GEOGRAFSKI OBZORNIK TRENDI V RAZVOJU SVETOVNEGA GOSPODARSTVA V POSTINDUSTRIJSKEM OBDOBJU Lučka Lorber UDK: 911.3:339.9 COBISS: 1.04 IZVLEČEK Trendi v razvoju svetovnega gospodarstva v postindustrijskem obdobju Razvoj znanosti in tehnološki napredek sta povzro- čila pomembne strukturne spremembe v gospodars- tvu, zlasti deindustrializacijo in terciarizacijo ter oblikovanje svetovnega trga. Vlaganje v raziskave in razvoj je primarni pogoj za gospodarski razvoj določene regije in proces globalizacije. ABSTRACT Trends in the development of the international economy in the postindustrial era Scientific development and technological progress caused structural changes in the economy, particu- larly disindustrialization and transition from the sec- ondary production to the tertiary one as well as the formation of the global market. The investments into researches and development are of primary impor- tance for the economic development of the region and for the process of globalization. AVTORICA Lučka Lorber Naziv: dr., prof, geografije, višja predavateljica Naslov: Košaški dol 12, 2000 Maribor, Slovenija Telefon: +386(0)62226484 E-pošta: lučka.lorber® uni-mb.si Človekova dejavnost je oblikovala stopnjo razvoja družbe, odnose med ljudmi in odnos ljudi do okolja. Industrijska revolucija je teme- ljito spremenila odnose v družbi in prostoru ter povzročila največji in najhitrejši razvoj civiliza- cije v 19. in 20. stoletju. Industrializacija je živ proces, ki vpliva na podobo, vlogo in preobraz- bo prostora. Kompleksen pristop opredeljuje industrijo kot pojav in dejavnik v geografskem prostoru (1). Hitra industrializacija je sprožila deagrari- zacijo in urbanizacijo, mobilnost delovne sile in blaga, rušile so se stare vrednote in spremi- njal se je način življenja. Tehnološki napredek je vplival na izboljšanje življenjskih razmer in spremembo demografske podobe, zmanjšala se je smrtnost, povečal se je naravni prirastek in podaljšala življenjska doba prebivalstva. Procesi industrializacije potekajo v različ- nih razvojnih ciklih, odvisnih od naravnih in družbenih razmer v posameznih okoljih. Na prehodu v novo tisočletje dobivajo značaj glo- balnosti, čeprav je proces industrializacije v posameznih okoljih še neizrazit. Človeštvo pre- haja v postindustrijsko obdobje, ki ga označuje odprto svetovno gospodarsko tržišče. Vključi- tev na skupni gospodarski trg zahteva prestruk- turiranje celotnega gospodarstva, tako v razvitih kot nerazvitih državah. Integracija znanosti in tehnologije ter uva- janje vrhunske tehnologije v proizvodnjo so pov- zročili prestrukturiranje industrije. Proces deindustrializacije je posledica tehnološkega napredka in gospodarskega razvoja razvitih gospodarstev. Spremembe so vplivale na sesta- vo industrije in kljub močnemu zmanjšanju števila zaposlenih v sekundarnem sektorju se industrijska proizvodnja nenehno povečuje. Vzporedno sta se razbohotila procesa tercia- rizacije in kvartarizacije, v terciarnem in kvar- tarnem sektorju pa se je zaposlil velik del dejavnega prebivalstva. Zmanjšanje deleža zaposlenih v industriji lahko primerjamo z dramatičnim padcem zapo- slenih v primarnem gospodarskem sektorju po industrijski revoluciji. Na začetku 20. stoletja je v kmetijstvu industrijskih držav delala prib- ližno tretjina zaposlenih. Hitra rast produktiv- 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika I: Spremembe v zaposlitveni sestavi v 20. stoletju (vir: World Economic Outlook, Globalization Opportunities and Challenges, May 1997, Washington, D. C., USA). nosti zaradi intenziviranja kmetijske pridelave, še bolj pa industrializacija sta sprožili močan proces deagrarizacije. Delež zaposlenih v pri- marnem sektorju je v razvitih državah manjši od 8 %, v Združenih državah Amerike pa le 3 %. Proces industrializacije ni povsod enak. Medtem ko v državah v razvoju delež industrij- skega prebivalstva še vedno narašča, se v raz- vitih državah zmanjšuje že vse od začetka sedemdesetih let (1), v državah na prehodu pa šele po letu 1989. S postindustrijskim obdobjem se poglabljajo razlike med razvitimi in nerazvitimi območji sve- ta. Svetovni gospodarski napredek narekujejo naj- razvitejše države s pomočjo znanosti, informacij in kapitala. Poglabljajo se zlasti gospodarske in socialne razlike, ki se odražajo na demografskem področju. Nerazvite države se ob spreminjanju družbenih sistemov spopadajo še z dodatnimi strukturnimi težavami. Nova industrija zaposluje visokokvalificira- no delovno silo, ki je sposobna razvojno in ino- vativno ustvarjati ter konkurenčno nastopati na svetovnem trgu. Tehnološki razvoj omogoča viso- ko produktivnost z malo zaposlenimi, zato je v starih industrijskih regijah prišlo do velikih pre- sežkov delovne sile. Nekvalificirana delovna sila se je morala prekvalificirati. Večina zaposlenih je postala tehnološki presežek, ki se je sčaso- ma zaposlil v storitvenih dejavnostih. Sprožil se je proces intenzivne terciarizacije gospodarstva. Stara industrijska mesta, ki niso pravočasno posodobila industrije, se danes soočajo s pro- padom in stagnacijo industrijskih podjetij ter veli- ko brezposelnostjo nekvalificirane (zvečine ostarele) delovne sile. V državah na prehodu je ta proces povezan tudi s težavami v prilaga- janju novemu družbenemu sistemu tržnega gos- podarstva, ki terja drugačen način mišljenja in vrednotenja gospodarskega dogajanja. V procesu globalizacije gospodarskega razvoja ima posebno vlogo sposobnost integra- cije znanosti, tehnologije in proizvodne prak- se oziroma sposobnost prenosa rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela v gospodarsko prakso. 20. stoletje je stoletje industrializacije in informatizacije družbe. Industrijski razvoj je temeljil na razvoju tehnologij. Danes ne gre več za enosmerni potek od temeljnega k uporab- nem znanju, od raziskovanja k razvoju, tem- več za vsakokratno prepletenost različnih dejavnikov. Glede na takšne znanstveno-tehno- loške trende v svetu ni prav nič presenetljivo, da se prenos znanja (knowledge transfer) iz aka- demskih oziroma drugih neindustrijskih razisko- valnih ustanov prenaša v industrijski sektor kot model omrežij. Primerjava podatkov za OECD in Sloveni- jo nam pokaže, da je zaostajanje slovenske industrije precejšnje, tako na področju visokih kot srednjih in nizkih tehnologij. Z neopredme- teno tehnologijo je v mednarodni menjavi ude- ležena precej manj, kot bi lahko bila glede na usmerjenost na tuje trge. Poleg Avstrije, Finske, Španije in Portugalske sodi v skupino držav, kjer je vrednostni obseg uvoza neopredmetene tehnologije od trikrat do sedemkrat večji od obsega prejemkov za tehnologijo. Po številu pri- javljenih in registriranih patentov se Slovenija že uvršča med srednje razvite evropske drža- ve (4). Slovenija se z izdvajanjem 1,43 % bruto domačega proizvoda (BDP) za raziskovanje in razvoj lahko primerja s spodnjo skupino držav, članic Evropske zveze, ki za raziskave v pov- prečju namenjajo 2 % BDP. V prihodnjih letih mora tudi sama nameniti večji delež sredstev za raziskave in razvoj, povezati raziskovalne 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK B A Z I Č N E R A Z I S K A V E U P O R A B N A Z N A N O S T I N T E H N O L O G I J E Slika 2: Razmerje med bazičnimi raziskavami ter uporabno znanostjo in tehnologijo (vir: The University Research System In Japan, MONBUSHO, 1995). potenciale univerz in inštitutov s podjetji za raz- vojne potrebe gospodarstva, vzpodbuditi ino- vativnost in ustvariti kreativno okolje za uveljavitev vsakega posameznika. Na ta način bo okrepila razvojne sposobnosti svojega gos- podarstva. Razvoj visoke tehnologije je imel za posle- dico zaposlovanje visokokvalificirane delovne sile, povezovanje z raziskovalnimi institucija- mi in ustanavljanje tehnoloških centrov (2). Razi- skovalna dejavnost, kreativnost in inovativnost so oblikovale nove proizvode z visoko doda- no vrednostjo. Industrijska podjetja se povezujejo z znans- tveno-raziskovalnimi središči, univerzami in inštituti. Vlaganja v raziskave in razvoj ter zago- tavljanje tehnološkega in znanstvenega trans- ferja (tehnološka središča, tehnološki parki) so temeljni pogoj za gospodarski razvoj. Mesta in regije, ki imajo razvojno intelektualne poten- ciale, omogočajo nastanek centrov znanja, ki s svojo informacijsko infrastrukturo vzpodbuja- jo nastanek in razvoj podjetij visokih tehnolo- gij in ob njih nastanek malih podjetij. Leta 1994 sta bila v Sloveniji ustanovljena dva tehnološ- ka parka: Štajerski tehnološki park v Pesnici pri Mariboru in Tehnološki park v Ljubljani. Naraščajoča globalizacija in regionali- zacija podjetniških funkcij povzročata v gospo- darstvu vrsto sprememb na področju znanstveno- -raziskovalnega dela. Glavne spremembe se dogajajo v varstvu okolja, državni regulaciji, krajšanju življenjskih ciklov proizvodov (na 3 do 5 let), privatizaciji in tehnoloških spremem- bah. Slovenska industrija mora v naslednjih letih zamenjati večino svojih izdelkov, da bo na sve- tovnih trgih konkurenčna. Spremembe lahko doseže z vlaganji v razvoj izdelkov z visoko stopnjo dodane vrednosti. Zaradi vsega tega razvite družbe pospešu- jejo pretok in zamenjavo raziskovalcev ter raziskovalnega okolja v gospodarstvo in obrat- no. Z veliko mobilnostjo teh kadrov je mogo- če doseči visoko stopnjo pretoka idej in novih 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Zagotavljanje razvoja (vir: Lorber, L. 1998). spoznanj, kar je glavno gonilo razvitih družb. Hiter razvoj informacijske tehnologije je v mar- sičem pospešil raziskovalno-razvojno dejavnost in omogočil nove pristope. Prestrukturiranje svetovnega gospodarstva, zlasti pa industrijske dejavnosti v razvitih oko- ljih, pomeni tretjo industrijsko revolucijo. Gos- podarske spremembe so v tesni povezanosti z značilnostmi prostora in vplivajo na spremem- be v okolju. Človekovo zavedanje in ozaveš- čanje o pomenu varovanja naravnega okolja ter obstoječe tehnološke možnosti dajejo upa- nje, da bo človek s pomočjo znanosti in sodob- ne tehnologije degradirana območja uspel sanirati. Industrija, ki je bila glavni dejavnik ruše- nja naravnega ravnovesja, lahko z novo, čisto proizvodnjo rešuje posledice stare proizvodnje in zagotovi nadaljnji razvoj civilizacije. Industrij območja spreminjajo videz in vlogo. V raz\ i državah postajajo industrijske cone multiplikatorji razvoja, povezujejo se z raziskovalnimi in z ekonomsko poslovnimi dejavnostmi, i idstavljajo središča moči, usmer- jajo družbeno-gospodarski razvoj in oblikuje- jo vplivna območja. V stagnantnih okoljih so industrijske cone postale degradirana in eko- loško uničena območja, zaviralci družbenega razvoja, spreminja pa se tudi namembnost rabe zemljišč, ki jih zasedajo. Danes predstavlja enega izmed kriterijev gospodarske razvitosti znanstveni in tehnološ- ki razvoj družbe, ki je hkrati tudi kriterij za vstop v svetovne integracije. Prehod v postindustrij- sko dobo je družbeni napredek, ki zahteva posodobitev vsega gospodarstva, še zlasti pa industrije. Posodobitev ne pomeni samo tehno- loških sprememb, zamenjavo dotrajanih osnov- nih sredstev in sprememb v naložbeni politiki, temveč predvsem prenos znanja v industrijo. Via ganja v raziskave in razvoj so temeljnega pome- na za nadaljnji svetovni gospodarski razvoj. 1. Feletar, D. 1996: Svjetsko gospodarstvo na pragu postindustrijskog doba - Opet jedna prekretnica! Rugger, 1. Zagreb. 2. Lorber, L. 1998: Značenje znanosti i tehno- logije Itehnoloških parkova) u prestrukturira- nju gospodarstva (na primjeru Slovenije). Acta Geographica Croatica. Zagreb. 3. Mali, F. 1995: Aplikacija znanosti in prenos znanja v industrijo. Raziskovalec, XXV, št. 3. Ljubljana. 4. Stanovnik, P. 1996: Novi poudarki pri kon- cipiranju slovenske tehnološke politike. Zbor- nik konference o pospeševanju tehnološkega razvoja Slovenije. Portorož. 5. The University Research System in Japan. MONBUSHO (Ministry of Education, Scien- ce, Sport and Culture), 1995. 6. World Economic Outlook, Globalization Opportunities and Challenges. Washington D.C., 1997. 15