste popoine klasič- starosti naprej, v vse skupaj otrok zajetih v celodnevno ne družine v nekdanjem srni-Ie °‘ro^ a'1 6;72 v, Še na svojem denarja. kar pa bi zahtevalo tudi delovnem mestu ne more Je pa seveda odločno tudi znatna sredstva in kadre. razviti zaželene storilnosti, teh ustanov premalo, saj bi Iz vsega tega je razvidno, ker ji — razumljivo — gre vanje morali vključiti že da situacija na področju var- ves čas po glavi, kaj le po-vseh 109 mladih socialno In stva otrok v občini Hrastnik čenjajo otroci. O kakšnem vzgojno ogroženih Hrastni- nikakor nl zavidljiva. Pro- drugačnem udejstvovanju ZANIMALO SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV ZASAVJA skih dni zaradi nesreč pri delu. Primerilo se je namreč, da se je dogodilo več hudih občina Zagorje ob nesreč, ki so zahtevale daljše zdravljenje. V Trbovljah pa Trbovlje 19,316.828 din pre- SODELOVANJE DELOVNIH sežka dohodkov nad izdatki, ORGANIZACIJ PRI IZVAJA- Savi pa 18,752.263 din primanjkljaja. Vsi dohodki in izdatki so se se je število nesreč sicer zvi- gibali v glavnem v predvideni šalo za ll,9°/o,. število bolezenskih dni pa niti za 1 #/o. PODATKI O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVAJU Na področju Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Zasavja Je višini. Pri dohodkih velja NJU ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Tudi letos plačujejo delovne organizacije nadomestilo omeniti, da je bilo zbrano le osebnega dohodka za prvih 7 45,5 °/a dodatnega prispevka koledarskih dni, ki zaposlu-za zdravstveno zavarovanje, jejo do 50 delavcev; za prvih ker je skupščina Komunalne 30 koledarskih dni pa delovne skupnosti socialnega zavaro- organizacije z več kot 50 za-vanja izjemno določila dodat- varovanci. Iz poročil 117 de- biio v prvih šestih mesecih "t prispevek po nižji stopnji; lovnih organizacij, ki zapo- letos registrirano skupaj manjši zaostanek je tudi pri slujejo skupno 95 °/o vseh za- 148 689 ambulantnih pregle- prispevku občinskih skupščin varovancev, je razvidno, da so dov, 63.437 ambulantnih storitev, 61.247 oskrbnih dni v bolnišnicah, 4143 oskrbnih dni postavki za zdravila in za na- za socialne podpirance; pri izdatkih pa sta prekoračeni v zdraviliščih, 140.000 receptov, 53.992 zobnih neg, 6696 zobotehničnih pomoči, 1925 ortopedskih priprav, 14.496 doinestila osebnih dohodkov za bolezenski dopust nad 7 oziroma 30 koledarskih dni. Osnovni prispevek je bil prevozov itd. Amulantnlh pre- določen v višini 8 •/•. Na pod-_ , gledov in storitev na 100 za- ročju Komunalne skupnosti , P emi)? ®r!pe v TrboYj varovanih oseb Je bilo največ socialnega zavarovanja je bilo J eP‘ dr sk®' zarad na področ|u občine Trbovlje, zbrano na zavarovanca pov- f. I® b»°, 'el°? kot 0,cf; najmanj pa v Zagorju ob prečno 31.961 din osnovnega 18'300 bolezenskih delovne organizacije prejele v prvem polletju 103,846.172 din, izplačale pa za nadomestilo osebnega dohodka 121,482,384 din, torej kar 17,636.212 din več kot so prejele sredstev. Primanjkljaj je nastal predvsem zaradi ZA SKLIC ZBOROV VOLIVCEV V Hrastniku je bilo v sre- kov ne bo odmerjal po re-do, 14. oktobra, nadaljevanje publiških merilih, ampak po 17. skupne seje obeh zborov posameznih pokrajinah. Skupščine občine Hrastnik, ' ki ji je predsedoval predsednik občine, Milan Babič. Na seji so odborniki naj- nom. Kljub temu pa so sklenili, da je treba sklep o dodatkih posredovati pristojnim orga- prej sprejeli sklep o podpisu pogodbe o sofinanciranju izgradnje bolnic v okraju Ljubljana. ■ Govorili so tudi o spremembah pravil Sklada za šolstvo. Nov odbor bo po _ Se skoraj najdalje so se odborniki ustavili prt problemih Splošno trgovskega podjetja Hrastnik oziroma pri problemih s krojaškim in šiviljskim obratom, ki je vključen v to podjetje, kar združitvi šole Ivana Cankar- morda nl najbolj pametno. Ja s šolo NH Rajka štel le - ‘ ........ 9 članov. Delavski svet podjetja je predlagal skupščini, da naj Upravni odbor bo sklepčen, bi s tem obratom prenehali, če bo na seji več kot polovi- ker posluje z izgubo, ni ren- ca članov, in sklep bo sprejet, če bo glasovala zanj vsaj polovica navzočih članov. tabilen. Splošno trgovsko podjetje Hrastnik samo bi pridržalo ■ Razpravljali so o progra- le tri do štiri krojače in šlvl-mu dela za zadnje tromeseč- lje za razna konfekcijska poje. Program je le okviren — pravila, vsi ostali pa na) bi nl rečeno, da bodo razprav- se pridružili »Obnovi« iz Radeč, kjer je tudi možnost večjega zaslužka. ljall samo o stvareh, ki so tu omenjene, prav gotovo bodo prišle v poštev še razne te ; --j- - i i . , - . Odborniki se s tem pred- S £Lsedai S,e7eda logom niso strinjali, saj bi v ■ mi š. 08 X sr leto sklicali vseh štirih zbO' rov volilcev, kot predpisuje statut, in' so sklenili, da se krojačev. So pa predlagali, naj Splošno trgovsko podjetje prouči vse možnosti bodo na prihodnji seji pogo- Z/, vorill, kdaj naj bi sklicali 0b3t0j obrata in tudi pregle-ponovne zbore volilcev. da osebne dohodke (ki so prenizki). Torej se zahtevi ■ Nadalje so udeleženci o ukinitvi obrata zaenkrat ne seje razpravljali tudi o raznih socialnih problemih, ki teže občino, in se dogovarjali o socialnih podporah ter od- ugodi, ker je tak obrat v Hrastniku prepotreben. Ugotovili so, da je obratu podjetje posvečalo premalo pozornostir^da še le *tu pre-imeJ podatke o tem, koliko veg razvijalo šušmarstvo — je takšnih ljudi, ki so socialne podpore potrebni. ■ Potem je zastopnik kmetijske zadruge Dol pri Hrast- saj so nekatett doma toliko zaslužili, da se jim v službi ni ljubilo preveč potruditi. Na koncu so sklenili, da niku povedal, da bi njihova mora obrat zaenkrat obsta-zadruga rada razširila pod- jaH v sedanjem stanju do ročje svojega poslovanja — konca novembra, takrat pa da bi kupovala in prodajala ^ 0 tem razpravljal Svet za tudi prašiče za zakol, s čl- industrijo in obrt in odloče-mer se je prej ukvarjalo biv- vai 0 kakšni morebitni* reor-Š?; SCdaJ^KVld ua,n° podjefJe ganizaciji, nikakor pa se ne °db°™1* 80 spreje- da sprijazniti s tem, da v 11 sklep za odobritev prošnje. Hrastniku na vsem lepem ne Omenili so nato, da smo sedaj skoraj tik pred sprejetjem novega pokojninskega zakona, ki življenjskih stroš- bl bilo več nobene šiviljske in krojaške delavnice. N. D. 23. OKTOBRA PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL HRASTNIK i»3p ssss* sssK- dni v bolnišnicah. 1,042.170 DIN PRIMANJKLJAJA V SKLADU ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA V PRVEM POLLETJU dodatnega prispevka je zna šala 0,50 °/o, najvišja 3'/o. V letošnjem prvem polletju je bilo zbrano dodatnega prispevka v višini 16,98"/« sred “S* -..v-irSJSS "rt ..varovanja. rovan|a Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Zasavja je imel v prvem pollet|u skupaj 758,452.587 din dohodkov in 759,494.757 din izdatkov, s čimer izkazuje 1,042.170 publiki Sloveniji 19,75*/«), kar je pod dovoljeno najvišjo stopnjo (25 •/«). Med izdatki velja omeniti, da je bilo za splošno in in- predpisov o organizaciji in Po dnevnem redu je prcdvi- jevnih organizacij Socialistič-,, dena obravnava analize se- ne zveze (končane naj bi bi- financiranju socialnega zava- danjega s(anja vpliva zad- le predvidoma do srede mese-rovanja ter že aktivno sode- njjb gospodarskih ukrepov na ca decembra); govorili pa bo-I ujejo pri izvajanju zdrav- to Z gradnjo nadaljujejo potrjujejo ludl seje samo- Da b, eimpreJ dogradili upravnih organizacij, na ka- Zadružni dojn na Prapretnem, bo plenum občinskega odbora terih že pogosteje razpravlja- so letos opravili že nekaj del; SZDL v kratkem obravnaval do še o predvolilni dejavnosti in v zvezi s tem imenovali volilno komisijo. V Hrastniku računajo, da jo o aktualnih vprašanjih s del sredstev za to so zagotovi- tudi še analizo o stanju borcev in o problematiki Rdcče- uiz.iru ua ie i»in, ca aifiuanu n. n,- , ,, . , le družbeno-političnc organi' din Drimanikliaia. Občina dividualno preventivo name- Podrotia zdravstvenega zava- zaclje [)om bi bilo treba ga križa, in sicer skupaj a Hrastnik izkazuje 1 606 735 njeno 247"/» več sredstev kot rovanja in zdravstvenega var- či,nprej zgotoviti, vendar bo ZZB NOV ter občinskim od- dln primanjkljaja občina lansko leto. stva. treba najti ustrezna sredstva, borom RK. OBISKALI SMO KOTREDEŽ IH IZVEDELI: Zadovoljivo delo organizacij In društev Društveno življenje je b ilo do pred nekaj leti v Kot-redežu izredno razgibano. Sicer tudi zdaj ne moremo trditi, da tamkajšnje organizacije in društva ne delajo, toda vpeljava avtobusne zveze z Zagorjem, vse večje zaposlovanje mladine in odhajanje v druge kraje, »moda« televizijskih sprejemnikov in drugo povzroča, da dejavnost ni taka, kot je bila včasih. KRAJEVNI ODBOR je v zadnjem času rešil v zadovoljstvo občanov vrsto pro-' blemov. Skrbi za urejanje krajevnih polov, za vodovod, za izvajanje malih asanacij, izboljšana je razsvetljava itd. Kotredežani menijo, da bi bilo lahko delo še uspešnejše, če bi v akcijah sodelovali vsi občani, predvsem pogrešajo Orlečane in vaščane Zavin. Sicer pa so vsi zbori volivcev v Kotredežu zadovoljivo obiskani. Najdelavnejši v okviru krajevnega odbora je Franc Zupan. Med delavne kotredeške organizcaije sedanjega obdobja ie treba vsekakor prište- Novi člani skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Na volitvah prejšnji torek so bili za nove člane skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavca Zasavja izvoljeni s področja zagorske občine Drago Kovač in Tone Strojan z Rudnika, Slavko Sajevic iz Tovarne elektroporcelana Izlake, Marija Križ iz Industrije gradbenega materiala, Franc Logar iz Komunalno obrtnega podjetja, Slavko Repovž iz trgovskega podjetja »Potrošnja« in Ivan Krautberger za Društvo upokojencev. ti gasilce, Rdeči križ in pa Svobodo. RDECl KR12 je za organizacijo SZDL najmočnejša množična organizacija v tem kraju. Letos vključuje kar 180 članov. Odbor se sestaja večkrat na leto, sicer se pa članstvo izkaže v prostovoljnih krvodajalskih akcijah, v nabiralnih akcijah in podobno. Potrebnim razdeljuje pomoč. Osnovna organizacija RK v Kotredežu ima tudi omarico za prvo pomoč, za nudenje pomoči pa so usposobljeni 4 občani; zdaj iščejo le primernejši prostor za namestitev omarice. Po občnem zboru priredijo vsako leto zabavo, ki je vedno obiskana v velikem številu; za dan žena pa pripravi RK s SZDL kulturno prireditev. Najdelav-nejša v organizaciji RK sta Jože Zupan in Marija Forte. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO si je za letos zastavilo obširen delovni program, med drugim tudi organizacijo meddruštvenega tekmovanja in nekaj drugih prireditev, da bi izboljšali finančno stanje. Desetina PGD Kotredež je na meddruštvenem tekmovanju osvojila kar prvo mesto. Sicer pa so gasilci iz Kotredeža sodelovali na prireditvah ob tednu požarne varnosti in proslavi 100-let-nice gasilstva pri nas. Zdaj si že prizadevajo, da bi se teh- nično kar najbolj usposobili in kupili nekaj novega orodja. Največ zaslug za uspehe društva ima Lado Forte. V okviru SVOBODE je naj-delavnejša dramska skupina, ki naštudira več iger in gostuje po Zasavju, Savinjski dolini in Posavju. Sicer imajo v svojem sestavu še knjižnico in klubsko sobo s televizorjem. Problem so predvsem neustrezni prostori (gostujejo v gasilskem domu) in pa pomanjkanje sredstev (z letno dotacijo 50.000 din bi lahko močno poživili dejavnost). Zdaj pripravlja dramska skupina prvo premiero, po novem letu pa še eno; za naj-mlajše bodo pripravili lutkovno predstavo za dedka Mraza. V Svobodi sta najde-lavnejša Pavle Razboršek in Peter Božič. VSAKO SREDO VAS OBIŠČE VAŠ TEDNIK z... .-»»i Naročam »ZASAVSKI TEDNIK* Pošiljali mi ga začnite takoj — z rinem 1%. DRUŽBENO-POLITIČNA VLO V zadnji številki našega tednika smo zapisali nekaj j misli o vlogi in namenu družbenih centrov. V pričujo-I čem sestavku pa vas želimo nekoliko podrobneje seznami niti z družbeno politično vlogo teh družbenih centrov. ■ Družbeno politična vloga In namen družbenih cent-rov (predvsem krajevnih za območje oziroma v okviru ■ krajevne skupnosti) je trojen: n — omogoči naj občanom, članom Socialistične zveze ™| in ostalih organizacij kar najbolj neposreden in več-3l kraten stik z organi in posamezniki iz krajevne in občin-fg ske samouprave, vodstvi organizacij in drugimi in seveda 55 obratno i — predstavlja naj sedež krajevne samouprave — 88 krajevne skupnosti in krajevnih družbeno političnih in J drugih organizacij, kjer naj občani oziroma člani posa-3S meznih organizacij urejajo svoje članske pravice in dolžnosti, se zbirajo v okviru organizacij in urejajo ter uveljavljajo zadeve svoje krajevne ali občinske samouprave, in — da je družbeni center obenem družbeni in družabni center krajevne skuposti, kjer občani na neprisiljen način izvedo o najvažnejših družbeno političnih dogajanjih v občini, v naai domovini in v svetu, obenem pa imajo možnost v organiziranem ali svobodnem razgovoru izražati in dajati svoja mnenja, predloge in pritožbe. ■ Za dosego take družbeno politične vloge in dejavnosti naj bi v družbenih centrih razvijali na tem področju predvsem: — oblike informiranja in konsultiranja ter sodelovanja občanov v krajevni in občinski samoupravi in — možnosti ter pogoje za aktivno delovanje družbeno političnih in drugih organizacij. ■ Oblike in sredstva delovanja družbenih centrov naj bi bile: IHGHHill Prejšnji četrtek zjutraj se Je na Lokah, v »Stopah« dogodila nenavadna nesreča. Nad Dobč-nlkovo hišo se Je utrgala skala, spotoma porušila manjšo gospodarsko poslopje in naposled »pristala« v strugi Medije (velikost skale Je naznačena s prekinjeno črtoj. Sreča v nesreči Je, da Je skala ubrala pot na desno (označeno s puščico), In da ni zletela proti hiši, ker bi bila škoda občutno večja. Priimek in ime_______________ Kraj, ulica, hišna št._______ _______________________Pošta f.aslnoročni poripis_________ Enotna evidenca kadrov Prejšnji teden so se v Zagorju ob Savi sestali predsedniki kadrovskih komisij pri občinskem komiteju ZKS. občinskem odboru SZDL, občinskem sindikalnem svetu in občinskem komiteju ZMS. Na sestanku so najprej obravnavali dosedanje slabosti v zvezi s kadrovanjem v občini. Po obširni razpravi so se udeleženci sestanka dogovorili, da naj bi v prihodnje obstojala pri Občinskem odboru SZDL Zagorje ob Savi skupna evidenca vseh kadrov s področja zagorske občine, ki naj bi služila za potrebe kadrovanja na vseh področjih življenja. Na sestanku so se razen tega dogovorili še o nekate- Zagorje rih drugih skupnih nalogah oz. akcijah kadrovskih komisij. GA DRUŽBENIH CENTROV — ustaljeni razgovori odbornikov občinske skupščine in članov samoupravnih organov krajevne skupnosti o tekočih in aktualnih vprašanjih, — javne tribune, sestanki sekcij Socialistične zveze — pred važnejšimi odločitvami, — časopisi, vestniki, bilteni, informacije — o krajevni, občinski in širši problematiki, zasedanjih, sestankih ob odločitvah! ob tem naj bi bila knjiga ali skrinjica za mnenja, predloge in pritožbe, — grafikoni, fotografije in podobno, npr. v gospodarstvu ali o konkretni delovni organizaciji, važnejših uspehih itd., — razstave, — občasno ali redno delovanje službe pravne pomoči,« poravnalnih svetov, sestankov hišnih svetov itd., ' 4 — »uradne ure« svetov oziroma tajništev krajevnih skupnosti servisov, ustanov, dežurstva odborov krajevnih organizacij itd., —j aktualna politična in strokovna predavanja oziroma razgovori (zunanja politika, zdravstvo, kmetijstvo in drugo). ■ V zvezi s kadri, programi in vsebino velja omeniti naslednje: — vzpostavitev in delovanje društvenih centrov bi morala postati prvenstvena skrb in naloga tako krajevnih kot občinskih organizacij Socialistične zveze. Pri občinskih in večjih krajevnih organizacijah SZDL bi lahko ustanovili posebne komisije za družbene centre kot vsebinske usmerjevalce in koordinatorje vseh zainteresiranih organizacij. V manjših krajevnih organizacijah pa bi lahko bili to odbori SZDL v celoti, seveda skupaj s krajevno skupnostjo. Litija S POVEČATI IZVOZ Delovne organizacije s področja litijske občine so skupaj v prvih devetih mesecih letos dosegle 77,4 odst. planirane proizvodnje, s čimer so planske naloge presegle za 2,4 odst. Fakturirana realizacija se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečala za 23,7 odst. in je nad planskimi predvidevanji za 6,9 odst. Dosegla je ni Ic Poslovna enota Litija Rudnikov svinca in topilnice Mežica. Zadovoljivo jc tudi stanje plačane realizacije, saj se je v primerjavi z lanskim letom povečala za 26,3 odst. Do konca septembra jc bilo realiziranega 80,6 odst letnega plana plačane realizacije, kar jc za 5,6 odst. nad predvidenim porastom. Slabše pa je stanje z izvozom, ki je za 5,5 odst. pod planom. Izvoznih obveznosti ni dosegla samo Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve Šmartno. Ker se je za nekatere proizvode te delovne organizacije začela sezona šele zdaj. Je mogoče pričakovati, da bo tudi ta delovna organizacija dosegla do konca leta planske obveznosti. -ze KUPUJTE - NAROČAJTE V VEČJO PRODUKTIVNOST Z VEČJO MODERNIZACIJO Litijska predilnica je slavila 14. obletnico delavskega samoupravljanja in oseminse-demdeseto obletnico obstoja. Na svečanem zasedanju delavskega sveta so bili pregledani dosedanji uspehi ter dane smernice za bodoče delo. Ob tej priliki so v obratu sukal-nice spustili v obratovanje nove stroje, ki so jih nvozlli iz Italije. Vzrok za nabavo novih strojev je iskati predvsem v dejstvu, da so nekateri stroji obratovali že od leta 1904 naprej in po vse večji potrebi kvalitetne preje na tržišču. V predilnici v Litiji imajo v načrta še nakup petih pr-stančnih strojev ter enega previjalnega. Z nakupom teh strojev in pa z rekonstrukcijo klimatskih naprav se bo povečal bruto produkt te litijske delovne organizacije od štirih na pet milijard dinarjev. L. E. Kam in kako vlagati ustvarjena sredstva O tem, kako povečati osebne dohodke, zagotoviti proizvajalcu čim boljše življenjske pogoje in čim višji standard, se je-v zadnjem času mnogo razpravljalo. Dejstvo je, da je težnja po višjih osebnih dohodkih tako ekonomski kot tudi politični imperativ, saj je znano, da oblikujejo nizki osebni dohodki ozek trg in znižujejo strukturo osebne potrošnje. O vprašanju, odkod črpati sredstva v te namene, pa so se — kakor izgleda — v nekaterih delovnih organizacijah na področju litijske občine vse premalo pozabavali. V premajhni meri se zavedajo, da je vprašanje, od kod črpati sredstva, primarnega značaja. Zato ni čudno, da so nekatere delovne organizacije črpale sredstva iz skladov delovnih organizacij ali pa trošile rezervna sredstva za osebne dohodke. Ni treba na dolgo in široko razlagati, da bi bilo oziroma je potrebno ta sredstva iskati predvsem v sami proizvodnji. Zato je treba imeti pri reševanju tega problema vedno pred očmi naslednje: kako doseči večjo produktivnost, kako poiskati Sestanek aktiva članov ZK iz gospodarstva Krepiti vlogo proizvajalca Kako ustvariti pogoje za hitrejši gospodarski razvoj Je bila glavna tema na sestanku aktiva članov ZK litijske občine. Uvodoma je bilo poudar jeno, da je treba vprašanje investicij, izvrševanja gospodar skih obveznosti, kadrovske politike, samoupravljanja in delitve dohodka reševati predvsem s stališča krepitve vloge proizvajalca, njegovega standarda ter delovnih pogojev. ne more dati za boljše delo ustreznega nadomestila, interes proizvajalca prav občutno zmanjša. sestavni del sistema delitve. Važno je opozoriti, da zadnji ukrepi niso imeli namen vpeljevati raznih »draginjskih dodatkov«, temveč povsem določeno porazdelitev narodnega dohodka. Na sestanku aktiva je bil dan močan poudarek tudi dvigu osebnih dohodkov. Nizki osebni dohodki ne spodbujajo proizvajalcev, da bi se bolj trudili za večjo produktivnost, za večjo ekonomičnost poslovanja. Dejstvo je, da se v primeru, če delovna organizacija ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Ul m «LA*ILO i IP * *> *- ' .1 Zasavski TEDNIK] Podatki, da se je letošnja osemmesečna proizvodnja povečala za 20,7 »/o v primerjavi z lanskim letom, plačana realizacija pa za 30,1 Vo, zgovorno kažejo, da je gospodarska dejavnost posameznih delovnih organizacij na pravi poti. Slabše je z izvozom, saj je za 5,5 "/• pod planikami predvidevanji. Ob vsem tem pa je razveseljiv podatek, da je od skupno nekaj nad 507 milijonov din investicij predvidenih 344,452.000 dinarjev za strojno opremo, kar bo prav gotovo vplivalo tud! na povečanje Izvoza. Pa tudi ukrep o večji de-, centralizaciji sredstev v korist delovnih organizacij (ukinitev raznih prispevkov) bo prav gotovo prisilil proizvajalca k racionalnejšemu koriščenju sredstev. Najbolj razveseljiv g Mladinski aktiv »Fran-pa ob tem ni podatek, da je ca Rozmana-Staneta« šmar- 14 Jf ,0^.'h°r^n.zacl js po- $ke Sole je imel jSnjj te. nizvišanjih cen povito den Ietn°. konferenco. Na osebne dohodke na račun njej so kritično ocenili dose-skladov, 11 pa na račun re- danjc delo, izvolili novo vod-zervnih sredstev za osebne stvo in sprejeli delovni pro-dohodke. Ta dejstva opozar- gram za tekoče šolsko leto. jajo, da nekatere delovne or- Program obsega idejno-poli-ganizacije »živijo samo za da- tično vzgojo in kulturno-pro-r.es«, skratka, da hočejo vse svetno delo. Organizirali bo-rezultate svojegš dela takoj do tedenske .mladinske ure. tudi porabiti. Vsekakor je ati- se spoznavali z mladinskimi mulativnejši ukrep tisti, ki so aktivi gospodarskih organi se ga poslužile nekatere de- .. . 6način sezna-lovne organizacije, ki so nam- in se na ta način sez reč pristopile k spremembi n.ia“ z družbenim samo-pravilnikov o delitvi osebnih upravljanjem. Razen tega dohodkov, le-ti pa so postali bodo še pripravljali pionirje Na sestanku aktiva članov ZK iz gospodarstva so sprejeli več sklepov. Med temi izstopajo zlasti vprašanja, ali dovolj razmišLjamo o tem, da bi vložili sredstva tja, kjer bi imeli v perspektivi največji uspeh (ekonomske uspehe je treba iskati tam, kjer jih je najlaže doseči). Ob vsem tem pa je treba računati na sprostitev ekonomskih zakonitosti, predvsem zakona ponudbe in povpraševanja. Na sestanku pa je bilo še poudarjeno, da terjajo vsi obravnavani problemi temeljito analizo. L. Erjavec notranje rezerve, kako izboljšati organizacijo dela in tako dalje. Skratka čim manj stroškov na enoto proizvodov, tem več sredstev nam ostane za 'delitev. Izgleda, da se te delovne organizacije zanašajo na svoje sklada (v nekaterih delovnih organizacijah imajo zelo nizek razpon pri delitvi čistega dohodka na sklade in osebne dohodke — Lesna industrija Litija npr. da le 46 odst. čistega dohodka za osebne dohodka in kar 54 odst. za sklade.)’ Vsekakor je zelo pozitivno, da si ustvarjamo čim večje sklade, vendar pa je potrebno, da se sredstva iz teh skladov tudi namensko uporabljajo. Seveda dobijo določena stališča posameznih delovnih organizacij, tudi svojo politično razlago: da delavski sveti še niso sposobni, da bi širše presojali položaj, zato so njihova gledanja včasih lokali-stična, ozka in zaprta v lasten krog. Lahko se vprašamo, ali ob vsem tem lahko opravičimo stališča, na katera naletimo v zadnjih letih v delovnih organizacijah — češ, da je potrebno čim več sredstev akumulirati v samih delovnih organizacijah. To je mogoče opravičevati samo tedaj, ko gotovo bomo zainteresirati človeka — proizvajalca, da bo čim smotrneje izkoriščal ustvarjena sredstva in tako dosegel boljše pogoje za nadaljnji razvoj. E. USTANOVLJENA DRUŽINA POČITNIŠKE ZVEZE Pred dnevi je bil v Šmartnem ustanovni občni zbor Počitniške zveze. Čeprav je bil obisk slab, upajmo, da delo ne bo zamrlo. Maloštevilnim članom se bodo pridružili še drugi, ko bodo spoznali vrednost in pomen te organizacije. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»J*a NOVICE IZ ŠMARTNEGA sedmih razredov na sprejem v mladinsko organizacijo. V načrtu imajo še sodelovanje na proslavah, vodili bodo pravljični krožek, pomagali mladega človeka«. V razpravi pa so največ govorili o oblikah sodelovanja šole in družin. pionirjem pri uresničevan,o °E£j 'StadiSkS SSTre^fv^bt nlesiaiiiče v Ljubljani. kje. ni. • V Tednu otroka je bil na šoli roditeljski sestanek, kjer so se starši seznanili z delovnim programom, šole Podrobneje so govorili o tistih dejavnostih, pri katerih sodelujejo učenci. Poslušali so tudi predavanje »Družba, družina in šola vzgajajo so si ogledali pravljično igrico »Goli kralj«. Čeprav jim je malce ponagajal dež, to njihovega razpoloženja ni zmotilo. Predstava jim je bila zelo všeč in sklenili so, da bodo še prišli. Za mnoge je bil to prvi stik z gledališčem. I Kadrovska komisija pri SPLOŠNEM GBADPTNEM PODJETJU rZRSAVJE« TRBOVLJE RAZPISUJE za potrebe podjetja: 2 prosti mesti za priučevcnje KV žerjavovodja (vrtljivo stolpno dvigalo) in 2 prosti .mesti za priučevanje KV strojnika težke mehanizacije (buldožer bager, viličar) Za priučitev KV žerjavovodja in strojnika težke mehanizacije se lahko prijavijo kandidati, ki so dokončali 8 razredov osnovne šole in so odslužili vojaški rok ter niso starejši od 30 let, po možnosti s prakso PK delavca v strojni stroki, ključavničarski, avtomehanični ali elektrostroki. Kandidati za priučitev morajo predložiti naslednje listine: — vlogo za sprejem v priučevanje, — spričevalo o šolanju in potrdila o raznih tečajih, — lastnoročno napisan življenjepis ter — prepis iz delovne knjižice o dosedanjem delu in zaposlitvi. Izbor kandidatov bo opravila kadrovska komisija na podlagi predloženih dokumentov. Zraven navedenega spre jmemo tudi 10 tesarskih vajencev. Pogoj za sprejem je končana osemletka ter da kandidat ni starejši od 18 let. Vloge sprejema tajništvo SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA »ZASAVJE«, TRBOVLJE, Savinjska cesta 9, ki tudi daje podrobnejša pojasnila. 35. JE TO LEPO? 2e stari Rimljani so svetovali, da o okusu ni pametno mnogo razpravljati, ker sta sogovornika v takem pogovoru le težko enakih mnenj. Na sliki je etiopijsko dekle z napol obrilo glavo, kar je v etiopijskih vaseh zelo lepo, bi pa bilo v drugih krajih sveta samo čudno oziroma smešno. V plemenu Nakonde imajo vsi odrasli možje In žene obrat tetoviran z veliko možico modrih črt in lis. Pri Sudancih označujeta dva ali tri globoka ureza v obraz plemensko pripadnost. I '■ ,' !*•»,/ - •> £ OTVORITEV LOVSKE SEZONE V ZASAVJU Vsako jesen, prvo nedeljo v oktobru, je v gozdovih Kuma bolj živo kot po navadi. Že v Podkumu si vesela lovska druščina vošči »dober pogled« in že se porazgube zelene postave po obširnih loviščih, pokažejo pa se šele v opoldanskih urah na Kumu. Sledi seveda skromna zakuska. Te stare tradicije se člani zasavskih lovskih družin drži-jo že vsa leta in je tudi mladi ne opuščajo, kajti s to nedeljo otvarjajo zasavski lovci lovsko sezono, med katero bodo izmenjali bogate lovske izkušnje, ki bodo marsikateremu mlademu članu lovske družine koristno napotilo. Tudi letošnja prva oktober-ska nedelja je bila prav razgibana in vesela. Na Kumu se je zbralo približno 60 lovcev, članov lovskih družin Dobovec, Dole pri Litiji in Podkiim. Svidenje je poteklo v živahnih debatah o vseh mogočih problemih posameznih družin, o nalogah, ki jih še čakajo, o vzgoji mladih lovcev in še in še. Končna ugotovitev zbrane lovske druščine pa je bila ta, da so taki skupni sestanki zelo koristni, kar sta v svojih govorih poudarila tudi člana LD Dobovec, Janko Dolanc in Tomo Lovrinc, ki sta se ob tej priložnosti zahvalila letošnjim prirediteljem. V imenu prirediteljev pa se je Drago Rupnik zahvalil zbranim za udeležbo in zaželel, da bi se tradicija skupnih brakad ohranila med zasavskimi lovci ne le zaradi koristi, ampak tudi zato, da bi »zelena bratovščina« res ostala bratov- DOLE NAD LITIJO nova turistična postojanka v Zasavju Odkar so se v Litijski občini odločili za poglobitev in napredek turizma kot osnovne gospodarske dejavnosti, postajajo Dole nad Lilijo vse bolj priljubljena izletniška točka. Ta gorska vas leži na meji Zasavja in Dolenjske, na 700 metrov visoki polici. Nad njo se dviga hrib Kal, od koder je zelo lep razgled. PRIROČNIK ZA UPORABNIKE ELEKTRIČNE ENERGIJE Da bi našim gospodinjstvom v zvezi z odredbo republiškega sekretariata za industrijo o omejitvi uporabe elektrike omogočili lažje izračunavanje porabljenih kilovatnih ur, navajamo v spodnji tabeli, koliko električnega toka uporabijo v času ene ure svetlobna telesa in električni aparati: Žarnice 25 vatov 0.025 kWh 40 vatov 0,04 kWh 60 vatov 0,06 kWh 100 vatov 0,1 kWh 150 vatov 0,15 kWh 200 valov 0,2 kWh Likalniki 0.45 kWh Radijski sprejemnik 0,04 — 0,08 kWh Televizijske sprejemnik 0,3 kWh Sesalec za prah 0,3 kWh Kuhalnik, mali 0,5 kWh večji * * 1 kWh Bojler ' 1.5 kWh Infra peč, tip 1200 1,2 kWh tip 1800 1,8 kWh Hladilnik, absorbcijski 0,15 kWh kompresorski 0,10 kWh Pralni stroj z grelcem 2,5 kWh 1_______:________________________—l--------—»------i— ščina v pravem pomenu bese- bilu na skupne love. S tem bi ,je zasavski lovci obdržali stike Skupne želje vseh pa so, da pri reševanju skupnih proble-bi se povabljene družine v mov, obenem pa bi ohranili večjem številu odzivale pova- lepo staro tradicijo. J. S. Naselje Dole je dobilo svoje ime zaradi tega, ker leži v visoki kotanji, stisnjeni med vasjo Kal na severu in Pasjim vrhom na južni strani. Dole z okolico so bile že v davnini znano lovsko središče. Tu je domovala svoje čase tudi velika divjad: vol-"kovi, medvedje, jeleni. V bližini Dol je gorska vasica Jelenje, kjer so imeli srednjeveški fevdalci svoje obore za jelene in drugo gorsko divjad. Slavni kranjski zgodovinar, Janez Vajkard Valvasor, je imel v bližini Dol, le pol ure daleč, samoten lovski gradič Zavrh. Valvasorjevi prijatelji so na Zavrhu in v okolici Dol preživeli lepe dneve na lovskih pohodih. Okolica Dol je bila vabljiva točka tudi za lovce iz preteklega stoletja. Graščaki z Dolenjske so imeli na bližnjem Pasjem vrhu nad Dolami svojo lovsko postojanko in vzrejališče lovskih psov. Zdaj je speljana iz Litije do Dol lepa cesta čez Veliko1 Presko in po dolini Sopoti. Nedavno so uredili še položni dohod iz Sopote skozi gorsko vas Kraje in zdaj ni treba več izletnikom po strmem Murnovem grabnu, kjer je stala v turških časih stalna kmečka straža. Dole imajo ■ zdaj redno dnevno avtobusno zvezo z Li- tijo in Ljubljano. Nova Zasavska cesta bo privabila še več izletnikov, čeprav že zdaj prihajajo vsak dan. V novi gostilni pri podjetnem domačinu, Tončku Pov-šetu, je dobra in cenena postrežba, saj gre o mjem po vsem Zasavju glas,' da daje največje porcije po najnižji ceni. Zato pa ima vselej dovolj gostov. Dole se prebujajo po zaslugi Kmečke zadruge v gospodarsko in poleg tega še v turistično zasavsko središče. Od Litije so oddaljene 26 km, od Radeč pa 19 km, kar ni za motoriziranega turista tako-rekoč nobena razdalja. J. '2. Gostilna pri Tončku na Dolah pri Liliji (700 m) 111111 HH S i č .4 ^ > 4 4 4 P,i več plemenih pa je obvezen okras serija debele ustnice ali kaj podobnega, vse to je zelo brazgotinPpo raznih delih telesa. Razen tega pa zmanjševalo vrednost »blaga«. Ce so bili takšni še pri nekaterih dingih plemenih raztegujejo *nokrzelo^izjaziti, kupec predlaganega sužnja ustnice s pomočjo lesenih krogov prav do never- niti ni hotel kupiti. To so Afričani kmalu odkrili. Iznakazili so si 2 razvojem afriških dežel v novejšem času telesa z brazgotinami. Raztegovali so ušesa in se menja tudi okus Afričanov in se tako ti obi- ustnice sebi in svoji družini. Brili so svojim že-čaji vse bolj in bolj opuščajo. Nekega dne bodo nam glave, da so bile za trgovce s sužnji povsem s tem povsem prenehali. Toda, kadarkoli vidi nezaželene. potnik na svojem potovanju po Afriki ljudi s Toko je spontano nastal običaj deformiranja takšnimi deformacijami, se skoraj mora vprašati, telesa na razne načine. Običaj, ki je v resnici kako je prišlo do tega, da imajo ljudje tako raz lične estetske pojme. Ker se pa da vsako stvar razložiti, je tako tudi s tein vprašanjem. Več stoletij — vse do konca prejšnjega sto- cAitNa letja — so Afričane preganjali huje kot živali. Mnogo milijonov so odpeljali in prodali kot sužnje v Aziji in Ameriki. Trgovci so sklepali tr- spremenil okus Afričanov, ker to, kar je v navadi, smatramo tudi za lepo. Je pa to tudi običaj, ki je rešil milijone afriških življenj. Ce rečem, da Je sauna parna kopalnica, ki |o uporabljajo na Finskem, moram samo še razlo- Orlginalnn sauna je navadno lesena koliba zraven enega od 60.000 tinskih jezer. Zrak v njej se segreva s pomočjo razžarjenega kamenja. govske pogodbe s plemenskimi starešinami in od žiti, kako izgleda, kako se uporablja in kaj vse njih kupovali sužnje v zameno za tkanine in že- pomeni zn Fince, lezne izdelke, ki so jih v glavnem prinašali iz Arabije, Indije in Kitajske, Iz dogovora trgovcev in poglavarjev je na- . stala splošna hajka na prebivalstvo, ki je kmalu Človek se kopa v svojem potu, skupaj z družino izgubilo zvezo s svojimi starimi civilizacijami iii_in prijatelji. Naposled, ko je »kopanje« pri kia- zaupanje v svojo družbeno ureditev. Nastal je ju, zflrve Finci ven in se povaljajo po snegu, če splošen razsul. Treba je bilo bežati in se na vsak pa snega ni, se zadovoljijo s lem. da zaplavajo način rešiti. v jezero, ki ima prav gotovo manj kot 10 stopinj Trgovci so prevzemali sužnje od poglavarjev, ceizlja. plačevali pa so jih po rasti, moči in lepoti, ker Temu ceremonialu, ki se ponavlja vsak leden, so kupci v daljnjih deželah na vse lo najbolj sc morajo Finci zahvaliti za svojo lepo kožo, zn pazili. Kakšna brazgotina, znak bolezni ali pre- dobro prebavo, za odpornost proti vsem bolez- nim, za zdravo moralo in za dolgo življenje/ Sauni popisujejo še mnogo drugih zaslug. Celo star narodni ep »Kalevali« govori o njej, prav tako tudi vsi finski romani, pripovedke in legende. Prvič me je uvedel v sauno moj stari prijatelj, Joel Vilki, ko sem bil njegov gost v Someru. Ko smo vstopili v prostgr, mi je vroč zrak, segret d° 70 stopinj, komaj dovolil dihati. Toda, joel je Se dalje nalagal. Rekel je. da je Fincem najbolj všeč temperatura med 100 in 150 stopinjami. Takrat sem bil prepričan, da se šali. VzpeJi smo se na lesen podij, kjer je bilo najtopleje in sedli na lesene naslonjače. Polem je prinesel Joelov sin, ki je bil prav tako z nami, posode z vodo in dal vsakomur od nas sveženj brezovih vej. Zmočili smo jih v hladni vodi in se z njimi udarjali po prsih, ledjih in nogah. Pravijo, da to zelo osvežuje. Čez deset minut nisem mogel več vzdržati Odločili smo se, da bomo prenehali z znojnim kopanjem. Moji prijatelji so slekli, do jezera, jaz p* seni se zadovoljil kar z mlačno prho v predprostoru Trije veliki kozarci limonade so morali nadoknadili izgubljeno tekočino. Joelova žena mi je kiWa'u Ponudila še četrto. Teden dni kasneje sem se ludi kopal, v mestu Turku, Pri temperaturi 80 stopinj celzija. Naposled jo prišlo moje iretje kopanje v I [ZGODBE; AijiA pUc \ % ŽIVLJENJE. Ljubezni in razumevanja si želi 0 sauni, v Helsinkih, v modemi sauni v kleti precej velike novogradnje. Ko smo prišli v prostor, nisem mogel verjeti svojim očem. Termometer je k,ažal 110 stopinj. Pa, kaj se ne bi skuhali že pri 100 stopinjah? Mogoče zato, ker tu nismo ostali dolgo časa. Vroč zrak mi je pekel oči. Polival sem se s hladno vodo. Pot je kar lil z mene. Cez pet -minut je domačin vrgel posodo vode na razžarjeno kamenje. Zaprasketalo je in gosta para je napolnila prostor. Sedaj je dihanje postalo nemogoče. Komaj sem prišel do vrat. V predsobi sem zadihal s polnimi pljuči. mm* ...t ..'A N (nadaljevanje) ima bujno domišljijo in bogat besedni zaklad. Njegovo obnavljanje je v redu, uči se sicer malo, vendar si v$e (in to dobro) zapomni večinoma v šoli. Domače naloge včasih pozabi napisati, šolske potrebščine ima v redu. Do součencev in učiteljev ima dober odnos. Je član mladinske organizacije. Vendar kljub vsemu Jure še zmeraj ni bil takšen kot bi vzgojitelji želeli. Zelo hitro je vzrojil, ujezil se je za prazen nič. Pri tem ga navzočnost učitelja ali vzgojitelja ni ravno motila. Razen tega pa tudi ni hotel prositi, če si je želel izposoditi kakšno stvar, kar zahteval je. Se je pa ta obiastiželjnost koristno odražala. V izven-šolski dejavnosti je na primer dajal koristne predloge pri mladinski organizaciji. Bi! je sposoben imeti tedenski zunanje politični pregled — in to prav dober. dobno. Letos ni zgrešil nobene tatvine. Ce je vedel za tatvino, ki jo je zakrivil kakšen drug gojenec, je to lepo povedal svojemu vzgojitelju ali pa jo je obravnaval na sobotnem večernem sestanku. Do sogojencev je bil tovariški. Ni jih fizično napadel. Le z besedo je koga zbodel pa tudi lo bolj za šalo. Navidezno je gojence napadal in jim grozil, ko pa je kazalo, da bo prešel na resno obračunavanje, se je umaknil. Do nadrejenih je bil prijazen in odkritosrčen. Navezoval se je na vse in če je imel priliko, jim je pripovedoval najrazličnejše zgodbe iz svojega življenja. Pripovedovati zna lepo, pestro in povezano. V našem zavodu se je dobro počutil. V vseh treh letih ni niti enkrat poskusil pobegniti. / Ker je Jure zelo nadarjen, z njim ne bo težav v šoli, saj se do zdaj tud: ni ve- Pomagal je tudVVibkeJšim 'iko Pr1iPraNial na P0,lk' pa učencem. Sam je prevzel )e It'1 kl'ub ,emu zi»slui‘‘no nalogo, da bo vodil mladin- 0(,ličen. Tekst Ir lotmjralll«: .TIHI SlRIll -I ski šahovski krožek in lepo organiziral potek tekmovanja. Na vse gojence se je tovariško navezal, vendar trajnega prijateljstva ni skleni! z nikomer. Vzgojitelji, ki so se ukvarjali z njim, so uvideli, da je zelo dober po srcu, vendar tega zaenkrat, ko je bil še zelo neustaljen, ni bilo tako opazili. Jure je zadnji, osmi razred, izdelal z odličnim uspehom. V letnem poročilu zavoda zasledimo med drugim lo, da je duševno in telesno normalno razvit, po naravi nadarjen in zelo bister. Njegove pismene naloge so bile vsebinsko zelo dobre. Iz vederfja je dobil prav lako odlično oceno. In še zadnje, vzgojno poročilo iz Veržeja: Gojenec se je zelo dobro prevzgojil in ni več bojazni, da bi ob normalnih življenjskih pogojih ponovno zašel na kriva pola. Kljub navideznemu odporu, ki ga je včasili izražal do pravil in zahtev v zavodu, se je dal normalno voditi. Do dela je imel vedno pravilen odnos in posamezne dejavnosti je izvrševal lepo in z veseljem. Pri delu je iudi kazal organizatorske sposobnosti. Večkrat je dal pozitivno sugestijo v svoji vzgojni skupini. Organiziral ali sestavil je na primer program dela v skupini, sestavlja) sestavke za veseli večer in po- Pri nadaljnji prevzgoji bi bilo potrebnO, da se čustveno naveže na starejšo osebo in da ne prekine popolnoma stikov s svojo materjo. Njegove motnje v obnašanju so povsem situacijskega izvora in njegove osebnosti še niso deformirale. Ima vse pogoje, da postane aktivna — pozitivna osebnost. Tako torej pravijo poročila. Poglejmo, kako je bito z Juretom naprej. Ko je imel spričevalo v rokah, odlično spričevalo o uspešnb dokončani osemletki, je bi) Jure presrečen. Vse je že videl pred seboj, kakor si je zamislil. Vpisal se bo na Tehniško srednjo šoio v Mariboru. Tudi tu mu bo šlo dobro, potrudil se bo, kolikor bo mogel. In potem, ko bodo enkrat ta štiri leta za njim ... Kdo ve? Se sam sebi ni upal priznali, da na tihem sanja tudi o univerzitetnem študiju Pa vendar, zakaj ravno on ne bi mogel priti do tega? Saj je dovolj nadarjen in priden bo tudi. Jure se je res napotil na Tehniško srednjo šolo v Mariboru. Na sprejemnem Izpitu so precej prijavljen-cev zavrnili, Jure pa gn je napravil in te ne slabo. Sicer pa ga je elektrotehnika že dolgo zanimala, do tega je imel izredno veselje In komaj je' že čakal, da se bodo pričela predavanja. (Se nadaljuje) s '"■j F* ■ca 5 f a % | 3 A A A A Vlil, KOLO I. ZVEZNE ROKOMETNE LIGE - ZMAGA ZAGREBA Dober odpor Rudarja tli) ZAGREB — Stadion Za- Zagreb: Djeri, Kocijan, Bam- bil rezultat že ?;6, toda do mestu In tako preprečil naj-greba v Kranjčevičevi ulici., bir 3, Vičan 3, Dekaris, Ste- konca polčasa je Zagreb spet hujše. 'Vezli Zagreb Rudar 15:13 (10:7). fekovl, Ježič 7, Malič 1, Su- z mirnejšo igro postavil re-jič, Pavičič, Brkljačič. zultat 10:7. Rudar: Marguč, Mrežar, Je- V prvem polčasu sta poleg in Skrin- ostali Športni dogodki Nogomet — Litij ani so na len, Bašič 1, Škrinjar 2, Kmetič izključitve Bašiča domačem terenu le remizirali 1, Ačkun 6, Dornik 2, Berdnik L jarja počivala še Ačkun, ki Črno-zeleni bi verjetno z nekoliko mirnejšo igro v napadu in malo več zbranosti v obrambi, po dogodkih sodeč, Jekoš, Lopan. 1:1 s Slavijo iz Vevč. Radečani so v Lendavi z Nafto prav tako igrali neodločeno 2:2. > Rokomet — Med tednom so rokometaši trboveljskega Ru- iz Trbovelj' darja odigrali kar dve tpkmi. Zagreb je je bil poškodovan, in Škrinjar, 1,ahko Popravili v Zagrebu še Sodnik Pupič iz Pančeva jelki mu je »pošla sapa«. To je ®0nTf^I« to£ to-zlrn crpraniP vrw»il nfi- Trii m^ihp»n nHarpr pkmn J to težko srečanje vodil odlično. Gledalcev je bilo okrog 2000, bil majhen udarec za ekipo Rudarja, ki je proti odmoru od tega približno 300 popustila. Drugi polčas je bil zelo po- Zagreba je bil, poleg zaneslji-najmočnejši doben prvemu, le da je bil še ve obrambe Djerija, najboljši Kako so igrali? V moštvu Pokalno s Slovanom so zrna- postavi imel proti pričakova- bolj razburljiv. Stalno vodstvo krožni napadalec Ježič, stre- gali v podaljšku z rezultatom nju polne roke dela z gosti iz Zagreba za dva do tri gole in lec 7 golov, katere je »zre- 18:14 (12:12). V petek pa so Trbovelj. Prve minute igfe so zasledovanje Rudarja so bile ž.iral« odlični Pavičlc. Uga- pred približno 1000 gledalci bile v očitni premoči Zagre- glavne značilnosti tega bor- jal je še Vičan z neubranlji-premagalt 22-kratnega šam- ba. Rudar se je odločil za dr- benefja toda fair srečanja, vimi streli z odklonom. V piona Švice (GRASSHOPER) z žanje Vičana, ki ga je sprem- Najbližje uspehu je bil Rudar dresu črno-zelenih je dobro rezultatom 15:10 (7:6). ljal Ačkun. le po nekaj na- takrat, ko je izvrstni vratar igral Ačkun, kateremu je us- Mladinci Rudarja so pre- padih pa se je dalo ugotoviti, Marguč nervoznemu Bambi^- pešno pomagal Škrinjar, med-maghli vrstnike iz Šentvida da to ni najboljša poteza, kaj- ju obranil 7-metrovko. Takoj tem ko ima največ zaslug za Ljubljana z rezultatom 19:27 tl graditelj Pavičič je v duetu zatem je imel Ačkun idealno tako tesen poraz že dalj časa (6:14). z Ježičem kar štirikrat pre- priložnost za zadetek s proti- izredno zanesljiv vratar Mar- V Trbovljah so imeli roko- magal obrambo Rudarja, za- napada, toda Djeri je bil na guč. metaši Rudarja veliko dela z tem pa še s šestmetrske črte ______________________________________________________________ zadnjim na lestvici Železni- Marguča. Rudar je v uvodnih čarjem (MG) in jih po slabi minutah igral nervozno'in za-igri premagali z rezultatom 7.-3 (3:1). V Hrastniku so rokometaši premagali goste iz Krmelja (Metalna) z dvojnim rezultatom 20:9 (9:3). Zenska vrsta hrastniških ščal vse do konca tekme. Ru-rokometašic pa je zabeležila dar se je večkrat v zasledo-visok rezultat z Olimpijo Svo- vanju približal. V petih minu-boda (Ljubljana), saj so jih *■’- ’-= — —1»»—»—*--premagale kar s 13;^ mmmmm *—■ •”*~"“**"'*"** SIMONČIČI KVALIFIKACIJE ZA VSTOP V II. SLOVENSKO KOŠARKARSKO LIGO LITIJA USPELA ___ __.... V soboto in nedeljo so se tom 125:41, kjer je bil naj- tajl"‘ "ki"* so "pripadle Rudarju zbrala v Litiji moštva Prebol- boljši Rutar, ki je sam dose-tik' pred koncem polčasa, je da' Murske Sobote, Slovenske gel 49 točk. Bistrice ter domača Litija, da bi si v'kvalifikaciji priigrali to preveč žog izgubil z navadnim podajanjem. Zagreb si je priigral prednost v prvih minutah igre in jo tako z razliko enega do treh golov s pridom izkori- ■ ■■■!> Z zmago z M. Soboto si je Janez Simončič se je pretekli teden na našo željo zglasil v uredništvu »Zasavskega tednika« In tako smo ga ujeli kot naslednjo »žrtev« za rubriko »Predstavljamo vam«. Simo, takšen je njegov športni psevdonim, je sicer Padečan, toda rodil se je 1941. leta v Celju. Čestokrat se pojavi na igrišču kot košarkar ali kot rokometaš. Ni se še popolnoma odločil, kateri šport je »njegov«. Tvoj prvi šport, Simo? — — Osemletko sem obiskoval v Trbovljah in razume se, da sem se tu najprej navdušil za šport. Tudi gimnazijo sem naredil v Trbovljah ln tako s kolegi sodeloval v šolskih reprezentancah. 2e v osnovni šolt sem bil zelo »vnet« za nogomet. Brcal sem najprej še kot pionir v dresu trboveljske Svobode, po združitvi trboveljskih klubov pa sem presedlal na košarko (plortlr-ska košarkarska šola Rudarja). Raje »zabijaš« koše ali gole? — V gimnaziji sem bil prav zaljubljen v košarko. Vsak dan sem treniral tn kasneje zaradi višine pri Rudarju Igral centra v moštvu pionirjev odnosno mladincev. Kasneje sem zaradi študija (v Ljubljani) na filozofski fakulteti (zgodovina, zemljepis) prestopil h KK Ilirija in tam tudi Igral preteklo sezono. sodeloval sem na tur- šlo V JLA. nejl Ilirije po Avstriji. SI košarki dal slovo? — Se vedno Igram za fakultetno moštvo in v Radečah, kadar se dobimo, ker v Radečah namreč ne obstaja košarkarski klub, Kateri šport lina v Radečah največ perspektiv? — Mtsttm, da trenutno finančno najbolj »uspeva« nogomet, ki se Je letos uvrstil v vzhodno skupino slovenske conske lige. Nogometaši nastopajo pod imenom »Pspir-nlcar«. v drugem planu bi bil lahko rokomet, ki Je že nekdaj v slovenski rokometni llgt z uspehom nastopal. Trenutno Igra v ljubljanski rokometni coni v skupini z Brežicami ln še nekaterimi — za nas prehudimi — tekmeci, tako da za prvo mesto nimamo ambicij. Ekipa Radeč Je okrnjena, kajti precej kolegov — rokometašev Je od- Tvoje razvedrilo? — V telesni kulturi namizni tenis, sicer pa zabavni, glasba in dobre kavbojke, pa, tudi zgodovinskih filmov ne' zamujam. (F-s) . Prebolda tako za- publUkofaSSkank?ligo/v 9otofla Pravko \9rania v snhntn le ProhnlH nenričako- ^9' republiški ligi, kjer že soboto je Prebold nepričako- , ' i vano porazil Litijo z rezulta- lekmule Rudar iz Trbovelj, tom 68:58 in tako zasluženo osvojil prvo mesto pred Liti- Cestitamo košarkarjem in tudi košarkarskim delavcem jo, ki je imela tudi štiri točke, Litije. Košarkarje Litije v zad-ter Soboto (2 točki) in Slo- njem času vodi trener Jelo vensko Bistrico (2 točki). Ista usoda je doletela Prebold, ki je bil nato v nedeljo poražen od Slovenske Bistrice. Mošt- razredu tekmovanja vo Litije je nato zmagalo s razočaral. Slovensko Bistrico z rezulta- Moren, nekdanji Igralec Rudarja, ki, upajmo, nas s svojo desetorico tudi v višjem ne bo TRBOVLJE — Cementarna Trbovlje je organizirala preteklo nedeljo tekme cemen-tarjev v atletiki. Največ uspeha je Imela domača ekipa, ki Je zmagala z 51 točkami pred Splitom (39) ln Pulo — Dalmacija cement (Ž7). Odbojkarji Cementarna pa so na gostovanju v Beočinu zasedli tretje mesto ln sicer za moštvom iz Anhovega in domačini. KRMELJ — Rokometaši zagorskega Partizana so v okviru Zasavske rokometne lige premagali B ekipo Krmelja z rezultatom 23:18. KISOVEC — Kisovški nogometaši so preteklo nedeljo katastrofalno porazili v okviru prvenstvenega tekmovanja Ljubljanske nogometne pod-zveze drugo moštvo trboveljskega Rpdarja 8:0 (4:0). SLOVENSKE KONJICE -C Košarkarji trboveljskega Rudarja so v zadnjem kotu tekmovanja v n. republiški ligi z lahkoto premagali domačine — Slovenske Konjice (52:86) ln tako zasedli samo — tretje mesto na testvloi. Najuspešnejši Trboveljčani v Slovenskih Konjicah so bllt Deželak 17, Otopal 14, Perpar 14 in Sušnik 13. TRBOVLJE — Mladinska rokometna ekipa Rudarja Je visoko porazila ustrezno ekipo lz Tržiča z rezultatom 18:9 (5:3). Sodil je Jekoš (Trbovlje), gole za Rudarja pa so dali: Kuhar 4, Knez J, Kanduč 3. Kovač 3, Lapornik, Drnovšek ln Naraglav. — B ekipa rokometašev Rudarja lz Trbovelj pa Je v okviru tekmovanja ljubljanske rokometne lige izgubila zasluženo z moštvom Iga 19:23 (7:6). — Ženska ekipa rokometašic Rudarja Je v Črnomlju izgubila spet dve točki v tekmovanju republiške lige. saj Je Izgubila s solidnimi domačinkami z rezultatom 5:2 (2:2). KRMELJ — Prvenstvena tekma rokometašev Svobode lz Krmelja ln Partizana Radeče v okviru ljubljanske rokometne lige se Je končala z zmago domačih 11:10 (8:4). Sodnik Žibret iz Trbovelj je sodil dobro. TRBOVLJE — Rezultat tekmovanja v zasavski pionirski nogometni ligi: Rudar (Trbovlje) — Kisovec 4:4 (3:1), Rudar (Trbovlje) B — Litija 0:1. L. Erjavec nDCimirinni mnnm M u II SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA: 2 tekmi, 2 točki Le polovičen uspeli (fš) TRBOVLJE — V prven- Pajerja, ki ga je dosegel v 76. liko, toda tako občuten poraz stveni nogometni tekmi ja bi- minuti. Branik Je imel tudi v moramo pripisati slabi obranila najzanimivejša tekma v drugem polčasu svojih deset bi v celoti. V prvem polčasu SNL v Trbovljah med doma- minut, ki pa Jih zaradi ne- so se gostje trdovratno bra-čim Rudarjem in vodečim no- spretnosti napadalcev ni mo- nili in tudi kdaj pa kdaj novincem iz Maribora. Rezultat gel efektno realizirati, pa tudi varno napadali, toda iznajd-je bil 3:0 v korist Rudarja, vratar Ahlin je uspešno čuval ljivi napadalci Celja so ža Vse tri gole je dosegel po- svojo mrežo. prad polčasom priigrali prak- vratnik Pajer, ki Je zaradi Rudar: Ahlin 8, Potokar 7, tično obe točki, prestopa h Kladivarju vse do Deželak 6, Osolnik 6, Bostič Hrastnik i« „ v i današnje tekme počival. Pajer 8, Breznikar 8, Gorišek 5, i < je bil obenem zelo prizade- (Pišek 7), Majcen 8, Pajer 9, g** 3.- _T.rš,ek 5- ven in zato tudi najboljši Mak 7, Kordiš 7. 6 SafcrfS? R® ^ Igralec tekme. Prve minute je Sodnik More iz Ljubljane r ,r n Grešak 6, imel premoč Rudar in jo tako je sodil objektivno pred pri- „„e,r, 6 ln 0cePek• ® talc0 z golom Pajerja Izrazil tudi bližno 300 gledalci. V pred- P.1 v,"* dobre m borbene v rezultatu. Branik, ki je v tekmi so Rudarjevi mladinci enaJs‘once, toda tudi točke so tem srečanju računal na toč- premagali Kladivarja iz Celja osta,e v Celju ko, se nikakor ni mogel otre- z rezultatom 2:0. sti nenehnega pritiska črno-zelenih in kljub izrednemu prizadevanju niso uspeli dati niti‘enega gola, Vsi upi vo- odšli v goste k borbeni ekipi Sodnik Janžekovič iz Maribora je sodil pred 300 gledalci dobro. CELJE RASTNIK 5:3 (3:2) Hrastmski nogometaši so Strelci: Obrčkal v 19. in 31. dečega Branika so bili zape- Celja. Novinci v ligi od tega minuti ter Ocepek v 85. ml-čateni že po drugem golu srečanja niso pričakovali ve- 'nuti za Hrastnik. g Koledarček g Sreda, 21. oktobra: URŠULA Četrtek, 22. oktobra: ZORA Petek, 23. oktobra: TEO Sobota: 24. oktobra: RAFAEL Nedelja: 25. oktobra: DARJA Ponedeljek: 26. oktobra: DEMETRIJ Torek, 27. oktobra: ANTONIJA Sreda, 28. oktobra: SIMON Četrtek, 29. oktobra: IDA kTvo KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE: 21. tn 22. oktobra italijanski film LJUBEZENSKI PAR; od 23. do 26. oktobra francoski film POGLED Z MOSTU: 27. in 28. oktobra francosko-romunskl barvni film VOHUN NA POVELJE. KINO SVOBODA TRBOVLJE II: 21. oktobra italijansko francoski kinemaskopski film U-GRABLJENE SABINKE; Od 24. do 26. oktobra špansko-argen-tlnskl film ČRNA KRONIKA; 27. in 28. oktobra italijansko-francoski barvni kinemaskopski film CARTOUCHE. KINO SVOBODA TRBOVLJE — ZASAVJE: 24. in 25. oktobra nemški barvni film NISEM CASANOVA; 31. oktobra in 1. novembra ameriški barvni kinemaskopski film AVANTURE MLADEGA MOŽA. KINO SVOBODA II. HRASTNIK: 21. oktobra francoski barvni kinemaskopski film AFRODITA, BOGINJA LJUBEZNI. 22. oktobra sovjetski film KAPETAN PRVEGA RANGA; od 24. do 26. oktobra španski barvni film MOJ ZADNJI TANGO; 28. oktobra francoski film ŽIVETI SVOJE ŽIVLJENJE. KINO LITIJA: 21. oktobra angleški film OKUS PO MEDU, Od 23. do 25. oktobra španski barvni film CARMEN IZ GRANADE; 27. In 28. oktobra italijanski film PRESTOP NA BEGU. KINO ŠMARTNO PRI LITIJI: 21. oktobra jugoslovanski film PUSTOLOVEC PRED VRATI; 24. in 25. oktobra ruski barvni film ILIJA MUROMEC; 28. oktobra jugoslovanski film SASA. KINO DELAVSKI DOM ZAGORJE: 21. in 22. oktobra ameriški film NJENA EDINA LJUBEZEN; 24. in 25. oktobra nemški film GORSKA ROZA (Tajnost Y); 28. oktobra sovjetski film TAHIR IN ZUHRA. BM LITIJA Rojstev doma ni bilo. Poroke: Marjan Šuštaršič, trg. pomočnik, Ilišičeva 16, Maribor, in Katerina Majcen, trg. pomočnica; Edvard Kukec, strojnik, Muretinci 32, in Magdalena Zupančič, frizerska vajenka, Jevnica 33. Smrti: Anton Grošelj, delavec, Litija, Rozmanov trg 3. Jože Kukoviča, kmetovalec, Sirman-ski hrib 10. ZAGORJE OB SAVI Rojstva: Alojzija Rahne iz Zagorja, Kopališka 3 — deklico. Julijana Skrinar, Loke pri Zagorju — dečka. Poroke: Davorin Okrajšek, delavec, Kisovec 102, ln Anica Turk, šiv. pom., Kisovec 102, Jože Vrankar, rudar. Jesenovo 30, in Ana Prašiček, delavka, Jesenovo 30. Smrti: Alojz Škrinjar, Loke pri Zagorju 24, star 4 dni. Angela Goleš, roj. Kukoviča, gospodinja, Zagorje, Kopališka 7, stara 72 let. HRASTNIK Rojstev doma ni bilo. Poroke: Anton Žohar, rudar, Dol pri Hrastniku 95, in Margareta Štraus, frizerska pomočnica, Dol pri Hrastniku 59. Ervin Meterc, ključavničar, Trbovlje, Šuštarjeva 13, in Margareta Ingrid Drolc, delavka, Hrastnik 68. Ivan Hercog, steklopihalec, Pula, Omladinska 41, in Adela Zupančič, gospodinjska pomočnica, Prapretno 52. Smrti: Blaž Zupančič, žagar, Turje 45, star 57 let. Karolina Završnik roj. Hoiešek, Hrastnik 332, stara 84 let. Marija Draksler roj. Skutnik, gospodinja, Hrastnik 202, stara 51 let. TRBOVLJE Rojstva: Marjeta Rogan, Hrastnik 219 — dečka; Ljudmila Medvešek, Hrastnik 302 — dečka; Antonija Jerman, Kandrše 41 — dečka; Terezija Ocepek, Zasavska c. 4 — deklico; Vida Jesenšek, Loke 48, Zagorje — dečka; Marija Vreska, Kidričeva 11 — deklico; Marija Hudoman, Po- toška vas 31 — dečka; Antonija Mlekuš, Vrhe 1 — deklico; Silva Perko, Hrastnik 224 — deklico; Ljudmila Kmetič, Potoška vas 66 — dečka; Frančiška Gregorčič, Hrastnik 261 — dečka; Marija Poflek, Pod ostrim vrhom 30 — deklico; Karolina Perko, Ulica talcev 23 — deklico. Poroke: Emanuel Jerman, delavec, Knezdol 13, in Ana Košir, delavka, Prapreče 26; Branimir Lapi, finomehanik, Ulica 1. junija 12, in Anica Jurgl, babica, Žabjek 28; Ciril Sotlar, delavec, Bevško 13, ln Kristina Stopar, trg. pomočnica, Bevško 13; Alojz Opara, delavec, Šuštarjeva 32, in Frančiška Medvešek, delavka, Dobovec 30 a. Dominik Go-stej, delavec, Kolodvorska 10, in Llselotte Sušnik, trg. pomočnica, Trg revolucije 38; Adolf Erlogar, kurjač, Šuštarjeva kol. 32, In Ida Polutnik, delavka, Kolonija 1. maja 18; Ivan Sikili, mizar, Opekarna 19 a, ln Martina Petelin, gospodinja, Opekarna 19 a; Ivan Cuk, delavec, Opekarna 19 b, ln Nada Krašovec, frizerka. Opekarna 19 b; Janez Žnidaršič, upokojenec, Ljubljana, Runkova 10, in Rozalija 21-bert, roj. Hočevar, Dobrna 13; Mirko Kovač, šofer, Ulica 1. Junija 33, ln Frida Užmah, učiteljica, Ulica 1. junija 33; ' Smrti ni bilo. MALI OGLAS Klavir, dobro ohranjen, po ugodni ceni naprodaj. — Naslov v upravi našega lista. Sprejmem honorarno delo v popoldanskem času. Ponudbe pod »ESS s prakso«. SREDA, 21. OKTOBRA 15.40 Sejem elektronike — reportaža (Ljubljana); 15.50 Magne-toskopski posnetek olimpiade v Tokiu (Ljubljana); 17.10 Učimo se angleščino (Zagreb); 17.40 Tik-tak — pravljica za najmlajše (Ljubljana); 17.55 Pionirski TV studio (Ljubljana); 18.25 Napoved ln TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Magnetoskopskl posnetek olimpiade v Tokiu (Ljubljana); 19.45 Propagandna oddaja (Beograd); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Lirika (Beograd); 20.40 Oktober v Opatiji — zabavno-glasbena oddaja (Zagreb); 21.30 Propagandna oddaja (Zagreb). 21.35 TV akcija (Ljubljana); 21.45 Kulturna panorama (Ljubljana); 22.00 Magnetoskopskl posnetek olimpiade v Tokiu (Ljubljana); 22.30 Satelitski prenos iz Tokia (Evrovizija — Ljubljana). ČETRTEK, 22. OKTOBRA 10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Francozi pri vas doma (Beograd); 15.40 Magnetoskopski posnetek olimpiade v Tokiu (Ljubljana); 16.40 Ruščina na TV — 10. lekcija (Ljubljana). 17.10 Angleščina na TV — 114. lekcija (Ljubljana); 17.40 Na črka, na črko — mladinska oddaja (Beograd); 18.25 Napoved in TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Po Jugoslaviji (Beograd); 19.15 Glasbena porota — zabavno-glasbena oddaja (Ljubljana); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); . -«a 20.30 Zagorske popevke (Zagreb). 20.40 Cuk-Kavčič: Tangente — TV igra (Ljubljana); 21.30 Propagandna oddaja (Ljubljana); 21.35 Magnetoskopski posnetek olimpiade v Tokiu (Ljubljana); 22.15 TV obzornik (Ljubljana); 22.30 Satelitski prenos iz Tokia (Ljubljana). PETEK, 23. OKTOBRA 15.30 Sejem elektronike — reportaža (Ljubljana); 15.40 Magnetoskopski posnetek olimpiade v Tokiu (Ljubljana); 17.10 Učimo se angleščino (Zagreb); 17.40 TV v šoli (Zagreb); 18.10 Pustolovščine Dorlčinih igrač — TV slikanica (Ljubljana); 18.25 Napoved in TV obzornik (Ljubljana); 18.45 TV tribuna (Ljubljana); 19.15 Glasbeni pejsaži Jugoslavije (Beograd); 19.45 Propagandna oddaja (Beograd); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Propagandna oddaja (Beograd); 20.35 Rossini: Svilene lestvice — filmana opera (Zagreb); 21.55 Kratki film (Zagreb); 22.30 Satelitski prenos iz Tokia (Ljubljana). SOBOTA, 24. OKTOBRA 14.20 Nogomet Jugoslavija ; Madžarska (Intervizija); 16.00 Magnetoskopski posnetek olimpiade v Tokiu (Ljubljana); 17.45 Lutkovni film (Ljubljana); 1805 Glasbeni odmevi (Zagreb). 18.25 Napoved in TV obzornik (Ljubljana); 18.45 V. Nazor: Vrabček — mladinska igra (Zagreb); 19.30 Kaj bo prihodnji teden na sporedu (Ljubljana); 19.45 Propagandna oddaja (Beograd); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20 30 Sprehod skozi čas (Ljubljana); 21.00 2 plus ena — humoristična oddaja (Beograd); 21.50 Pariz: Koncert ob dnevu združenih narodov (Evrovizija — Ljubljana); 22.35 Ollmpiada v Tokiu (Ljubljana). NEDELJA, 25. OKTOBRA 9.30 Budimpešta; Otroški zbor Madžarske RTV (Intervizija); 10.30 Gozdni čuvaji — film za otroke (Ljubljana); 11.00 Kmetij-’ ska oddaja (Zagreb); 14.20 SportJ no popoldne (Beograd); 16.30 Ma-1 gnetoskopski posnetek olimpiade, v Tokiu — zaključek (do 18.00), (Ljubljana). 18.00 Mladinski T\r klub (Zagreb); 19.00 87. policijska postaja — serijski film /Ljubljana) ; 20.00 TV dnevnik (Beograd);; 20.45 Da ali ne — quiz (Beograd); \ 21.45 Poročila (Beograd). PONEDELJEK, 26. OKTOBRA 11.40 Televizija v šoli: Lepota in zdravje mojih zob. (Ljubljani na); 15.20 Ponovitev (Ljubljana); 16.40 Ruščina na TV — 11. lekcija (Ljubljana); 17.10 Angleščina na TV — 115. lekcija (Ljubljana);’; 17.40 Francozi pri vas doma —; 27. lekcija (Beograd); 18.10 Ri ke (Beograd); 18.25 Napoved im TV obzornik (Ljubljana); 18 45' tikum (Ljubljana); 19.15 Tedenski) športni pregled (Beograd); 19 45, Halo, tukaj Veselovi — TV prak-Propagandna oddaja (Beograd);; 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30) Moments musicaux (Zagreb);' 20.40 Efraim Kišon: Vsi sami! prevaranti — TV adaptacija)] predstave gledališča »Komedija«' (Zagreb). 21.40 Propagandna od-1 daja (Zagreb); 21.45 Naš teleob-j jektiv (Ljubljana); 22.00 TV ob-1 Zornik (Ljubljana). ZAHVALA Primariju bolnice Trbovlje dr. Virgilu Krasniku kakor vsem ostalim zdravnikom in strežnemu osebju, ki so sodelovali pri moji želodčni; operaciji, se prav iskreno za-‘ hvaljujem za vsestranski!! uspeh. Zahvaljujem se ludii vsem ostalim zdravnikom za vse nadaljnje zdravljenje. Ivan Miklavžina, Trbovlje I PREKLICI Preklicujem zdravstveno knjižico št. 681108 na ime Cvetka Janežič, Trbovlje, Loke 10/a. Preklicujem neresnične ob«! doižitve proti Vinku Fleretu/' Trbovlje, Bevško 45. — Jože Flere, Sevško 45 a. Preklicujem obdolžitve prot^ Alojzu Kmetiču, Prapreče 87, za'! neresnične. — Ivan Grčar, Rai venska vas 4. SOS? RT V-Ljubljana Poročit* ob 3 l» T 00.' I 00 to 00. II.00. 13 00 II 00 I7 DO 18 00, 13 00 ln 14 00. Pozor, olmal prednosti ob II oo Kmetijski nasveti ob 11.18 Vsak dan ta vas ob 13 00 Radtjskl dnevnik ob 18 M Oddaja Naši poslušalci če stitato In pozdravljajo — vsako nedelto ob 9 09 (o 1105 v«nk oonedellek četrtek In soboto oa ob 14 88 SREDA, 21. OKTOBRA 5.00 — 8.00 Dobro Jutro. 8.05 Glasbena medigra. 9.25 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi 9.45 Instrumentalne melodije In plesi. 10.15 Zabavni zvoki. 10.55 Glasbena medigra. 11.00 Pozor, nimaš prednosti. 12.15 Pred domačo hišo. 13.15 Obvestila ln zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam. 14.35 Kaj ln kako pojo mladi pevci pri nas ln po svetu. 16.00 Vsak dan za vas. 17 05 Shakespeare ln glasba. 18.05 Iz fonoteke radia Koper. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Melodije jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe. 22.10 Nočni akordi. 23.00 Jazz s plošč. ČETRTEK, 22. OKTOBRA 5.00 — 8.00 Dobro jutro. 8 05 Vokalna ln Instrumentalna glasba vzhodnih dežel. 9.45 Dopoldanski domači pele-mele. 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Pozor, nimaš prednosti. 12.15 Na kmečki peči. 13.15 Obvestita ln zabavna glasba. 13 30 Priporočajo vam. 14.05 Naši pevci o popularnih operah. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.40 Literarni sprehod. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.10 Plesna glasbo. 23.05 Predstavniki sodob- ne glasbe. PETEK, 23. OKTOBRA 5.00 — 8.00 Dobro jutro. 8 05 Odmevi naših krajev. 8.35 Za vsakogar nekaj. 10.35 Novo na knjižni polici. 10.55 Glasbena medigra. 11.00 Pozor, nimaš prednosti. 12,15 Domače ln narodne. 12.30 Za ljubitelje operne glasbe. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam. 15.25 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe. 19.05 Glasbene razglednice. 20.40 Kako aranžiramo. 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih. 22.10 Za ljubitelje jazza. 23.05 Literarni nokturno. SOBOTA, 24. OKTOBRA 5.00 — 8.00 Dobro juttro. 8.05 Slovenski oktet poje pesmi raznih narodov. 8.25 Melodije za razvedrilo. 9.45 Majhni zabavni ansambli. 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Pozor, nimaš prednosti. 12.15 Opoldanski domači pele-mele. 12,30 Po stezicah slovenske glasbe. 13.15 Obvestila Ln zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln po- zdravljajo. 15.30 Revije pevskih zborov iz rudarskih krajev. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Pesmi ln plesi jugoslovanskih narodov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Prenos slavnostnega koncerta ob Dnevu združenih narodov. 22.10 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Za prijeten koncert tedna. NEDELJA, 25. OKTOBRA 7.45 Pogovor s poslušalci. 8.30 Iz albuma skladb za mladino. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 10.00 Se pomnite, tovariši? 10 30 Pesmi srbskih tovarišev. 10.40 Dopoldanski koncert lahke glasbe. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.15 Obvestila ln zabavna glasba. 13.30 Pred našo lipo. 14.00 Nedeljski operni koncert. 15.05 Danes popoldne. 19.05 Glasbene razglednice. 20 00 V nedeljo zvečer. 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe. 22.10 Plesna glasba. PONEDELJEK, 2«. OKTOBRA 5.00 — 8.00 Dobro jutro. 8 05 Jutranja glasbena srečanja. 9.10 Zaplešimo ln zapojmo. 9.45 Igrajo vam tuje pihalne godbe. 10.35 Naš podlistek. 10.55 Glasben na medigra. 11.00 Pozor, nimal prednosti. 12.15 Pred našo domat čo hišo. 13.15 Obvestila ln zabavT na glasba. 13.30 Priporočajo van 14 35 Naši poslušalci čestitajo lij pozdravljajo. 16.00 Vsak dan vas. 17.05 Iz opernega sveta. 18.1.5 Zvočni razgledi po Bolgarijf 19.05 Glasbene razglednice. 20.6 Revija naših pevcev zabavi) glasbe. 22.10 Nočni akordi. 23.(j Literarni nokturno. TOREK, 27. OKTOBRA 5.00 — 8.00 Dobro Jutro. 8.03 Igrajo in pojo vam veseli Planj šarji. 8.25 Pester spored lahkff glasbe. 9.25 Dvospevi iz francol skth oper. 9.45 Zvočne miniaturi 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Pozof nimaš prednosti. 13.15 Obvestil^ in zabavna glasba. 13.30 Pripora čajo vam. 15.30 V torek na svide nje. 16.00 Vsak dan za vas. 17.Oj Koncert po željah poslušalce^ 18.15 Predstavljamo vam jugq slovanske ansamble zabavni glasbe. 19.05 Glasbene razgledna ce. 21.20 Serenadni večer. 22.C Plesna glasba. ■ ■ M ■ I t I r Janez Bizjak: Na Centralnih Alpah (POSEBEJ ZA »ZASAVSKI TEDNIK«) OTROK BI SE SKORAJ ZADUŠIL ■ ■ ■ Vse, kar človek kupi, sl Izbere na stojnici na pločniku. Potem se mora močno potruditi, da najde v gneči daleč stran prodajalca in mu plača. Ljudje so izredno pošteni In znano je, da le malokdaj kdo ni plačal vzetega predmeta Zvečer smo že spet kuhali ob naših šotorih konzerve, katerih smo se naveličali že prva dva dni. 9. avgust. Kljub gosti jutranji megli smo štirje odšli proti Aiguille du Motne 3647 m. Upali smo, da se bodo megle razkadile. Nameravali smo opraviti grebensko prečenje Moine — Aiguille Verte (4122 m). Tura je ena redkih, ki nosi naslov »Grande — course«. To pomeni vzpon prvega razreda. Aiguille Verte ali zelena igla je tisti nesrečni vrh, pod katerim je v začetku letošnjega julija v snežnem plazu našlo smrt 17 najboljših francoskih smučarjev. Ta gora velja tudi za vremenskega preroka chamoniške doline Kadar se pokrije s črno kučmo, bo kmalu deževalo ali snežilo po vsej dolini. Mi štirje smo spet zavili na Mer de Glace. Čeprav smo pot po njem dobro poznali, smo se v megli precej dolgo lovili. Nekje na sredi tega ledeniškega velikana smo zavili na levo pobočje, po katerem se lomi Glacier de la Charpona, ki sega pod sam greben Moine. Po tem ledeniku je bilo nemogoče napredovati, ker Je tako strm, da so seraki in odlomi nepreplazljivi. Vzpenjali smo se po njegovi desni strani, kjer Je bil še suh granit. Zgoraj nismo imeli posebnih tež,av. Na greben je z ledenika vodil strm zasnežen žleb, pa smo jo mahnili kar po njem, čeprav ni bil v opisu nikjer omenjen. Na Mointe je težave povzročal novo zapadli sneg. Vrh smo dosegli pozno popoldne. Po načrtu smo nameravali na njem čez noč bivakirati, drugo jutro pa bi začeli slovito prečenje na Zeleno iglo. Toda, ko smo začeli iskati prostor za bivak, je začelo nepričakovano močno snežiti. Ker smo vedeli, da tega dne ne bo prenehalo naletavati, je bilo Jasno, da moramo čimprej v dolino, dokler je Ledeniška razpoka na Mer de Glaceu. Hoja med razpokami je izredno zanimiva in ^krati zelo nevarna. še čas. Čakati v snežnem viharju, na strelam Izpostavljenem vrhu bi bilo nemogoče in neumno Na srečo ni bilo na drugi strani grebena daleč do ledenika Glacier de Talefre. Pripravili smo vrvi za spust, čez uro in pol spuščanja pa smo že stali na še neznanem ledeniku. Po neznatnih sledeh, ki so se vedno bolj izgubljale v snežnem metežu, smo se spuščali navzdol. Z zemljevidom In kompasom smo v megli ravno do noči našli kočo Kefuge du Convercle (2700 m). Stala Je tik nad ledenikom In kmalu bi šli mimo nje, ker nismo že skoraj nič videli. To Je koča, ki nosi naslov najlepše In najboljše planinske koče v francoskih Alpah. Plaho smo vstopili vanjo. Bili smo brez vsakega franka in legitimacij. Nič nas ni mikalo, da bi spali zunaj, ker Je vztrajno snežilo. Navada je, da puščajo vsi prišleci cepine In dereze zunaj v veži. Ko smo zagledali pravcato skladišče te robe, smo vedeli, da koča ni ravno prazna. Vstopili smo v tako zvano sobo za kuhanje. Bila je nabito polna kosmatih vagabundov z vseh koncev sveta. Hrup se je za hip umiril, da so st nas ogledali, potem pa so spet nadaljevali z bučnim razgovorom In petjem. Povsod so goreli kuhalniki različnih tipov in pomagali zelo slabi brljavkl osvetlje- vati prostor. Med to gnečo so bili tudi trije Avstrijci, naši sosedje iz tabora, pa so nam hitro preskrbeli nekaj prostora, da smo še ml lahko začeli kuhati večerjo. Drugače bi lahko stali cel večer v gneči in za večerjo požirali sline. Okrog desetih zvečer se je soba spraznila in vsi so odšli spat v lepo postlane postelje, saj so imeli dosti frankov. Mi smo bili brez vsega. Po stari slovenski vandrovski navadi smo polegli kar po mizah in zaspali. A ne za dolgo. Zbudil nas je presenečen oskrbnikov glas Dva, ki sva znala nekoliko francosko, sva ga komaj doumela, da ne more razumeti, da spimo za mizo, ko so zgoraj še prazne postelje. Nismo mu povedali, da smo čisto suhi, ampak smo skušali dopovedati, da je za nas vseeno, če spimo kar tako. Pa še ni mogel dojeti, zakaj ne gremo spat v sobe. Bolj, ko smo govorili, kako se tu dobro počutimo, bolj je silil v nas, zakaj ne moremo v postelje. Nato nas je vprašal, kdo smo in od kod. S polomljeno francoščino sem mu povedal, da smo gorski reševalci in gorski vodniki iz Slovenije, da smo mislili bivakirati na Moine in da smo ves denar pustili v taboru, ker se nismo nameravali ustaviti v koči. Ko je slišal, da smo vodniki in reševalci, in to iz Slovenije, se mu je obraz raztegnil v prijazen nasmeh. — J'esprime Slovenie — Cenim Slovenijo in njene ljudi. Saj je vseeno, če nimate denarja, kar pojdite spat v sobe. Ko je to povedal, se mi je nenadoma odvzelo prejšnje klavrno znanje francoščine in zdaj sem lahko z njim debatiral pozno v noč. Bil je domačin, zrasel je v montblanških ledenikih in iglah. Gorski vodnik je postal s triindvajsetim letom. Pred vojno je sodeloval' v francoski ekipi na Himalajo. Na stara leta so mu zaupali oskrbo najlepše koče v francoskih Alpah. Bil je srečen, ko je lahko spoznal vodnike z Julijskih Alp. Ni nas spraševal za denarjem ali legitimacijami. Ko je Pavle od nekod privlekel svojo vodniško izkaznico, jo sploh ni hotel pogledati. — Saj nismo policajci, da bi vas legitimirali. V sobi nam je na postelje znosil vse odeje, ki so bile odveč na drugih posteljah. (Se nadaljuje) (N. D.) TRBOVLJE — Pred kratkim sta se zagovarjala pred trboveljskim Občinskim sodiščem Ana in Jože Stražar iz Hrastnika. Obtoženca prebivata v Hrastniku skupaj z dve in pol letno hčerko v eni sami sobi. 9. 3. 1964 sta približno ob pol sedmih zvečer zakurila v štedilniku s premogom in dala kuhat fižol. Približno ob sedmi uri je punčka zaspala in takrat sta oba odšla. Ana je celo naročila možu, naj postavi posodo s fižolom na rob štedilnika, kar je on tudi storil. Vsekakor sploh nista 15.000 DINARJEV DENARNE KAZNI ZARADI MALOMARNE VOŽNJE (N. D.) TRBOVLJE — Občinsko sodišče v Trbovljah Je pod predsedstvom sodnika Zdenke Bukovec razsodilo, da Je obtoženi Stane Sotenšek, kvalificirani ključavničar iz Kotredeža pri Zagorju, kriv prometne nesreče, ki Jo je zakrivil z malomarno vožnjo. S svojo nepazljivostjo je spravil v nevarnost življenje dveh ljudi, od katerih je eden dobil lahke telesne poškodbe. 28. marca t. 1. Je namreč v Zagorju ob pozni uri v vinjenem stanju zapeljal z osebnim avtomobilom, LJ 11-35, z dvorišča Zdravstvenega doma na Cesto zmage. Tako je zaprl pot mopedistu Francu Potrpinu, ki Je z njegove leve strani pripeljal po Cesti zmage z mopedom. Potrpin je imel na mopedu tudi sopotnika, Jožeta Feleta. Ker se ni mogel več umakniti, Je trčil v levo stran avtomobila in dobil pri padcu zlom nosne kosti ter pretres možganov — sopotnik pa Je ostal nepoškodovan. Obsojen Je bil na 15.000 dinarjev denarne kazni, ki Jo mora plačati v teku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe. Ce denarne kazni ne bi mogel ali hotel plačati, se mu ta spremeni v 15-dnevno zaporno kazen. Razen tega so mu tudi odvzeli vozniško dovoljenje za dobo enega leta. Fotokamera je zabeležila: pričakovala, da se bo fižol pričel žgati. Ko sta odšla in pustilp otroka brez nadzorstva, se je fižol vžgal in povzročil tako močan dim, da je bil otrok že v delni nezavesti, ko so v sobo vdrli ostali sostanovalci in ga rešili. Priče so izpovedale, da sta zakonca vdana uživanju alkoholnih pijač. Prav tako sta šla tudi tega večera na »svoj kozarček«. Prav gotovo bi se otrok zadušil, če ne bi postala pozorna na dim soseda Gabrijela Medved, saj je bila punčka že povsem omotična. Sodišče je oba spoznalo za kriva, saj sta iz malomarnosti skoraj povzročila smrt svoje hčerke in ju je obsodilo na dva meseca zapora — pogojno za dobo dveh let. Oba se morata ambulantno zdraviti zaradi alkoholizma. Če se ne bosta zdravila, bo pogojna kazen preklicana. S SODIŠČA Nepravilno je zavijal (N. D.) TRBOVLJE — Pred občinskim sodiščem se je zaradi malomarne vožnje zagovarjal V. K., iz Podvin pri Zagorju, kvalificirani strugar. 16. aprila t. 1. je vozil z mopedom z Izlak proti centru Zagorja. Kar naenkrat Je zavil na levo preko ceste na parkirni prostor in s tem zaprl pot kolesarju Antonu Dolinšku, ki mu je vozil nasproti pravilno po desni strani ceste in ki je trčil vanj. Pri tem Je padel in dobil rano na glavi ter se močno udaril na levo ramo. V. K. mora zaradi tega plačati 5000 dinarjev denarne kazni v roku dveh mesecev po pravnomočnosti sodbe ali pa oditi za 5 dni v zapor. Razen tega mora plačati tudi 2000 dinarjev oškodovancu, Antonu Dolinšku, in stroške kazenskega postopka. Obtoženec se Je zagovarjal, da Je nakazal, da bo zavijal na levo, vendar bi se moral prepričati, če je razdalja med njim in kolesarjem tolikšna, da bi lahko neovirano prečkal cesto. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo kot olajševalno okol-nost obtoženčevo dosedanjo nekaznovanost, njegovo priznanje ter dejstvo, da je oče nedolet-nega otroka. Prejšnji teden smo poročali, da se je v bližini železniške postaje v Trbovljah prevrnila lokomotiva v naraslo Savo. Puščica na sliki prikazuje pot lokomotive, s polkrogom pa je naznačena lokomotiva. SAJ SEM MISLILA PLAČATI? Zadnje čase so v litijski Samopostrežbi kraje pogoste. Tako so pred kratkim našli pri G. C. potrebščine, namesto v košari, v torbici. »To sem storila podzavestno,« je bil njen zagovor. Da bi lo izjavo utemeljila, je odšla k zdravniku, češ da ima živčni zlom. Drugič se je spel primerilo, da so v žep »zašli« vložki za baterijo. »Ne vem, kako so prišli v žep. Saj sem jih mislila plačati!« Čas bi bil, da se taki primeri ne bi po|avl|a-lil -jz- .IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN »Zakaj pa ne, če smem vprašati?« »Zato, ker si bil tako surov z mojo Disko, da si jo za zmeraj pregnal.« Čeprav mu ni bilo niti najmanj do smeha, se je moral nasmehniti, ker ga je tako očitajoče gledala. »Zares nimam sreče z ženskami! Ena mi je ušla, druga pa mi je ljubezen odpovedala,« se je poizkusil šaliti, da bi pomiril sicer tako dobrodušno in vedno prijazno Andreo. Stegnil je roko proti njej in ji rekel: »Bodiva si spet dobra, mala Miška!« Ona pa se je spet odmaknila in žalostno rekla: »Ne, ne, nikoli več ...« »Ce ne maraš, pa nič,« je trdo rekel in stopil iz sobe. Ni slišal, da so se kmalu zatem vežna vrata tiho odprla in spet zaprla. Nepremično je stal ob oknu in strmel ven. »Zapustila me je žena, na kaiero sem čakal vse življenje. Našel sem jo, a je nisem znal obdržati^« je očital samemu sebi. »Ko bi vsaj mogel premagati te svoje neumne predsodke in ji izpovedati ljubezen, dokler je bil še čas.« V okenski šipi je ugledal svoj rjavi izraziti obraz, iz katerega so se temno odražale oči. »Predivji in preneroden sem zanjo, si je mislil, »ona je mnogo prelepa in predobra zame.« Sedaj, ko je bil spet zmožen trezno misliti, je šele uvidel, kako krivico ji je storil s svojo neutemeljeno ljubosumnostjo na Haina, ki bi ga bila že zdavnaj lahko poročila, če bi ga le hotela. »V zahvalo za vse, kar je dobrega storila za otroka in zame, sem jo tako užalil. Miška ima prav, ker me več ne mara, saj še sam sebe ne morem več prenašati,« si je očital. Sele sedaj se je spet spomnil Andree. Prisluhnil je, a v hiši ni bilo čuti najmanjšega glasu. Pogled na uro mu je povedal, da je poldne že davno minilo. Kuhinja je bila prazna. Na mizi je ostal nedotaknjen jabolčni zvitek. Stopil je na hodnik in glasno zaklical: »Andrea, Andrea, pridi, greva jest!« Zgoraj je bilo vse tiho. V treh skokih je bil v njeni sobi. Tudi tam'je ni bilo. Vrata v sosednji prostor so bila odprta. Tu je par tednov stanovala Ciska. Tako blizu mu je bila, a se ni niti malo potrudil, da bi si jo pridobil. Rahlo je pobožal blazino in si mislil: »Nikoli več ne bo tu počivala njena glava.« Hotel je premagati svoje nežno razpoloženje: stopil je nazaj v Andreino sobo in opazil odprto omaro. Na zgornji polici, Tcjer je imela skrbno spravljeno svojo modro potovalno torbo, je bilo prazno. Odšla Je, njegova mala Miška ga je zapustila — šla je za Cisko. Planil je po stopnicah, vzel avto iz garaže in odbrzel proti mestu. Kmalu, ko je privozil na avtomobilsko cesto, se je lahko oddahnil, kajti na robu ceste je daleč pred sabo opazil malo postavo. »Vsaj epo od svojih dveh srčnih dam si moram spet pridobiti,« si je mislil, ko je ustavil avto tik nje. Prestrašeno je odskočila. Strah, trmo in olajšanje, vse to je izražal njen objokani obraz. Sklonil se je iz voza in jo nežno vprašal: »Ali si me hotela tudi ti zapustiti, Miška? Si mi res hotela to storiti?« Andrea pa je molčala in upirala oči v tla. »Si hotela v mesto, poiskat svojo Cisko,« ji je prijazno prigovarjal. »Ja,« je prikimala in že so se ji spet vsule solze. »Tako me skrbi, če se je Ciski kaj zgodilo in ti si bil tako grd z mano!« »Tudi ti nisi bila preveč prijazna.... Ali sploh veš, kako daleč od tod je Ciska doma?« »Zelo daleč, pa nič zatol Tako dolgo bom hodila, da bom prišla do nje,« je trmasto odgovorila. »No lepo, če že hočeš iti za Cisko, pa vsaj počakaj lepšega vremena...« Z urnim gibom jo je zgrabil čez pas in jo potegnil k sebi v avto. »Pusti me, pusti me, da grem k Ciski,« se je branila, a njegov trdni prijem ni odnehal. Nenadoma pa se je nehala upirati, obrnila se je k njemu in se se ga oklenila okrog vratu. »Stric Mihael, prosim peljiva se po Cisko!« Mihael je tesno stisnil otroka k sebi. Skušnjava je bila velika. Zazdelo se mu je, da otrok drgeta v njegovih rokah. »Kaj je s teboj. Miška?« jo je vprašal. »Tako me zebe... Ali bova šla po Cisko?« »Sedaj te bom naglo zapeljal domov, da se preoblečeš, saj si vsa mokra: zvečer pa bova telefonirala Ciski!« Mili se je zelo začudila, ko je stopila v lončarsko delavnico, kajti nasproti ji je stopila čisto spremenjena Ciska. Njen obraz je bil bled in prepaden, videti.je bilo, da je jokala. Na Milina radovedna vprašanja je odgovarjala v enozložnicah, ROMAN • KRIMINALNA ZGODBA • ZANIMIVOSTI • HUMOR • ROMAN KRIMINALNA ZGOD iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiniilu RAZBITA VENERA KRIMINALNI ROMAN — In tisti, s katerim Je odšla, je imel tetovirane prsi! Tommy je pritrdil in dodal: Smehljal se je, pa na čuden način. NI bil preveč simpatičen. — Misliš, da bi se tvoja matt spomnila Fordovega evidenčnega števila? — Ne, danes Jo boli glava. Sla je dol samo toliko, da je prevzela njene ključe, potem pa je šla spet nazaj v sobo. Tommy je počakal, če ga bo Mike še kaj vprašal, ko pa Je opazil, da se Je le-ta spet zatopil v pismo ln ga prebiral z dvignjenimi obrvmi, je naznanil: — Zdaj grem. Prijatelji me čakajo. Mike je rekel, ne da bi ga pogledal: — Kmalu na svidenje, Tommy. Zaprl je vrata za njim in spet prebral pismo. POSKUŠAJ ME ClM-PREJ POZABITI... Sedel Je k svoji delovni mizi ln poklical Tommy-Jevo mater. Povedala mu je, da Ruby ni pustila nobenega naslova, kamor naj bi ji pošiljali n|eno pošto. Je imela res težave s policijo ali pa je to samo izrabila kot Izgovor, da bi se ga Iznebila! Kdo je bil neznanec, lil jo Je odpe- ljal! Zakaj je odšla! In kam? Odprl je predal njene delovne mize: svinčniki, špičalnik, nalivno pero, beležnica, majhna škatla papirnatih robcev in pozlačen etui s šminko. Vse to mu ni moglo povedali prav ničesar. POSKUŠAJ ME CIM-PREJ POZABITI. Z nagubanim čelom Je zapustil pisarno in odšel v Liberty Bar. n. POGLAVJE Štiri dni pozneje je Mike, ko se je približno ob polnoči vrnil domov, našel v svojem nabiralniku pismo. Dragi Mike! Prosim te, če mi takoj telegrafsko pošlješ 200 dolarjev na ime Vivian Sellers, 2066, Valviesv fttoad, Lodi, Kalifornija. To je izredno važno. Razložila ti bom v naslednjem pismu. Ruby Mike Je pogledal kuverto. Bila je oddana na pošti v Lodiju, pred dvema dnevoma. Naslova pošiljatelja ni bilo. Pisava Je bila zatrdno Rubyna, vendar čudno spremenjena, manj energična, pisava popolnoma izčrpanega ali pa bolnega človeka. Zaman je poskušal najti v izbiri besed kakšno osebno čustvo, nekoliko topline ali vsaj sočutja. Pričelo se ' Je z »Dragi Mike« — povsem vsakdanje, skoraj banalno in bilo podpisano z Ruby, brez ene same prijateljske besede. Ničesar med vrsticami. Sel Je v kuhinjo ln odprl hladilnik. Našel Je še steklenico piva. Slučajno se je ozrl v ogledalo. Imel Je modrikaste kolobarje pod očmi in brado, staro tri dni. Spil je polovico piva in spet pogledal pismo. Kdo je vendar bila Vivian Sellers? Prav gotovo Ruby; verjetno sl ni npala napisati svojega pravega imena, zaradi policajev ali pa kakšne druge nevarnosti .. . Vsaj to je vedel sedaj, kje Je. Treba se je bilo odločiti. Naj enostavno pošlje denar in je nič več ne Išče? To Je bila edina pametna rešitev. Prav nb-bena beseda v Rubynem pismu ni dokazovala, da si želi kaj drugega. Če pa Je bolna? Pravi bolnik je on, Mike. Preživel je štiri ogabne dni — bolan od ljubezni. Toda, če Je Ruby resnično botaa? Ni temp dokaz že to čudno, brezosebno pismo? humor — Jaz tudi najraje čofotam po takšni plitvini! — — rojili ti naprej, nenc je strah! NAPOVED IIIDROMETE-OUOI.OSKEOA zavoda SRS VREME Do nadaljnjega je pričakovati še slabo vreme s >adavinami in morebitnimi delnimi razjasnitvami. iippMjilpip Ustanovljen decembra IM — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik. Litija. Trbovlje, Zagorje ob Savi - Ureja uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK Vnel se je dostavni avtomobil (k) HRASTNIK — V petek, 16 oktobra, se je med vožnjo proti Hrastniku na Dolu pri hiši številka 6 nenadoma vnel dostavni avtomobil znamke IMV, last Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah, ki ga je upravljal Ivan Kolar. Ogenj je uničil kabino, stroj in kre-talni mehanizem, tako da znaša škoda okrog milijon in pol dinarjev. Konferenca mladine v hraslniskem »Sijaju« (ek| HRASTNIK — Prejšnjo nedeljo so zborovali na letni konferenci člani aktiva ZMS v »Sijaju«. V referatu in pozneje v razpravi so kritično ocenili delovanje mladinskega aktiva v preteklem obdobju, govorili pa so še o gospodarski problematiki In o nekaterih vprašanjih v zvezi z rekreacijo mladih. V razpravi je na konferenci sodeloval tudi sekretar ObK ZMS Franci Kovač, ki je opozoril na glavne probleme delovanja mladine v občini in pri lem nakazal smer nadaljnjega dela mladi* ne v »Sijaju«. Na mladinski konferenci v »Sijaju« so izvolili novo vodstvo aktiva ZMS, za predsednika pa Edija Pogačnika. Nova mladinska aktiva (ek) TRBOVLJE — Mladinci 'Poslovnega združenja RUDIS, Zlatarstva, Občinske skupščine in Investicijskega biroja Trbovlje so imeli prejšnji teden konferenco, na kateri so razpravljali predvsem o rekreaciji mladine, sodelovanju s sindikalno organizacijo, organizacijo Zveze komunistov in s samoupravnimi organi. Ker se je od ustanovitve tega" združenega mladinskega aktiva pa do zdaj število mladih v Zlatarstvu in Poslovnem združenju RUDIS povečalo, so na konferenci sklenili, da se naj ta dva aktiva osamosvojita in po konferenci delujeta samostojno. Konference se je udeležila tudi predsednica ObK ZMS TAUNUS’SE JE PREVRNIL (N. D.) Zagorje — Dne 11. t. m. je na cesti Trojane — Zagorje vozil iz smeri Izlak proti Zagorju voznik osebnega avtomobila Taunus z nemško registracijo, nemški državljan, Ludvvig Kraus. Vozil je z zmerno hitrostjo, toda na 'skrajni desni strani ceste. Kmalu je zavozil nekoliko preveč na desno, s kolesi pod rob ceste, ki je 1,30 v nasipu. Avtomobil se je prevrnil. Vozniku - se ni zgodilo prav nič, materialne škode pa je za 50.000 dinarjev. Trbovlje Anka Gosak, ki je v razpravi zlasti opozorila na nekatere pomanjkljivosti pri idejno-vzgojnem delu v komuni. Ker so bile kadrovske priprave za konferenco nadvse uspešne, je mogoče pričakovati, da bo delo mladine v novih aktivih v RUDIS In Zlatarstvu tudi v prihodnje uspešno. 15-KRAT JO JE ZABODEL (N. D.) Hrastnik — 10. t. m. sta se v svojem stanovanju v Hrastniku ob pozni večerni uri prepirala zakonca Marija in Ivan Draksler. Ivana, ki je že 30 let popolnoma slep, poznajo ljudje bolj pod vzdevkom 2ani. Ker ni bilo nobenih prič, nam je zaenkrat znana le verzija, ki jo Je Izpovedal preživeli Ivan Draksler. Trdi, da sta se prepirala In med prepirom stepla, tedaj pa Je njegova žena pograbila kuhinjski nož in mu ga zabodla v desno nogo. Hotel se je braniti in zato jo je tolikokrat zabodel, da? bi bil varen pred-njo. Ivanu Drakslerju, ki se sedaj zdravi v ljubljanski bolnišnici zaradi živčnega obolenja, je 70 let, njegova žena Marija pa je umrla pri 52 letih starosti. Kot v drugih slovenskih mestih, je tudi na trboveljskih cestah opaziti bele črte, ki pomenijo prehod za pešce. Za varnost prometa in tudi (zlasti!) samih pešcev je to vsekakor razveseljiva novost (sicer stara že nekaj let), toda v zasavski metropoli se ljudje menda ne morejo (ali pa tudi noče jo) temu privadili. Privaditi, da je treba Iti čez cesto po označenem prehodu. na cestišču, so se proti pričakovanju takoj umaknili na pločnik. Toda, da ne bo kdo mislil, da so bili zadovoljni s svojim dostojnim obnašanjem. Kje pal Kmalu so se namreč pričeli, sprva še kolikor toliko neopazno, potem pa vse bolj prešerno in brez zadrege norčevati Iz uslužbenca L M, vrhunec svoje slznajdljl-vostl« pa so (po svojem mnenju seveda) SE VEDNO NEJASNO KAKO STIMULIRATI PROIZVAJALCA? To vprašanje je v današnjem gospodarskem sistemu zelo važen faktor. Za naš sistem je značilna izredna dinamika. Zato se tudi vsak sistem v gospodarstvu izredno hitro menja, ker se mora pač prilagoditi spremembam. Tudi sedanje spremembe niso dokončne in jim bodo v doglednem času prav gotovo sledile nove. Vzporedno z razvojem našega gospodarstva pa smo imeli različne sisteme nagrajevanja proizvajalcev, od prvotnih obračunskih plač pa do sedanjega sistema nagrajevanja po učinku. Toda kljub temu pa imamo še vedno različne sisteme nagrajevanja, na kar v veliki meri vplivajo različni pogoji gospodarjenja posameznih delovnih organizacij. Tako je npr. ponekod tariina postavka (ovrednoteno delovno mesto) še vedno edini način stimuliranja. Zopet drugod ovrednoteno delovno mesto ne igra bistvene vloge. So pa tudi take delovne organizacije, ki imajo sistem nagrajevanja speljan tako, da pri tem ne Igra edino vlogo samo ovrednoteno delovno mesto, temveč tudi individualne in skupinske norme in kar je najvažnejše — vrednost točke. Jasno je, da ima pri tako vpeljanem sistemu norma in pa vrednost točke pomembnejšo vlogo kot pa ovrednoteno delovno mesto, posebej še vrednost točke. Točkovni sistem )e v sedanjih pogojih, pod katerimi gospodarilo delovne organizacije, verjetno naj-prikladnejši. Odvisno je samo od tega, kako vrednotimo točko Navidez lz-gleda to kot žeto enosta- ven sistem. Vendar pa temu ni tako. Pri stimuliranju proizvajalce^, ki so vezani neposredno na proizvodnjo, v tem primeru ni bistvenih zadržkov. Nastane pa vprašanje, kako nagrajevati tehnični in administrativni kader. Ali je dovolj, da je npr. za komercialista edini stimulans — ovrednoteno delovno mesto? S takim problemom se največkrat srečujejo delovne organizacije, ki so razdeljene na več ekonomskih enot in ki imajo različen asortiment proizvodov. V tem primeru bi bilo vsekakor najbolje, da bi npr. tega komercialista vezali neposredno na uspeli posameznih ekonomskih enot. Mislim, da je odveč komentirati, kaj bi s tem dosegli. Ce ne drugega, vsaj to, da bi bil zainteresiran za čim večjo realizacijo vse delovne organizacije, pa tudi posameznih ekonomskih enot. Ob tako vpeljanem delu ludi norme ne odigravajo izredno pomembne vloge. Ze samo dejstvo, da je vrednost točke odvisna od višine količinske proizvodnje nam dovolj jasno pove, da proizvajalec ne bo stremel samo za tem, da bo dosegel višino postavljenih norm, pač pa bo njegov cilj, da proizvaja čim več in kar je najvažnejše — pri čim manjših stroških. Zato je včasih le preveč polemike okrog norm. Pa tudi geslo »vsak po svojih sposobnostih — vsakemu po njegovem delu« jasno govori, da je naloga slehernega proizvajalca borba za čim večjo produktivnost oziroma intenzivnost. Seveda pa mora proizvajalec dobiti za svo|e delo tudi odgovarjajoče plačilo. E L. iNIov a oprema za HE Trbovlje II Jiliiiliiii Bilo je v torek, 6. oktobra Okrog pol šestih popoldne je veliko Trboveljčanov — ki so bili ravno takrat v mestu — opazovalo miličnika (brez belih rokavov), ki se je počasi sprehajal po sredini cestišča. Ta popoldanski ambient, ki se je že nagibal k večernemu, pa so prekinjali rezki žvižgi Iz miličnikove piščalke. Opominjal je ljudi in jim razlagal, da ne smejo čez cesto tam, kjer ni označen prehod za pešce. Imel je kar veliko dela Počasi se je približal »beznici« Tam le njegovo početje opazovala velika skupina mladeničev, tako imenovanih »bajerjev». Ko jih je mož postave opozoril, da stojijo dosegli, ko je nekdo iz njihove skupine po klical prijatelja s pločnika na nasprotni strani ceste in ga povabil, na/ se jim pridruži Ta je nič hudega sluteč tudi res Sel čez cesto, žal, ne po prehodu za pešce. Miličnik le seveda zapiskal,., Sledil je gromozanski smeh trboveljskih •Itajerjev*, ki so potlej še kar naprej brili norca iz miličnika Komentar skoraj ni potreben. Samo to: Kakšne učinkovite (denarne) kazni sploh ne bi bile odveč. J. K. TRBOVLJE — Po Informacijah, ki jih je objavilo ljubljansko »Delo«, so v Jugoslovanski investicijski banki podpisali pogodbo o uvozu opreme za Termoelektrarne Trbovlje II, Morava in Plo-mtn. Pogodba je bila sklenjena med poslovnim združenjem Progrest-invest in podjetjem CEKOP s Poljske. Hkrati so podpisali pogodbo o kooperaciji in sodelovanju pri (proizvodnji te opreme, kakor tudi opreme drugih termoelektrarn. Pri temoelektrarnah Trbovlje II, Morava in Ptomin gre.za opremo v velikosti 125.000 kilovatov za vsako termoelektrarno. Vse tri termoelektrarne morajo biti zgrajene do konca leta 1060, »ZASAVSKI TEDNIK« Trbovlje - Uredništvo in Uprava: Trbovlje, Trg revolucije 11/11 — telefon 80-191 poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-13-608-1 — Naročnina: posamezna številka 20 dinarjev, mesečna naročnina 60 dinnrjev, trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev in letna 720 plinarjev — Poštnina: plačana v gotovini. Nenaročenih rokopisov in fotografij nc vračamo — Stavek, klišeji in tisk CP »Mariborski tisk« Maribor.