xvi. ittRik.
V Gorici, 10. decembra 1908.
50. številka.
'*.•» 7».
v » Ji v.
lUnvensko
Isdajatelj in odgororni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Naročnino in ra-inanila i pr ej ema upravniStvo, Goric« Semenilka ulica It. 16. Posamezne Številko ib prodajajo v tobakamah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Joiip Verdijevem te-kalilčti nasproti me-itnem rrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjik-u bregu (Riva Corno) It. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice ■e račun ijo po petit atah in sicer: če enkrat 14 T., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgoT. L. Lakeiid) ? Oorioi.
Uhaja nak Sctitak sfc 1 ari papo!4nt Sekspiii m u vra tajc. Kafirukoviuii finaa m m ipn 5w»jo.
Ctaa listu mala n nlo Mo A krone, m P»1 Uta I bom la manj pnaolnc m Uto I krone, »a pol Uta K 160. Za laiaffijo ja cena Usti I E, a drage Idib Ima Avstriji
L
jtokoptaoiprsjamv »Vasoina flikarna" t Dorici, ulica Tat-
nS-ifo,
0	kolonslvu.
Poročilo dvornega svetnika dr. pl. Schullern o kolonstvu na Goriškem.
Dvorni svetnik dr. Schullern, ki je bil odposlan od poljedelskega minister-stva, da prouči kolonske razmere na našem jugu, je sedaj podal svoje poročilo v posebni knjižici. Knjižica ima 121 strani in je razdeljena: uvod, opombe; I. Gorica-Gradiška italijanski del, II. slovenski del, III. Istra, IV.—IX. Dalmacija, X. italijanski del Tirolskega; konečno ima priloge.
Schullern pravi, da se rabi beseda kolonat za celo vrsto najrazličnejših oblik zakupnih pogodeb, katere pogosto nimajo nič skupnega, kakor da so ravno zakupi. Dandanes ni več mogoče jed-notno povedati, kaj je kolonat. Na razvoj kolonata je vplivalo rimsko, bizantinsko, benečansko, turško in slovansko pravo.
Schullern opisuje, kaj je vidci in pravi, da predlaga določne preosnove, katere imajo vsaj to za - se, da niso utopije, ampak se dajo brez posebnih težav vresničiti. Vsaki razvitek mora imeti zgodovinsko zvezo in nobena pre-osnova nima značaja katastrofalnega preobrata.
Po mnenju Schullerna so najslabše razmere v močvirnatem delu Furlanije in v zapadnih Brdih (okolu Dolenj).
V	zadnjem kraju so razmere naravnost grozne, kar kaže ta-le slika:
Na hribu borna koča; izstradana bleda žena, otročič rumenkaste barve, polmrtev od glada; mlad izmučen mož, boječ, nezaupljiv, top vsled bede, polil strahu, da bi ne zgubil pičlega kruha, ako bi jasno razložil svoje stanje. Njegov gospodar je italijanski podanik. Italijani namreč pridobivajo neverjetno veliko posestva v Avstriji in tlačijo naše ljudi kakor lastne v sosedni kraljevini.
Omenjeni kolon ima v zakupu 27 parcel, približno 22 njiv zemlje: 2 njivi ste polje, 7 njiv vinograd, kjer pa rastejo trte le redko, 7 njiv je pašnik, 6 njiv gojzd. Od vinskega pridelka mora dajati gospodarju 320 litrov, od ostanka dve tretjini; ako ne potrga za 320 litrov, kar se lahko dogodi, mora dati gospodarju 45 gld. v gotovini; pa tudi svoje tretjine ne dobi v vinu, ampak mu gospodar plača po 10 gld. na hekto.
Razun tega daja kolon 10 komadov perutnine različnih vrst, dva koša izbranega grozdja, vse češpe (okolu 150 kg), od vseh vrst sadja po en koš (približno 2— 4 kg) in mora na vsako zahtevo gospodarja delati in voziti za dnino, katero določa gospodar sam.
Ob trgatvi mora delati zastonj; delati morajo vsi družinski člani, ako jih ni, mora kolon najeti druge delavce.
Lansko leto je kolon napravil črez 100 dnin b rez p I a č i 1 a.
In ta pogodba še ni na j slabša v teli krajih II
V drugih delih Brd so razmere slične kakor okolu Dolenj, vendar so na splošno manj hude. Tukaj prevladuje malo kmečko posestvo.
V posameznostih se kolonske pogodbe razlikujejo pri različnih gospodarjih, v bistvu so pa precej enake.
Stanovanja so pa kakor pri Dolenjah v silno revnem stanju.
Schullern je videl tri različne pogodbe :
Jeden kolon ima 5 njiv, hišo z bornimi prostori; pogodba velja za eno leto; kolon mora dajati gospodarju dve tretjini vina in polovico sadja; za gozd daja še od vsacega njemu pripadajočega hektolitra vina 60 kr. ali pa skupno 35 litrov vina. Tukaj bodi omenjeno, da gre sadjereja nazaj in da se sadna drevesa posekujejo, ker dobiva gospodar od sadja manj dohodka nego od vina. Za hišo plačuje kolon 15 gld. najemščine in daje 25 možkih robot proti plačilu 15 kr. kruhu in vinu ter 7 ženskih robot proti plačilu 12 kr., kruhu in vinu. Razun tega je kolon dolžan opravljati navadne robote v Gorico, namesto katere pa sme plačevatt 1 gld 25 kr. Drugih del kolon ne opravlja; ako še kaj dela, dobi navadno dnino. Za pobolj-šanje ne dobi ničesar in se odpoveduje popustu davka vsled elementarnih nezgod. Ako nastanejo na trtah ali drevesih bolezni, mora kolon brezplačno delati, da se jih prežene, in mora prispevati eno tretjino drugih troškov. Gospodar ne zahteva plačila obresti za kolonski dolg.
Pri drugem gospodarju veljajo bistveno isti pogoji, samo, da daje kolon le eno tretjino sadja. Ta gospodar ima sicer jeden del premoženja v zakupu za denar, nima pa pismenih pogodeb in dela s koloni samo obračune. Schullern je videl jeden obračun, ki pa ima samo številke, ne da bi se vedelo, kaj po-inenjajo. Tukaj je treba omeniti kakor posebnost, da se prodaja sadje na go-riškem trgu na stroške kolona in da se oddaja jedna tretjina gospodarjem v denarju po naj viši tržni ceni. Ker se sicer vrši cenitev pred pobiranjem, se vtegne pripetiti, da mora kolon pozneje plačati, ne da bi bil kaj pobral. Ti koloni plačujejo tudi kongruo (duhovniku).
Pri tretjem gospodarju so razmere istotako slične, on dobiva pa za plačilo kongrue nekaj grozdja. Kor.grua za kolone je od 3 do 10 K. Kolon mora neomejeno delati in voziti za gospodarja ob navadnih dninah, ne sme pa delati za druge posestnike. Račune dela gospo-
dar enostransko. Koloni morajo izvrševati poboljšanja in so dolžni nasaditi vsako leto 200—400 trt. Kakor temu gospodarju, tako morajo koloni dajati tudi drugim neke regalije. Število obveznih delavnih dni se ziba mej 14 in 40. Opomniti je, da se zdi, kakor bi bili gospodarji po svojih razmerah prisiljeni, da tudi sami opravljajo svoje posestvo in da najvarčnejše porabljajo dohodke.
Mnogo gospodarjev na Goriškem toži, da je oni del pridelkov, ki ga res dobijo, mnogo manjši kakor oni, ki bi ga morali po pogodbi dobiti; trdijo na.nreč, da jim koloni marsikaj odnesejo še pred trgatvijo. Schullern misli, da so takšne pritožbe tu pa tam morda opra- j vičene, ampak da je nevarnost prikrajšanja pač precej majhna, ako določi dan trgatve občina ali pa gospodar.
„Kar se tiče pritožbe, da so ko-idiii- ieui in da nočejo več delati, nego je absolutno potrebno, sem slišal le malo tacih pritožb in se mi zdi, da kjer se to dogaja, je iskati vzroka v posebno neugodnih pogodbah, katere naravno potisnejo prebivalstvo v nemarnost in jej vcepijo čut brezupnosti. Po mojem opazovanju izražam mnenje, da je prebivalstvo na splošno pridno in varčno in da bi vsako zboljšanje njegovega stanja utrdilo patrijotično mišljenje, ki vlada v narodu brez dvoma, in da bi bistveno povzdignilo veselje do dela.“ Schullern prihaja do teh-le zaključkov:
Kolonske pogodbe so sklenjene za prekratko dobo; vsled tega je stanje kolona povsem negotovo ter ne more | imeti kolon veselja do izboljševanja zemlje.
Izboljševanja se morajo odškodo- . vati vsaj, ako so se izvršila s privoljenjem gospodarja, ali pa, ako se je vsled njih brezdvomno povzdignila vrednost posestva.	,
Skrbeti je treba, da se robote po- j polnoma odpravijo in da bo kolon dolžan proti plačilu delati in vozariti samo toliko, da ne bo trpelo obdelovanje kolonskega zemljišča.
Zahtevati se mora, da se pogodbe napravijo pismeno in da dobi vsaki kolon prepis pogodbe; pogodbe naj bodo proste vsake pristojbine.
V	pogodbe bi se morala sprejeti tudi določba, da ste obe stranki dolžni vsako leto obračunati.
Želeti bi bilo, da se vpeljejo olajšave glede prevožnje gospodarjevega pridelka, kjer se gre za dolge vožnje.
Schullern pa pravi na koncu, da noče razpravljati o vprašanju, ali bi ne kazalo spremeniti kolonsko zemljo v malo lastno posestvo, odnosno podpirati tozadevne akcije.
Politični pregled.
Državni zbor.
V včerajini seji poslanske zbornice je bil prvi govornik ministerski predied-nik baron Bienerth. Izrazil je svoje veselje nad tem, da je zbornica pričela razpravo o proračunskem provizorija z nsglico, ki dokazuje, da so neosnovani dvomi nekaterih o možnosti poslovanja zbornice.
Ministerski predsednik je potem govoril o naglem soda v Pragi in okolici. Vlada je proglasila nagli sod, ker je agitacija začela zavzemati sovražno staliiče proti državi. Proglas niglega soda ni naperjen ni preti kaki narodnosti, ni proti kaki stranki, obrnjen je le proti takim I nemirnim elementom, zlasti takim, ki hočejo prav j sedanjem težkem položaja slabiti moč dVžave. Ako bo v Pragi nadaljeval mir; ki vlada sedaj, odpravi čim-prej nagli sod.
Na očitanje posl. Adlerja, da nedo-staje vladi parlamentarnih čatstev, je rekel govornik: „Hočem parlament, verujem v parlament, in storim vse, karje v mojih močeh, da ojačim parlament. Ministerski predsednik je odobraval izjavo dr. Adlerja, da ae ne sme dijaitvn prepničati vodstva politike; tndi on meni, da je že skrajni čas, da postanejo akademični državljani res dijaki.
Glede italijanskega vseučilišča je rekel minister, da predloži vlada zbornici prihodnji mesec zakonski načrt za ustanovitev ital. juridične fakultete.
Konečno je prosil ministerski predsednik, naj sprejme proračunski provi-zorij. —
Ko so govorili poslanci Masra^k, Glombinski in Cmci, ki je zahteval Trst kot sedež italijanskega vseučilišča, je bila seja zaključena.
Avstroogrsko-turška pogajanja.
V torek je imel avstrijski poslanik markiz Pallavicini z velikim vezirjem pogovor o sredstvih in pot h, kako da bi radi Bosne in Hercegovine priilo do začasnega sporazuma.
Poslanik je izjavil, da se Avstro-Ogrska sporazumno s Turčijo želi vde-teiiti kroferecce in tu konstatirati, da je aneksija Bosne in Hercegovine že degnsna stvar. Porta bi pa morala najti sredstev, da ustavi bojkot. S cer ni mogoče pričakovati kakega vspeba.
Bolgarija se pripravlja.
Iz Si fl.e poročsjo, da so 14. t. m. poklicani pod orožje vsi novinci vojske.
—	Navadno se sklicuje novince na spomlsd.
Novice.
Posojilnice in zavarovalnice za govejo živino. — V zadnjem tednu je začelo poslovati več kmečkih posojilnic t naii deželi. Na novo le vstanavlja posojilnica v Borjani na Kobariikem. Poleg posojilnic napreduje tndi itevilo zavarovalnic za govejo živino. V torek je bil vstanovni zbor nove podražnice deželne zavarovalnice za govejo živino v Avčah. Shod je bil prav dobro obiskan. Govoril je dr. A. Pavlica iz Gorice, ki je razložil pravila. Vpisalo se je takoj pre-cejinje itevilo živinorejcev. Za predsednika je bil soglasno izvoljen p. n. Karol Kovačič it. 111, za podpredsednika pa Andrej C v e t r e ž n i k St. 6, za 1. nadzornika Valentin Gaiperčič it. 37, za II. nadzornika Jožef Kole n e o it. 13 in za namestnika Anton Golja itey. 82.
To je resno delo za dobrobit kmečkega ljudstva. Delovanje S. L. S. je namenjeno v povzdigo in zboljianje gospodarskih razmer kmečkega ljudstva. To priča nebroj posojilnic, zavarovalnic in izobraževalnih drnitev, ki jih je zasnovala naia stranka. Predrzno je, kar piSe „Nai glasu v zadnji številki o naii stranki: ,Ako hočete res delati za kmeta, zaradi njega in ne zaradi sebe, pristopite k nam (agrarcem)". Na to predrznost odgovarjamo, da naia stranka že dolgo in vspeino deluje za kmečki stan. Ko bi mi pristopili k „agrarni“ stranki, bi zatajili svoj kmečki program, kajti „a-grarna* stranka ni ie nič storila za kmeta in se je poleg tega v deželnem zboru združila z liberalci, ki so največji škodljivci naiega kmečkega ljudstva. Ko bi „agrarciu bili res prijatelji kmečkega ljudatva, bi se pridružili S. L. S. Njih združitev z liberalci dokazuje, da so jim sorodni.
Kdo je kriv — d^ de žalni zbor ne delaje, vpraiata GabriCsk in Lojzek, pa zvračata krivdo na phslance S. L, S., ki nočejo pripustiti, da bi ta moža dobila vajeti deželne uprave v svoje roke. — Nam se pa zdi, da ravno Gi-briček in Lojzek sta vsega kriva, ker po vsi sili hcčeta dobiti nekaj v roke, za kar nista at varjena. Kdaj se je Lojzek bavii	z javnimi	zadevami, ako	ni bil
plačan kot advokat ali ako ni pričakoval, da dobi plačilo kot odbornik ?
In kedsj je ganil Gab. v javnosti pest, da ni bilo to v ikodo ljudstva? Ii taka	možakarja	hočeta	poatati	gospo-
darja v deželi ter se hudujeta nad poslanci, ki jima	nočejo	izročiti	proste
volje	deželne oprave I	Namesto	da bi
delala bvojo pohlepnost odgovorno, da v deželi ne gre nič naprej, se drgaeta ob tovariie-poslance, ki imajo več v petah nego gospoda pod lasmi I
Čipkarice, pozor I — Ker je mnogo čipkaric tndi na GorUkem in ker mnoge čipkarice ne vedo, po kaki ceni se čipke prodajajo, priobčimo v prihodnji številki daljie poročilo o čipkab in njih cenah, nakar ože sedaj opozarjamo naie čipkarice. —
Gabršček in Malovrh — nesebična čuvarja narodnih pravic slovenskega naroda, tička, ki si pomenljivo namežiku-jeta, ko se srečujeta v togi slovenskih Katonov — sta hudo zarentačila nad dr. Gregorčičem, namestnikom deželnega glavarja goriškega, ker je ob priliki, ko se je deželni odbor poklonil vladarju ob GOletnici njegovega vladanja, nagovoril presvitlega cesarja v nemškem jeziku.
Na to jima odgovarjamo, da deželni glavarji goriški so do zdaj še vselej nagovarjali cesarja ob slavnostnih prilikah v nemškem jeziku. Isto je namenil deželni glavar tudi za letošnjo slovesnost, katere se je nameraval ude-ježiti osebne, ter je sestavil nagovor v
nemškem jeziku in predložil ga vladi v pregled, kakor je to navada.
Še le zadnje dni se je deželni glavar po nasvetu zdravnika stalno odločil, da se ne poda na daljno, zanj težavno nevarno pot, ter je naprosil svojega namestnika, naj ga nainestuje pri redki slavnosti. Dr. Gregorčič ni imel kaj odločevati, ampak je dobil na Dunaj že aprobirani nagovor, kakor je bil sestavljen od prvega začetka.
„Kr6č. zveza Slovenk11 v A’ek-sandriji je priredila v ned. 29. nov. igro „Najdena hčiu. Vspela je jako dobro, vse igralke bo pohvalno izvriile svoje uloge, nekatere prav izvrstno. Prvikrat smo imeli na novem odru predstavo pod vodstvom čč. slov. iol. sester. Vsi navzoči so bili jako zadovoljni s tem večerom. Pred igro so zapele draitvenice s pevovodjem cesarsko pesem in Tiha Inna. — Na to je bil kratek nagovor o cesarjevem jubileju ter o „Zveziu, ki naj dela z združenimi močmi v blagor Slovenk v Aleksandriji. Tudi ialjiva deklamacij«, katero je vrlo prednašala druitvenioa, je bila prav na mestu. Predno se je pričela predstava, se je razložila vsebina igre, kateri so z veliko pazljivostjo sledili ves čas; znamenje, da so s vžitkom in koristjo bili navzoči mnogobrojni poslu-Savci. Čč. slov. iol. sestre so pokazale a ,o prro svojo vprizoritvijo, da niso mrtve za delo zuaaj Sole.
.Slov. kat. delavskemu dru5tvu“ v Gorici je daroval č. g. Iran Koiir, kurat v Ročinju, o priliki odlikovanja ro-čirjikega rojaka g. L. Dugarja, 20 K. — Srčna hvala I
S slovensko zastavo — so prikorakali v sredo, na dan jubileja Šte-verjanci v Gorico in korakali v velikem številu skozi mesto. Nihče jim ni nič slabega storil. Znamenje, da je neumestna prepoved politične oblasti, da se ne sme v Gorici prikazati slovenska zastava. Števerjanci so se podali v £Cefi-' tral“.
Smrtna kosa. — Dne 4. dec. je doletel dež. poslanca in župana cerkljanskega hud udarec. Umrla mu je njegova soproga Marija Kosmač roj. Razpet, po dolgi in mučni bolezni v starosti 35 let. Žalujočemu g. soprogu in celi njegovi spoštovani družini naše iskreno sožalje.
Dne 6. dec. je umrl na Sv. Gori pri Gorici znani posestnik in gostilničar g. Jožef Makarovič. Pogreb se je vršil v torek ob 2. pop. Žalujočim ostalim naše sožalje 1
—	Novi dalmatinski vozni red. Glavno ravnateljstvo avstrijskega Lloyda razglaia, da stopi z dnem 17. decembra r veljavo novi dalmatinski vozni red. Od tega dne bodo po trikrat na (c len vozili brzi parniki iz Trsta v Kotor in nazaj, h Trsta bodo odhajali parniki rsaki torek, četrtek in soboto ob 8. uri zjutraj. Službo bosta opravljala oba nova parnika s tremi vijaki „Baron Gautsch“ ia „Priuz lIohenloheu.
Mestne novice.
m Sv. misijon v žapni cerkvi Sr. Ignacija v Gorici je pričel 8. decembra. Vodijo ga čč. očetje iz družbe Jezusove: J »n. Kunstelj, Jan. Pristov in Engelbert Rakovec. Vdeležba je obilna, a bi bila lehko ie precej bolja.
Stariši, ki se žalostite zartd nerodnih sinov in lehkomiseljaih hčera, k misijonu jih poiljite — in, če so otroci dobri, le poiljite jih tudi, da se utrdijo; gospodarji, ki se jezite zarad malopridnih in svojeglavnih poslov — dajte jim časa in priložnosti iti k misijonu ; žena, namesto jeziti se nad možem, k misijona ga spravi — in možje, ki imate sitne žene, le k misijonu ž njimi! Tudi, kedor
je videti dober, le k misijonu, dovelj trden ni nihče 1
Naj očetje misijonarji ne odidejo z mislijo, da v Gorici ni Slovencsv, ali pa, da so taki, ki se cerkve ogibljejo 1
m Shod „Slov. katolifikega delavskega dru»tva“ v Gorici se je v nedeljo prav dobro obnesel. Takej udeležbe ni bilo že dolgo. Govorili so gg. predsednik Gorjup, duhovni voditelj dr. Pavlica, g. Jjnej Kopač, g. Lika Dugar in g. Karol Makuc. G. dahovni voditelj je po slavnostnem govora o 60 letnici cesarjevi a primernim nagovorom pripel najprej križec: Pro Eccleaia et Pontifice g. Laki Dugarju, potem pa druitve-niku Štefanu Ceju častno medaljo za itirdesetletno sveto službovanje, katero mu je podelil g. namestnik knez Hohenlohe z dekretom s dne 16. sept. t. I I. v zmisln Najviije odredbe a dne 18. avg. 1908. Prečital se je tadi dopis g. karata Irana KoSir-ja, dainega pastirja rojstae dahovnije g. Luke Dagsr-ja. G. Kopač je v svojem govoru slavil pridnost in požrtovalnost obeh odlikovano v ter jn postavljal vsem druitvenikom v vzgled. G. Lika D agar je izrazil svojoaa-hvalo za odlikovanje av. OJetu in prevz-viienemu knezu nadškofa, potem pa tudi vsem druitvenikom za izkazano čast. Na konca je č. dr. Pavlica obiirno gororil | o načrta postave glede zavaroraaja za j slačaj bolezni in nezgod, za onemoglost in starost. Na predlog g. predsednika Gorjupa se je nabralo 22 K 21 v za „Slov. sirotiiče v Gorici. OJposlana je bila kabinetni pisarni Nj. Veličastna na Dunaja sledeča brzojavka: ^Slovensko katoliiko delavsko druitvo* v Gorici polaga pred prestol Njega Veličanstva ob iestdeaetletnici iskrene čestitke ter izraža zvestobo, udanost in hvaležnost za vse naprave v prid delavskemu ljudstvu".
m V četrtek zvečer oh 8h predava č. g. dr. U j č i č v S. K. S. Z., Gosposka ulica št. C. — Vsi k predavanju !
m Voda iz kronberškega vodovoda | je po nekateih privatnih hišah že par tednov zaprta. Neki tukajšni list pravi, da je voda le po katerih privatnili hišah zaprta, dočim je po hišah mestnih očetov in njih benjaminov odprta. O.ne-njeni list imenuje tako počenjanje „in-famno", in prav ima.
m Štiri lobanje odraščenih ljudi so našli 1 in pol meter pod zemljo pri pre- i zidovanju vile Bockmann v Gorici, kjer bo novo malo semenišče. Pokopališča tam ni bilo nikoli. Oblast preiskuje stvar.
m Kinematograf v BCentralu“, o katerem smo nže večkrat poročali, je spet menjal program. Občinstvo z zanimanjem obiikaje predstave, ki so vredne si jih ogledati. Z\ msli denar se človek razvedri pri kinematografjki predstavi. Slike so nekatere poučne pa tudi zabavne, Kdor enkrat obiiče predstivo, si želi spet poseliti kinematograf.
m Zmrznil je včeraj zjutraj blizu vile Ceconi na Solkanski cesti neki neznan človek. Naila ata ga tam delavca Lenardič in Simčič, ko ni bil ie popolnoma mrtev. Prenesla sta ga v neko hiio, ki ni ie dodelana, napravila ata ogenj, da bi ga ogrela, a revež je kmalu potem izdihnil svojo duio. Pri njem so naili 40 vin.
Iz goriške okolice.
g mirenski iupan Scalettarl — je dobra duia. Ta mož je rad z vsemi, najrajie z naprednjaki, dasi ga ti aovra-žijo. — Naiih priredb se nikdar ne vde-lež', nasprotnih pa vsake. Povabljen je bil k slavnostni veselici kat delavskega druitva 2. t. m. — toda da ae ne umeri naprednjakom — ni ga bilo. — Pri iolski slavnoati dne 2. t m. je imel
govor v proslavo cessrjevo tndi nafi bivii učitelj Urbančič. O ironija.
g ,Kat. slov. izobraž. društvo v Biljah" je priredilo v nedeljo jubilejno veselico, ki je bila dobro obiskana in je dobro vspela. Na vsporedu ata bili igri „V e d ež e v a 1 k a“ in „Kmet in fotograf4 in par moikih in meianih zborov. Vsi igralci in pevei ter pevke pod vodstvom vrlega domačega organista Romana Siliča so reSili svojo nalogo nepričakovano dobro. V vsporedu je bil tadi slavnostni govor domačega kurata o ceaarjn jubilantu in par primernih deklamacij, ki ao tadi dobro vspele. Oder je bil ves preprežen in mično okraien a cesarskimi, slovenskimi in papeškimi za-atavami in cesarjeva podoba. Transpa-renta se je izborno podala. Žalja občinstva je, da hi draitro zopot kmaln nastopilo in mn preskrbelo tako lepega in poitenega užitka in veselja.
g „Kat slov. izobr. dr. v Ore-liovljah4 je imelo v torek na praanik času zelo primerno predavanje. Tovarii Kremžar od goriike S. S. K. Z. je predaval o novi zakonski predlogi glede „zavarovanja sa starost in onemoglost”. Predavanje je bilo vrlo dobro obiskano in navzoči so sledili razpravi z velikim sanimanjsm. Mialili so pač vai: Vendar enkrat I Di bi se pač uresničilo kmaln l g Umrl je v Kronbergu dobri mladenič Iran Polončič. Pokojni je bil tihega in mirnega značaja in vsakomu priljubljen. B:1 je vnet član „Slov. kat.
1 izobraževalnega druitva*. — K večnemu ! počitkn so gt spremili skoraj vsi člani j društva. Pevoi pa so mu zapeli dve na-I grobnici v slovo. Počivaj v mirn, dragi ( Iranl
g Št. Ferjan. „Kit. bral. druitvo"
; v Št. Ferjavu si šteje v prijetno dolžnoat j izreči svojo srčno zahvalo S. K. S. Z. v Gorici, ki je pripomogla, da je naie predavanje, telovadba in veselica tako krasno vspela. Posebej se zahvaljuje gg. dr. Dermastji, dr. Ctpudru, goriikim, mirenskim in podgorskim telovadcem za njih sodelovanje. Bog povrni I
Odbor.
g Požar. — V nedeljo okolu 10. ure zv. je pričelo v Dol. Vrtojbi goreti. Do tal je pogorel senik g. Jos. Uršič, ki se v tem času ni nahajal duma. Na seniku je bilo seno in stelja, spodaj pa hlev, v katerem se je nahajala živina. Senik sc nahaja k sreči na samem. Ljudstvo, ki je priteklo po zvonenju na lice požara, ni moglo drugega pomagati, kot pa-j žiti, da se ni ogenj razširil na bližnja 1 posloplja. Živino so rešili. Škoda je j precej velika.
g Kokošji tat.	— Aretirali so Cirila	Biučerja, ki	je	v B Ijah in v Selu
pokradel mnogo glav kuretine.
Iz ajdovskega okraja.
a Z VipavBkega. — Krasno je bilo videti vipavsko dolino noč pred slavljenjem ieatdesetletaica Nj. Vel. presv. cesarja. Vsa	Vipavska	je	bila v čarobnem svitn.
Največji kres	je	bil	gotovo oni c. kr.
gozdarja nad Sr. Tomažem. Gotovo je odnesel lovorjov venec. Lepo je bilo videti imarensko okolico, ki je žarela v lučicah. V S rinem so pokali topiči od ene ure popoldne pa do devete zvečer, dragi dan pa uže ob petih zjutraj. Lepo je bilo videti na predvečer jubileja ognjene črke *Franc Jožsf“ nad sosesko Svino, ki so krasno žarele. Cela vipavska dolina je žarela v svita.
a V Šmarjah je bil predpreteklo nedeljo cbSni zbor „Katolilkega aioven-akega druitva*. K draitvu je pristopilo okoln 70 članov. Dal Bog avoj blagoalov.
a lz Črnič. - Dne 2. t. m. je nmrl v Črničah Franc Lojk, atar iele 27 let Rinjki je bil vrl uboren mladenič. Njegov moiki nastop, resno a ven-
dar milo in prijazno Tedenje mn je pridobilo srca rsih domačinov ; kdor je ž njim občeval ga je moral iadi visoko čislati. Spoštovali in ljubili 10 ga vsi, ki so ga poznali tadi iz bližnje okolice
—	da celo njegovi nasprotniki! Bil je več let v Batujah organist in član izobr. dr. za Batuje-Selo, pevovodja in učitelj tamb. zbora v Črničah. Ponosni smo bili na takega učitelja - tovariia. A tembolj ae nam je stisnilo srce žalosti, ko smo aliial oni dan izredno tužni glaa zvončka in zvedeli prežaloatno novico, da naiega Franclja ni več. Za nas je bil to silni ndareo. — Veličastni pogreb v petek zjutraj je pokszal, kako so ranjkega vsi apoStovali in ljubili. V znak ljubezni bo mu tovariši in tovariiice p oklonili pet vencev. Pogreba bo se udeležili člani isobr. društva za Bataje-Selo ■ dvema krasnima vencema, skoraj vsi domačini in mnogo njegovih znancev iz bližnjih ▼•si. Domači pevci in pevci izobr. dru-Itva za Batuje-Selo so mn zapeli ginljivi žalostinki. N. v m. p. I
Maj bo na tem meatu v imenu ža-Injočih stariiev, brata izrečena prisrčna zahvala vsem, ki so ranjkega obiskali v mučni bolezni in ga tolažili in mu ska-zali zadnjo čast.
a Pretep. V Rihenberku so se stepli. Pri pretepu so se posluževali tudi kamenja. Neki Alojzij Ličen je bil s kamnom tako močno ranjen na glavi, da so ga morali prepeljati v goriško bolnišnico.
Iz kanalskega okraja.
ki Z Anhovega. Naj širni svet izve tudi o naši jubilejni slavnosti, katero smo, kakor po celi Avstriji, praznovali dne 2. dec. Že v pondeljek je oznanjalo groinenje topičev, da se bliža slovesen dan. V torek popoludne pa so se topičem pridružili še zvonovi, ki so z milodonečimi glasovi naznanjali ljudem, da stojimo na predvečeru velikega dne.
V	mraku je bila cela občina divno razsvetljena in z zastavami okinčana. — Na jubilejni dan pa je proti 9. uri korakalo 30 mladeničev in nekaj starejših moških s hrastovim perjem za klobukom in cesarskimi znaki na prsih med pritr-kovanjem zvonov in grmenjem topičev k slovesni sv. maši. Spredaj je jahal na konju 82-letni starček, vojščak Radec-kijev. Na čelu sprevoda pa je korakal naš oče župan z osmimi občinskimi odborniki. P o sv. maši so mladeniči in moški defilovali pred starčkom na konju in županom ter občinskimi odborniki.— Anhovci smo pokazali, da ljubimo vladarja, da ga spoštujemo in ga občudujemo, da more vladati tako razdraženo monarhijo, kot je naša Avstrija.
v naiej vasi. Posebno mn je »pri srcu* naše novoustanovljeno k. s. izobr. dru-itvo ker mu pa ne more ikodovati — je izlil ves svoj žolč najprej v lib. listih. Dopisnik se čudi „kako so mogli »napredni* Zatolminci dovoliti mlekarno za Tomšičeve komedije". Mi pa vemo, da bi bili naii liberalci radi to zabranili, ko bi bili mogli. Ha, ha I Ta je pa res lepa, da bi ljudje, ki so jo sezidali s svojimi žulji ne smeli v njo, dočim so se liberalni Tolminci ob lanskih volitvah z dr. Gruntarjem lepo Šopirili v njej, čeravno je bila velika večina vasi na dr. Gregorčičevi strani. In vendar bo ni nihče zgražal nad temi Pravite č. g. Tomiiču, ;da „semp, katero ste vsejali v Zatolminu, obrodi slab sad". Kak sad bo obrodilo — pokaže bodočnost. To naj vaB nič ne akrbil Dalje pravite g. Tomiiču, da je nzaneael y naio vas prepir, neslogo in aovraitvo". Mi pa vemo, da je to zane-ali v naio vaa le tolminska lib. ftakarija in njen pomagač iz naie vasi. Vpraiate: „AH je treba v tako mali vasi dveh druitev ?“ Gotovo ne I Vaie je popolnoma brezpotrebno. To lahko spaznate tudi po tem, kako bo se čitali vaii časniki odkar imate druitvo ustanovljeno. To vam tudi povemo, da „Jaž“ ni za 12-letno mladino. Da pa ne bo dopisnik preveč tarnal čei, čemu dve druitvi v tako mali vasi, mu povemo, da jih nikoli ni bilo dveh, ko bi se ne bili fantje »krepke postave ia bistre glave" obelili za vrat tolminski liberalni frakarji; potem so bili pa »pritlikavci14 prisiljeni ustanoviti svoje druitvo, če so hoteli, da ne izostanejo v izobrazbi. — Naie .kat. slov. izobraževalno druitvo* fileje že 100 članov.	Član.
t Na Idriji pri Bači je bil drugo adventno nedeljo vstanovni občni zbor »Izobraževalnega društva na Idriji", katerega je sklical domači g. župnik. Druitvo že iteje 83 članov. Čtat Idrijskim mladenčem in dekletom I Še večja čast pa ženam in možem, ki so pristopili za podpirati druitvo, ki je v prvi vrsti vata-novljeno za mladino. To je res pravi napredek, pred katerem se mora skriti puhli in gojili liberalizem, [katerega se dandanes že vsak pameten človek sramuje. Le tako naprej vrli Idrijčani in pridne Idrijčanke, in v kratkem časa bo itelo naie druitvo 100 članov, kar bo v čast nafii mali župniji in v izpodbujo večjim krajem.
pri Sr. Lucji, kjer sem videl cerkljanskega in iebreljskega župana, t. j. gg. hottmača in R3jca v družbi enega gospoda od deželnega odbora v Gorici. Radovednost me je gnala, da sem priiel do zastopnika deželnega odbora, kateri mi je pojasnil, da sta ta dra župana danes prevzela vsak eden vagon oljnatih prei za s voj o občino, koje je nabavil deželni odbor z državno podporo in oddal občinam po znižani ceni, občinama Cirkno in Šjbrelje pa vsled letoinjega velikega pomanjkanja krme in vsled velike oddaljenosti popolnoma brezplačno. Vpraial Bem nadalje, koliko prei dobi itviiko-gorsko županstvo in sem dobil oigiror, da naie županstro ni nič naročilo. — Vpraianje je: ali pri nas ni pomankanje krme ? ali smo postali res sami „pur-gariu, da se nss tako prezira? Najložje ima reB nai župan, ni mn potreba nabirati naročil, ne hoditi k Sr. Luciji, ne doma deliti krme med prosilce. A'i pije za nas tudi vse jedno, ako po sosednih občinah radi delovanja njih županov dobivajo krmo po tako nizki ceni in bo deležni državne podpore dočim mi radi nebrižnosti župana ne dobimo nifi? Zopet dober zgled župana napreduaka.
G o rj a n.
c Iz Csrknega. — Dae 7. t. m. se je pri nas otroril o. kr. čipkarski tečaj s sv. maio. Vpisalo se je £e sedaj mnogo učenk.
Iz tolminskega okraja.
t Polubinj. — Dan 6. t. m. je bil za naie društveno življenje lep. Tri sosedna drnitva in sicer domače polubiajsko, iz Zatomina in iz Volarjev so se sestala v Polubinju. Ta dan smo imeli namreč predavanje s skioptiikimi slikami. Predavatelj, odposlanec S. K. S. Z. iz Gorice, je govoril o cesarjevem jubileju. Navzoči, katerih je bilo mnogo, so z zanimanjem posluiali predavatelja ter se divili lepim skioptiikim slikam. H rala S. K. S. Z. v Gorici, da nam je preskrbela tako pod-učno predavanje. — Dne 20. t. m. bomo imeli spet predavanje v druitvenih prostorih : .Ljudsko zavarovanje za starost in onemoglost". — Tako skrbi naie druitvo za izobrazbo članov. Dajmo ljudstvu priliko, da se seznani s stvarmi, o katerih do sedaj ni imelo nobenega pojma.
t Zatolmin. .Soča* in „Primorec“ sta prinesla dopis is Zatolmina, kateri pa gotovo ni bil pisan v Zatolminu. V tem dopisu toči lib. dopisnik krokodilove solze, ker je izpodietelo liberalizmu tudi
Iz kobariškega okraja.
kd V Kobaridu so bile pretečeni teden občinske volitve. Šlo se je pri teh volitvah raznim naprednim magnatom za županski stolček. Maog bi bil rad župan, kakor pravi tista znana.
Ja čudno res danainji dan, ko hoče biti vsak župan. Naj oče, sin bo strical’ brat, županski vsak je kandidat.
kd S kokarifikega. — Lepa in krasna je bila kobariška dolina na predvečer cesarjevega jubileja. V Kobaridu je bila krasna razsvetljava, po hribih je pa bilo kresov kot zvezdic na nebesnem svodu. Štel in gledal sem te svitle kresove, ki so plapolali, kot žareči velikani proti jasnemu nebu. Zronili so zvonovi, vmes pa pokali topiči, da je odmevalo od naiega orjaka Krna tja daleč proti jugu. Vedeli amo vsi, da bo drngi dan jubilejni dan, veseli dan, slavni dan v zgodovini avstrijski. In ie bolj so nas podžigali ti kresovi do naiega ljudomi-lega vladarja. V tisoč in tisoč srcih ko-bariikih je bila isti večer samo ena želja : Bog živi, Bog hrani naiega dobrega vladarja ie m nego let.
Iz cerkljanskega okraja.
c Iz Sentvi&kogorske planote. — Dne 1. L m. bil sem slučajno na postaji
Iz komenskega okraja.
km Poslanec, ki ni razsvetlil oken za cesarjevjubilej. — M )d onimi, ki so se odlikovali v Komnu na predvečer jubileja b temo, bili so naj-hujii naprednjaki. Prvi med njimi je deželni poslanec J3že Štrekelj, učitelj v Komnu, nd c. kr. okrajnega iol. sveta v Ssiani, bivii potovalni učitelj kmetijstva za sežansko-komenski okraj, čitateljem dobroinani trlorejec. Drugi in tretji za njim ata ud c. kr. okr. šol. b. v Sežani, Gibričekov zaupnik, bivii nai župan, Jože Švara in zdravnik nai napredni dr. Iz. Reja. Za to trojico je svetila s temo še napihnjena dvojica : R^gimststambur, To-ni-pek, povsodi znani Bažaik, oitir. — Mogoče so dali kake svote v dobrodelne namene namesto razsvetljave. Nam o tem pa ni nič znanega.
km Pliskovica. — (Z »hvala). — Podpisano vodstvo se najtopleje zahva-j ljuje tuk. županstvo, oziroma starešinstvu, ki je darovalo 15 K z namenom,
! da ae iol. otroci na dan jubilejske slav-' nosti primerno obdare. Vodstvo dvoraz-I redne ljudske iole v Pliskovici, 5. de-| cembra 1908.
km Temnica. — Tudi Temničani ! smo slovesno praznovali cesarjev jubi-i lej. Zavedali smo se slovesnega dne ter i na dostojen način slavili sivolasega vla-j darja, ki vodi našo monarhijo uže dol-j gih GO let. Valovje besni v državi, na-i rodni prepiri postajajo vsaki dan res-1 nejši, Slovani vstajajo in Nemce je strah.
V	teh burnih časih pa vidimo častitlji-. vega vladarja, ki pomirjevalno vpliva na srdito valovje, na besneče viharje. Res j čudež, da se more ohraniti na prestolu ; v teh razmerah mož, katerega pa kljub vsem viharjem ga vsi spoštujejo. — Temničanje smo se torej pokazali kot udaui podložniki našega vladarja. Do-služeni vojaki smo se skupno udeležili sv. maše, 45 po številu. Po maši smo se udeležili lepe šolske veselice, za katero se je mnogo trudil naš g. učitelj Furlan. Po veselici smo se podali v gostilno g. Stepančiča na Križadi, kjer smo se malo pokrepili. Pri omizju smo nabrali 12 K za revne domače šolske otroke, 13 K pa za eno slovesno sv. mašo, katera se bode darovala 27. dec. za doslužne in v bosanski vojski padle domače vojake. Dan je bil lep. Vse se je dovršilo v najlepšem redu.
km Cesarsko slavje v Koinuu. Veličastno je donel zvon sv. Jurija v Komnu iz okrašenega in razsvetljenega zvonika na predvečer cesarjevega jubileja. Komensko občinstvi je pokazalo — z malimi izjemami — kako ndano spoštuje cesarja b tem, da je priredilo jako lepo razvetljavo. Vaa čast I
km Iz Svetega pri Komnu smo dobili dopis, iz katerega na kratko posnemamo, da bo tamkaj na slovesen način praznovali cesarjev jubilej. Na predvečer jubilejnega dne je bila občina lepo razsvetljena in nmetni ognji ao se spuščali. Drugi dan je bila sv. maša ob 1 »8., katere se je udeležil gospodaraki svet korporativno in pa naii doslužni vojaki, ki so med maio streljali b puikami. Pod vodstvom bivšega četovodje g. Davida Jazbec bo korakali Btari in mladi dosluini vojaki. V gostilni g. Delaikjave ao zao-rili trikratni živio na presv. cesarja. Bilo je lepo, ljudstva je bilo mnogo.
Iz sežanskega okraja.
b Iz Krepljen se nam piše: V letošnjem letu je peronoBpora povzročila mnogo škode, osobito kjer je bila toča. Zdi se mi potrebno, da glede tega napišem nekoliko besedi. Da peronospora povzroča toliko ikode je vzrok slabo napravljena tekočina za škropljenje trt, katero spere vsak mali dež s perja. Tadi je treba vBak čai trte škropiti o pravem času, predno so listo vi napadeni od pe-ronospore. Lstos sem pisec teh vrstic a povekševalnim steklom zasledil znake peronospere na trti, katero sem imel za kontrolo nepoškropljeno, celih 14 dnij poprej, predno je bilo to opaziti s prostim očesom. Peronospora najraje napada nizko raztoče mlade trte, in slabo obdelane. Ker je tudi v moji trtnici vsako leto peronospora napala nežne cepljenk\ sem letos delal Btroge poBkuie, kako pravilno ikropiti. Najbolji vspeh, da so cepljenke ostale popolnoma zdrave, sem imel na onih cepljenkah, za katere je bila tekočina napravljena na sledeči način: Vodo sem ogreval na solnca več dnij, v enaki vodi sem topil galico in apno 48 ur pred škropljenjem; apno sem rabil neugaieno in določeval množino apna z rodečim lakmusovim papirjem, ki v zadostni množini apna postane višajev. Vspeh je tadi bolji, ako Be ne škropi r veliki vročini. Na 1 hekto vode sem vložil 1 kg galice. Še bolji vspeh bo imel oni, ki bi svoje trte mazal zdaj v jeseni in v spomladi b 40% rszstopljeno zeleno galico; tem bolj je ti potrebno, kjer je bila toča.
Prihodnje blagostanje kmetijstva, osobito tu na Krasu obstajalo bo w tem, ako se bo pričelo gnojiti travnike z umetnimi gnojili. S tem se bo pridelovalo več in boljega sena in živinoreja se bo s tem pomnožila in zboljšala. Kako gre umetna gnojila z dobrim vspe-hom rabiti glede na njih lastnost učinkovanja, opišem vsled večletnih pokušenj svoježasno.
Anton Tavčar.
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svoj o izvrstno
delavnico.
Izvršujem točno in pošteno po naročilu vsem gg. odjemalcem po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježim
i odličnim spoštovanjem
Ivan Šuligoj,
krojaški Izvedenec
ulica sv. Antona 12, GORICA
/
■4v.
T
Dopadlo sc je Vsemogočnemu odpoklicati našega dragega očeta, oziroma soproga in tasta
JOŽEFA MAKAROVIČ
POSESCNIKA IN QOSCILniČflF5Jfl.
Izročil jc predragi ranjki svojo dušo Gospodu previden z zadnjo tolažbo sv. vere dne G. decembra ob 2. pop. Pogreb je bil iz hiše žalosti v torek dne 8. t. m. ob 2. uri pop.
Sv. Gora, dne 6. decembra 1908.
Karolina Dlakorovič, roj. Kofol, soproga.
Rudolf Makarovič. .loief Makarovič, Ivan Lakarovič, Roman Makarovič, -Marija Škert, roj, Makarovič. 1'rančiSka Makarovič, Karolina Makarovič,, otroci. — Lucija Švaža, roj. Makarovič, Katarina Konjodic, roj. Makarovič, Ana Kravos, roj. Makarovič, Antonija Vodopivec, roj. Makarovič, Karolina Tanče, roj. Makarovič, sestro. — Franc Škert, zet. Rudolf Makarovič, nečak.
Kiiemalipf v ivorani .BOTHA!"
Veliki električni
BIOSKOP
Internacionalno gledišče, živečih, govorečih, pojočih in igrajočih podob. Umetniško in tehnično vodstvo: Arhitekt n. Tscherne.
Predstave ob delavnikih 3 velike predstave ob 5, y27, in 8. uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih prva predstava ob 10'., in popoldne ob 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 zvečer.
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev le za 6'50 K.
Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame; rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša fasona: Vsi 4 pari stanejo le 6'50 K. Pošilja po povzetju:
E Sjiuiain, trpna s čevlji Mm 207.
Lahko se premeni ali denar vrne.
Išče službe dobro izvežbana
kuharica
<’ v mestu ali na deželi. Več se po-
J	v
izve pri gospodu županu v St.
Petru pri Gorici	.
i	—____________   
VIKTOR T0FF0LI
I = fiORKA =
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-— —ugodnejših krajev =
Jedilno olje po 96 v. liter
Jedilno fino istrsko	„
CorfO	„
Puglie	„
Jesih vinski
K 1-04 „ 1-20 „ 1-20 „ 128
Marsiglia ... K 1'28 Hombay . . . . „ 1’20
Bari.................„	HO
Lucca.................  1'60
najfinejSe . . . „ 2'— Milo in luči.
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 20 in via Se-minario 10.
Zahvala.
Podpisani sc zahvaljujemo vsem, ki so oh času bole/ni, smrti in pogrebu naše zvesle in nepozabne služabnice
Frančiške Koblar
izkazali na katerikoli način kako uslugo. Pred vsem izrekamo najsrčnejšo zahvalo društvu »Skalnica« in dekliški Marijini družbi, ki sle spremljali drago pokojnico k pogrebu z zastavo.
V Gorici, dne fi. dec. 1908.
Družina dr. Zcncovich.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Nžročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(bllzn lekarne Glroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize. različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
Cerlma mizarska dela
flrimshemin gotišhem slogu
izdeluje
V
fl. Černigoj-Gorica.
*****
Svoji k svojim!
Staroznana narodna tvrdka:
flnton Iv.Pečenko
GOKICA, ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-sklm pivom „prazdroj“ iz sloveče češke „Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarne* kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriSka postaja.
Cene zmerne.
*****
11	A. Fajl	til
pekovs	[i mojster v Gorici,	
tekališče Fr. Josipa 2 (lastna hiša)
Izvršuje napočila vsakovrstnega peciva za nove mafce In godove, kolače za birmanos in poroke i«d. Vea naročila izvršuje točno in natančno. Prodaja fino peeivo, likerjev.
Peče tudi najfinejše pecivo. Svoji k svojim!
m
Tse kar je zimskega blaga se proda mnogo ceneje kot po navadi ker ee rabi prostor za poletno blago katero že prihaja v najnovejših ozorcih pri tvrdki:
Franc Ravnikar Raštelj št. 16 v Gorici
(v lastnej hiši).
Ker jo mraz hud si vsakdo lahko po coni obleko preskrbi, samo oglasi se naj pri zgoraj omenjeni tvrdki.
W~ t*T Ta trgovina je prva slovenska v njenej stroki v tej ulici Raštelj.
1	ia66" Edina največja zaloga usnja ter vseh čevljarskih potrebčin.	1
J. DEUFOVKA Gorica.
Centrala: Gosposka ulica št. 3 (nasprotiMonia) — filijalka Raštelj št. 3. — Lastna strojarija v Črnicah.
Odlikovana tvornica nadplatov gurnaš, pasov, jermenov za transmisije itd. SVOJI K SVOJIM! — Zalagatelj ličila v korist družbi Sv. Cirila in Metoda. — SVOJI K SVOJIM!
Prilila „Pim Lista" it. 50. z Joe 10. ta. 1908.
Shod pri Sv. Luciji.
Takozvana „kme6ka stranka", je priredila t nedeljo ob 4. popoldne fhod pri Sr. Lacij’. Kmet Mermolja začne govoriti o starih Slovanih, preide krnila na svojo kmečko stranko in pravi, da morajo vsi kmetje v to stranko. Kmetje, ki so pri njegovi stranki, so vsi verni, pridružili so se jim tndi učitelji. Gabričeka so pastili, ie Gregorčiča in Slov. ljudsko stranko naj zapuste vsi kmetje in duhovniki. Če duhovniki ne bodo hoteli pristopiti k Mermoljevi stranki, naj pa kmeti sami to store in ne bsti se duhovnikov. Pri konca govora vibi ie, naj rti pristali pristopijo k deželni aavarovalnici za živino. Predsednik shoda g. Kovačič, poi-tar pohvali govornika in da besedo g. Krageljn, župniku. Ta se strinja s predgovornikom v tem, da morajo vsi pomagati kmečkemu stana, izjavlja pa, da loči duhovnike od mnogih, ki se itejejo, da bo st daj v kmečki stranki, latih protiverske težnje. G. Mermolja ugane, da misli župnik zlasti učitelje in jih začne zagovarjati. Učitelji ao njemu in ne vemo ie katerim pri kmečki stranki povedali, da jih je pripeljala iz liberalne v kmečko atranko le edina gola grozna ljubezen ia akrb aa kmeta — verjame, kdor hoče ia more. — On, Mermolja bo tadi skrbel, da se nčitelji zopet pokristjanijo v njegovi stranki — zares veliko delo je ■prejel nase. Če bodo pa le svobodomiselni, pravi Msrmolja, jih nažene iz stranke. Greii pa slovenska ijudaka stranka, nadaljuje Mermolja svoj zagovor, ker napada učitelje. Tadi če bi vsi ostali svo-bodomiselni t. j. brezverni, mora jih kmet spoitovati, ker širijo izobrazbo, ne pa biti proti učiteljem. Torej Mermolja le dvomi, da jih bo izpreobrnil I Ko pravi žapnik Kragelj med Mermoljevim govorjenjem, da imajo kmetje prav, če so proti ioli, zatulijo navzoči nčitelji. G. Rakoviček nadučitelj ozmerja ta medklic a tako groznim glasom, da se je zares bal župnik Kragelj, da mu bo treba ie za kazen za to besedo stati eno uro po abodu na eni nogi pred Vugovim salonom. [Žapnik Kragelj mirno pojasni, da je o ioli mnenja, da iata kakor je aedaj vravnana, ne odgovarja kmečkim potrebam ; glede učiteljev samih pa ostane pri trditvi, da svobodomiselni učitelji ne bodo v korist kmetu in da ž njimi te more duhovnik akupno delova*. Učitelji izpod-kopujeje vero tudi kmeta in zlasti mladini. Nato se aliii klic od učiteljske strani, čeS, postave tega ne puite učiteljem, da bi delali protiversko. Sedaj pa vpraiamo
učitelje: Kje je bila postavB, ko ste odpravljali in odpravljate kričanske pozdrave it iole ? Kje je postava, ko nočete nadzorovati otrok pri sv. maii? Kdo vam sme kaj reči, ko nočete moliti o poldan z otroci angeljakegn čeičenja Itd. Ali aliii poBtava, kaj govorite v ioli otrokom?! Ne, če vam vera ne da postave, druga vas ne zadene I Duhovniki in kmetje verni pa zahtevajo in bodo zahtevali od postave, naj jim da za katoliške otroke katoliikih učiteljev, ne pa framazonskib. Duhovniki in verni kmetje vedo, da brezverni učitelji kmečkega stanu ne bodo reievali. Nasprotno pa mislijo o katoliikih učiteljih. Teh nam dajte. On ni seveda mogel in hotel razameti, žapnik pa tadi njegove tako čudno skrpucane globoko verne in framazonake kmečke stranke ne in zato se je pogovor kmalu končal. Za besedo prosi ie kmet Bizajl ml. iz Modreje ia pove, da se čudi tudi on, kako ao po hribih ravno vsi liberalci vstopili v Mermoljevo stranko. Odgovor tak kot glede učiteljev. Liberalce je zasrbela naenkrat grozna ljubezen do kmeta in ker so videli, da liberalci ne delajo za kmeta, pa v kmečko stranko. Tako je bilo torej na koncu ahoda dognano, da so v kmečki stranki poleg vernih kmetov liberalni nekmetjo in brezverni učitelji in a tem tudi dognano, da je agrarna kmečka stranka vae drugo kot prava kmečka, pač pa nezakonska hčerka prej-ine zmrznjene liberalne in svobodomiselne učiteljske stranke in da za vernega kmeta ni v njej prostora.
Darovi.
Jubilejni darovi za „Slovenako air o ti iče“:
P. n. Janez Eržen v Šebreljah 2 K ; Ahazver v Gorici 6 K; Iran Koriič, c. kr. kurat vojne mornarice v Pulju, 20 K, županatvo LibuSnje v tolminskem glavarstvu 20 K; Svitoslav Premron, vodja „Gor. Zveze*, mesto razsvetljave na jubijejni dan 2 K (prav toliko tudi za „Šolaki Dom14); I. V. v Kosovelju prihranek malih priapevkov za jubilejno slavnost Nj. Veličanstva 2 K; Luigi Ziani, voditelj novega pogrebnega podjetja, 10 K ; Neimenovani, 20 K ; na shodu »Slov. katol. delavskega društva* dne 6. t. m. nabrali na predlog predsednika g. Gorjupa 20 K 21 v, tej svoti dodal g. Josip Gorjauc, gostilničar, 2 K; dnhovljani v Novakih darovali pri sv. maii dne 2. dec, 7 K 40 v; Iran Reščič, učitelj gluhonemih, 10 K; Marija Fiier 2 K; p. n. staraiinttro v Bres-
tovici sklenilo v aeii dne 8 nov. t. I. 60 K; p. n. atarašinstvo v Selih pri Brestovici sklenilo v seji dne 10. nov. t. I. dati 60 K; županstvo v Kalu 60 K, tej svoti dodal p. n. g. učitelj Anton Lomšsk v Kalu 1 K; Janez Vnga, vikar v Kozani 10 K ; Iran Koiir, kurat v Ročinju na račun ustanovnine 50 K; županstvo v Drežnici vsled starašinskega sklepa z dne 2. dec. t. I. 20 K; pri proslavljanju šestdesetletnega vladanja naiega preBvitlega cesarja nabralo starsiinBtvo in povabljenci v Biljah 60 K in ravno toliko za dijaško kuhinjo; pri proslavljanju 60-letnega jubileja presvitlega cesarja nabralo ee je med staraiinatvom in nekaterimi gosti v Podgori 21 K 60 v za BSlovensko Siro-tiičeu in ravno toliko za dijaško kuhinjo; Josip Golob, kurat je dal za „Slovensko Sirotišče* 10 K ; Nekdo s Krasa 1 K ; Franšiček Valentičič, Pevma 20 vin; Karol Draiček, pekovski mojster 10 K; Ivan Gorjnp, pekovaki izvedenec 5 K; Terezija Medvejiček, gospodinja, ulica Aacoli 26, 2 K ; Doroteja Trnovec v Golici 1 K.
Bog poplačaj vsem stotero I V t e v boljio bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Velič. cesarja Franca J ože fa I. I
Za „A 1 o j z i j e vi š č eM so darovali: Preč. g. dr. Fran Ž gon K 20; preč. g. lian Koriič, c. in kr. knrat vojne morn. K 6; p. n. g. Josip Štanta, učitelj nabral K 10 70; preč. g. Fr. Razpet, župnik K 10; nabralo se je pri že-nitnini Stepančič v Temnici K 9 09; preč. g. Josip Irančič, župeupr. K 2; Rudolf Perko, učitelj na Iderskem nabral dne 2. decembra v veaeli družbi g. odlikovanega župana A. Manfreda in vseh stareiinov 10 K; V Temnici se je nabralo nn slavnosti Nj. Vel. v veseli družbi pri g. Trampuža 2 K. Vsem dobrotnikom pri-srčna hvala.
Priporočamo
sl. občinstvu v mestu in deželi — posluževati se tvrdke
J. Medved
t Sorici Cirso Trti
pri nakupu izgotovljenih oblek, kožubov, klobukov in črevljev tako
za možke kakor ženske.
Izbira je velikanska.
Delavnica cerhuenih posod in cBPtivenega orodja
Fr. Leban
Gorica, Magistralno ulica šteu. S.
Priporoča preč. duhovitim svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod,, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franho.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovaisče nirnberškega in drobnega bn^ater tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše Šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine
za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Ela otirala :a vse letne Hane.
Posebnost:
temena za zelenjave, trave In detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Svoji k svojim!
ŠTEFAN NOSiČ
narednik Antona Pucelja
uljudno naznanja slav. občinstvu, da je prevzel od g. Pucelja znano
edino slovensko brivnico
v Gorici, na Travniku.
Zagotavljaje postrežbo v popolno zadovoljnost, se priporoča za obilen obisk. Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela kakor: maskiranje, vlasulje, brade itd. Kupuje zmedene lase po najvišji ceni.
Svoji k svojim!
O O O
]
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" II
Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša)
zavaruje
1. proti požarni škodi vsakovrstna polsopja, zvonove, premičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam
Edina domača slovenska zavarovalnica!
mmm
mm
Svoji Trn svojina!
Loterijske številke
G. decembra.
. 41 83 49 19 31
...... 6 76 83 62 79
Trst.........
Lino .....
ryW	TOTOUUU U
Prodajalna Kafolišhega tish. drutšva :... - v Trstu - —
pri velihi pošti — ulica delle Poste št. 9.
se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev, rožnih vencev, podob malih in velikih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin, i. t. d. . t. d. i. t. d.
Za časa sv. misijona lepe misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ietnici mašništva sv. Očeta: podobe pija x. na platno z lepim okvirjem.
Zaloga tiskouin za častite župne urade.
Za obilo naročil in obiska od čč. gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanem
„KatoI. tisk. društvo" TRST
OTUUUUTO
JI JI	AAifl A A JI
Zaloga.
Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovno z lesom, cementom, peskom, drvm n ogljem
na Volčjidragi pri postaji c. kr. državne železnice.
Josip NARDIN, trgovec.
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveč* prve In druge vrste, namreč ob */» kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-oveg -\ v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Naj lepše fotografije
=---- - dobite ==■■--	.—
v odlikovanem fotografskem ateljeja
'=flHT0na ]EBKiča=
Gorica
Trst
G osposka ulica št. 7.	*	Via	delle	Poste	št.	10.
ZNIŽANE CENE!
k
VSAKDO
ki pride na trg v Gorico nakupovat si razne potrebščine za zimo naj si v lastno korist ogleda poprej blago v solidni domači trgovini
I. ZORNIK v Gosposki ulici št. 11.
Tu dobi posebno veliko zalogo zimskih pletenin Jaegersrajc, rokavic, nogavic, gob nie, volnenih rut, volnenih in svilenih šerp, kožuhovnih boa, gorskih podoblek vsake velikosti, volno i. t. d.
Najlepša zaloga bordur za obleke, svile, zamete pliša, in vsili potrebščin za šivilje; Pasove, moderen, dežnike, predpasnike, galoše i. t. d. — Vence cvetlice in pajedane za neveste. Usnjate torbice, toiletna mila, dišave, glavnike ild. — Gorke II malava čevlju vsake velikosti, posebno priporočljive proti trganju v nogah.
Ta teden znatno znižane cene.
it
ZNIŽANE CENEN
1
MMHNNNMNMM
t Soriška
Z gospodarskih zadrug in društev v Gorici
^ registru vuna zadruga z neomejeno zavezo
£ posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri fP prodaji kmetijskih pridelkov.
£ V zalogi Ima: modro galico, žveplo, razna
S umetna gnojila, gumijeve vezi, belo in živinsko sol, otrobi debele in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo.
Člani pridruženih zadrug se pri prevzemanju blaga morajo izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h kateri pripadajo.
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, bivši »Hotel Central".
SiMMHeMttNfMNCil
pp0000CX30000000000000000(
8 Lekarna Cristofoletti V Gorici na Travniku.
Trskino (itokfiževo jetrno olje. Posebna sredstva proti prsnim boleznim In splošni telesni slabosti.
Izvrna steklica tega olja na, ravnormene barve po K 140 bele barve K 2.
Trskino železnato jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnim jodecem.
S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki,
golše, malokrvnost itd. itd.
COIIS fCf St < li Idil CC jC 1 krOUO 40 Vlil ST j< V.	■■■-■-
OPOMBA. Olje. katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. lalioratorju predrto se napolnijo steklenice. Zato za-morem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote In stalne sposobnosti za zdravljenje.	—-. ■	........-■ —
Crlstofolettijeva pijača iz kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsklnim oljem.
■	Ena	steklenica	stane 1 krono 60 vinarjev.
S
Objava.
Varuštvo podpisanega zavoda je sklenilo znižati merilo na eskomt zastavnih pisem, katero je tačas znašalo po 94°0 za posojila pod zneskom 20.000 K in po 93°0 za posojila nad 20.000 K, na 91°|0 za vsa posojila 1 brez razlike.
K tej navedbi }n vpruJM.vn d?'e povod ,r\'ro nazadevanj*1 zaznamovanja rentnih papirjev.
i
V Gorici 5. decembra 1908.
Ravnateljstvo
deželnega hipotečnega kreditnega zavoda po-knežene Grofovine Goriške-Gradiščanske.
k
JVfa^nanilo.
»Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4 ‘ j,0 o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 51!4°|0 (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron • 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR. j
Prosiva zahtevati listke!
w
o
■o
rt
&
rt
a
o
d
o
o
a
H
h
O
M
O
A«
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC i ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nosnelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže * potrdili najine nove aaerlkaaiite fclt|ajae, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
*
►d
o
M
O
►<
S
e
o
ts
o
I*
ca
i
BCT Prosiva s a h t e v a t i listkel