PoitnJna pl&&ut f gotovtaL ' "r"
Leto XIX., št. 254
Ljubljana, torek L novembra 1938
Cena t Din
Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 0
—	Telefon št- 3122. 8128, 8124« 3125, 3126.
InseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL — TeL 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocaaova ulica S.
—	Telefon St 190.
Računi pri pošt. ček. zarodih: Ljubljana št 11.842, Praga Oslo 78.180, Wien št 105.241.
Ishaja mk dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123,3124 3125. 3126. Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2455, Celje, StrossmayerJeva ulica štev. 1, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo
Zvestoba mrtvim
Praznik mrtvih je vsako leto tisti dan, ko se naša srca in naše misli približujejo nevidnemu In vendar v vsem našem življenju večno prisotnemu svetu mrtvih. Francoski sociolog Gustave Le Bon, ki je proučeval dušeslovne zakone in pogoje družbenega razvoja, pravi v svoji »Psihologiji množic«, da s<) mrtveci tvorno udeleženi v vsem zgodovinskem dogajanju. Mnogi narodi so spoznali to resnico že v davnih dobah, ko so uvedli čaščenje prednikov. Iz prednikov ne izhaja samo telesna podoba današnjih rodov, od njih potekajo tudi največje ideje in premnogi vzori, ki vodijo današnji svet. Kamorkoli se ozremo, povsod vidimo sledove življenja in dela mrtvih rodov.
Nov in samostojen delež, ki ga prispeva v večno zakladnico človeških vrednot posamezen človek ali posamezen rod, je mnogo manjši kakor se zdi površnemu pogledu. Renan dobro pravi, da smo mi z vsem svojim delom, z vsem svojim bitjem in žitjem samo nadaljevalci vekovitega dela. Ne samo v gmotnem, tudi v duhovnem svetu smo kakor kmetje, ki obdelujejo grudo svojih očetov. Prav v tem je globoki smisel človeškega življenja in notranja moč sleherne kulture. Prešeren je v neki svoji pesmi izrazil to resnico s podobnim spoznanjem: Človek gre, človeštvo ostane! Posameznik p 3 ogromni večini utone v času, izgine v večnem pozabi j enju. Toda njegovo delo tem bolj ostaja, čim bolj je bilo storjeno v nadosebne namene, za splošne koristi. Rudarji, ki v potu svojega obraza odpirajo nove rove k zemeljskemu bogastvu, ali zidarji, ki grade trdne stavbe, so vzlic vsej neosebni noti svojega dela prav tako udeleženi v vekovitem življenju človeštva kakor oni, ki širijo ideje genialnih mož in ki izvršujejo vsak na svojem svetu duševno delo. Ljudje pred nami so velik del svojega dela nehote in nevede opravljali za nas, kakor tudi mi — če hočemo ali ne — prispevamo s svojim delom za življenjski svet zanamcev. Prav pravi Zupančič, da »neprekinjena drži veriga — iz zarje v zarjo in od dne do dne«. Vsak izmed nas je člen te verige, in čim bolj se zaveda svoje povezanosti, tem koristnejši je za vekovite smotre človeškega razvoja.
Praznik mrtvih naj bi ne bil samo dan. ko prižigamo lučke na grobovih svojih najbližjih. Našega spomina ne potrebujejo samo nam osebno znani in dragi ljudje, ki so že utonili v večnosti, marveč sol oh vsi mrtvi predniki, ves naš mrtvi narod. Prav to »občestvo mrtvih« zahteva od nas, da ob spominu nanj utrdimo »občestvo živih«, svoj narod, ki je prevzel dediščino prednikov, da jo izroči obenem z lastnim deležem svojim nadaljevalcem na večni njivi narodnega življenja. Mirno in predano umira ostareli kmet, ki ve. da izroča v dobre roke dom svojih očetov. Prav tako čustvo zadoščenja in izvršenih dolžnosti bi moralo prevevati sleherni rod, ki se niža k zatonu vsega človeškega. Izvršiti svoje narodne in obče človeške dolžnosti. zaključiti poslanstvo, ki ga narava in družba dajeta celo naj skromneje obdarjenemu človeku, in izročiti ključe sposobnemu nasledniku, to je tisti veliki ukaz usode, ki velja v enaki meri za osebno in družbeno življenje.
Prav zaradi te večne povezanosti rodov se moramo na praznik mrtvih spominjati s posebno pieteto tistih Številnih rodov, ki so živeli pred nami v mnogo težjih pogojih za narodno življenje in so z neznanimi žrtvami ohranili za nas in za bodoče rodove sveta tla domovine in večno luč narodne zavesti. Po vseh naših pokopališčih, ponekod že zabrisanih in za večno pozabljenih, so pokopani možje in žene, ki so se v dolgih vekovih naše skromne, s trpljenjem izpolnjene zgodovine odlikovali pred drugimi. Morda se niso niti vedno zavedali, da so s svojim delom in življenjem, s svojim junaštvom in požrtvovalnostjo koristili splošnosfci in pomagali ohraniti ogenj domače besede in žar idej, ki so v ugodnejših zgodovinskih trenutkih zrasle v mogočni plamen narodnega preporoda. Vsem tem veljaj naš tihi spomin! '
Prav posebno pa se moramo danes spominjati tistih, ki so delovali za našo veliko občo zadevo tik pred osvo-X bojenjem in pozneje še skozi vrsto let, J dokler niso morali odložiti orodja na 1 narodni njivi in slediti klicu večnega \ gospodarja. Dolge, nepregledne so vr-\ste bolj ali mani zaslužnih narodnih \delavcev z vseh področij našega javnega življenja. Če stikamo v spominu 2;|a znanimi obrazi moramo z otožnost-jo ugotoviti, da jih je ob dvajsetletnici i Jugoslavije že mnogo v grobu. »Dol-g0H-1 življenja našega je kratka«, pravi Prešeren, ko misli na življenje posa-jael-nika. S tega vidika je dvajset let
Sestanek predsednikov Stojadinoviča in Kjuseivanova
Predsednika jugoslovenske in bolgarske vlade sta se včeraj sestala v Niški banji in tudi pri te] priliki ugotovila najpopolnejšo Skladnost med obema bratskima državama
Sporazum o še tesnejšem gospodarskem sodelovanju
Beograd, 31. okt. AA. Dopoldne sta se sestala v Niški Banji min. predsednik dr. Milan Stojadinovič in bolgarski min. predsednik dr. Georgij Kjuseivanov. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je prispel v Niš že snoči, predsednik dr. Kjuseivanov pa danes opoldne. Ves Niš je svečano okrašen z zastavami, zelenjem in preprogami.
Niš, 31. okt. AA. Okrog poldneva so prišli na železniško postajo ban moravske banovine Krasojevič, poveljnik 5. armij-ske oblasti general Naumovič, poveljnik divizije general Tonič, poveljnik topništva general Akcimovič in drugi dostojanstveniki. Neposredno pred prihodom posebnega vlaka s predsednikom bolgarske vlade je prispel iz Niške Banje predsednik vlade dr. Stojadinovič v spremstvu ministra Cvetkoviča. Vzdolž ulic, na peronu in pred postajo je bilo zbranih nad 10.000 ljudi.
Ko je ob 11.50 prispel posebni vlak z bolgarskim min. predsednikom Kjuseiva-novom, so ga zbrani prisrčno pozdravili, godba pa je zaigrala bolgarsko himno Min. predsednika dr. Kjuseivanov in dr Stojadinovič sta se prisrčno pozdravila in poljubila. S Kjuseivanovom je prišel tudi naš poslanik v Sofiji Momčilo Jurišič.
Na pozdrav niškega župana Je predsednik
Kjuseivanov odgovoril:
Prisrčno se zahvaljujem za prelepe pozdravne besede, ki so me globoko ganile. Zelje, ki ste jih izrazili, so iste, ki pre-vejajo tudi mene in navdušujejo tudi bolgarski narod. Srečen sem, ker morem za kratkega bivanja v vašem lepem mestu sporočiti bratske pozdrave bolgarskega naroda in izraziti prepričanje, da bo naša država ostala vedno iskreno in lojalno naslonjena na politiko prisrčnega prijateljstva, bratskega sporazuma in mirnega sodelovanja z Jugoslavijo. Posebno sem vesel, ker se mi je danes ponudila prilika, da se srečam in razgovo-rim z vašim odličnim državnikom ter svojim dobrim prijateljem dr. Stojadi-novičem. Oprta na zaupanje naših dveh bratskih narodov bova nadaljevala neumorno delo za ojačenje ter poglobitev prisrčnih odnosov med bratskima državama, s prepričanjem in zavestjo, da bomo tako najbolje služili našim narodnim interesom in ob enem našim skupnim koristim.«
Zadnje besede dr. Kjuseivanova so izzvale silno navdušenje prisotnih. Ko se je Kjuseivanov pozdravil z vsemi prisot-
nimi predstavniki, sta odšla z dr. Stoja-dinovičem skozi špalir deklic, ki so ju obsule s cvetlicami. Navdušeni pozdrav so spremljali oba predsednika do izhoda iz Niša.
Oba min. predsednika sta se s svojim spremstvom odpeljala v Niško Banjo, kjer je bilo ob 13. intimno kosilo na čast dr. Kjuseivanovu. Popoldne je dr. Kjuseivanov z dr. Stojadinovičem, ministrom Cvetkovičem in drugimi obiskal tobačno tovarno, nakar je ob 16. ban moravske banovine priredil v banski palači čajanko.
Po obedu v Niški banji sta min. predsednika dr. Kjuseivanov in dr. Stojadinovič sprejela zastopnike tiska.
Dr. Kjuseivanov jim je izjavil: »Zelo sem zadovoljen, ker se lahko vsaj za kratek čas mudim v bratski Jugoslaviji Posebno me veseli, ker sem se ponovno srečal s svojim dobrim prijateljem predsednikom vlade dr. Stojadinovičem ter ker se lahko z njim prijateljsko razgovar-jam o stvareh našega dogovora o večnem prijateljstvu, ki smo ga skupaj sklenili in ki bo ostal večni temelj za mirni razvoj naših dveh prijateljskih narodov.«
Predsednik vlade dr. Stojadinovič je
izjavil: »P> ' -.orna podpisujem izjavo svojega pri i a predsednika bolgarske vlade dr. Kji.s vanova.«
Po čajanki v banski palači sta se oba ministrska predsednika vrnila v Niško Banjo, kjer sta nadaljevala svoje razgovore in bila zvečer s svojimi spremljevalci na skupni intimni večerji. O sestanku je bil nocoj izdan naslednji komunike:
»Danes sta se sestala v NL>kl Banj! dr. Stojadinovič in dr. Kjuseivanov. Ta prijateljski sestanek po sporazumu v Solunu je omogočil, da sta izmenjala svoja mnenja odgovorna šefa obeh vlad, pri čemer sta ugotovila popolno soglasnost in solidarnost jugoslovenske in bolgarske politike v duhu pogodbe o večnem prijateljstvu, ki je bila podpisana v Beogradu 24. januarja 1937. Z zadovoljstvom sta nadalje ugotovila, da Jugoslavije in Bolgarije ne ločijo nobena nesoglasja in da obstoji obojestranska želja, da se med obema državama razvijejo še boljši odr.ošaji na podlagi prijateljstva, ki veže obe državi in ki se mora smatrati kot jamstvo za mirni razvoj obeh držav. Obenem je prišlo do sporazuma o podrobnostih glede gospodarskih zvez med obema državama.«
ARBITRAŽNA KOMISIJA SE
SESTANE JUTRI NA DUNAJU
Tv
i>lL.
mnm]i ministri Italije in Nemčije ter češkoslovaške in Madžarske
Berlin, 31. okt. br. Danes je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo:
»Ker vprašanje madžarske narodne manjšine na Češkoslovaškem in nove razmejitve med CSR in Madžarsko pri neposrednih pogajanjih, ki so bila predvidena v monakovskem sporazumu, ni Hilo rešeno, sta se madžarska in češkoslovaška vlada obrnili na nemško in italijansko vlado s prošnjo, naj v tej zadevi posredujeta in rešita obstoječe spore z razsodiščnim izrekom. Zunanji minister Ribbentrop je ob priliki svojega zadnjega obiska v Rimu podrobno razpravljal o tem vprašanju z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in ga informiral o stališču Nemčije. Ker sta češkoslovaška in madžarska vlada izjavili, da brezpogojno sprejmeta razsodbo Italije in Nemčije ter da bosta razsodiščni izrek nemudoma izvršili, sta se Italija in Nemčija odločili, da prevzameta naprošeno arbitražo. Zunanja ministra Ribbentrop in grof Ciano se bosta v to svrho sestala 2. novembra na Dunaju, kamor sta istočasno pozvana tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Chvalkovsky in madžarski zunanji minister dr. Kanya.«
Poluradna »Deutsche diplomatisch - po-litische Korrespondenz« piše v zvezi s tem, da je v interesu obeh velesil osi Rim— Berlin, da se v Srednji Evropi ustvarijo stabilen položaj in dobri sosedni odno-šaji med vsemi državami. Ta želja je tako notorična, da je docela naravno, da sta se Madžarska in Češkoslovaška obrnili za posredovanje in arbitražo na Nem-
Budimpešta
Borba za razmejitveno osnovo po madžarski statistiki iz 1.191». — Vpoklic treh novih letnikov
čijo in Italijo, od katerih lahko pričakujeta spričo tega samo pravično razsodbo v medsebojnem sporu. Trianonska mirovna pogodba je hudo kršila etnografsko načelo in je bil skrajni čas, da se nastale krivice popravijo. Pri ureditvi sudetsko-nemškega vprašanja te Nemčija dokazala, da se je v svojih zahtevah držala samo etnografskega načela ter se odrekla vsaki pretiranosti, čeprav bi morda bila v marsikaterem pogledu upravičena zahtevati več, kakor je. Baš to pa ji tudi daje vso pravico in legitimacijo, da tudi v češko-slovaško-madžarskem sporu izreče sodbo. Enako stališče zavzema tudi Italija. Obe velesili bosta storili vse, da s poštenim in iskrenim posredovanjem pomagata rešiti spor in da tako tudi med Češkoslovaško in Madžarsko omogočita dobre sosedne odnošaje.
Rim, 31. okt br. Agencija Štefani poroča, da se bodo zunanji ministri Italije, Nemčije, Češkoslovaške in Madžarske sestali v sredo dopoldne na Dunaju. Na tej konferenci se bo skušal po posredovanju Italije in Nemčije doseči končni sporazum med češkoslovaško in Madžarsko glede ureditev vseh spornih vprašanj. Agencija beleži tudi poročila iz Ix>ndona, po katerih tamkajšnji odgovorni politični krogi odobravajo arbitražo italijanske in nemške vlade. Obenem napovedujejo, da bo arbitraža bržkone uspela, tako da ne bo treba znova sklicati konference vodilnih državnikov Anglije Francije, Italije ir. Vem M je za ureditev spora.
otovosti
Budimpešta, 31. okt. br. Včeraj sta italijanski poslanik in odpravnik poslov nemškega poslaništva obvestila zunanjega ministra dr. Kanyo, da sta prevzeli Italija in Nemčija arbitražo v češkoslovaško-ma-džarskem sporu.
Zunanji minister je o tem takoj obvestil ministrskega predsednika dr. Imre-dyja, ki je nato ob 18. sklical izredno sejo ministrskega sveta. Na seji so vzeli to sporočilo na znanje in razpravljali o nadaljnjih potrebnih ukrepih, da bi prišle madžarske zahteve v polni meri do izraza in vpoštevanja pri razsodiščnem postopku. Kakor češkoslovaška, je tudi madžarska vlada že v naprej pristala na to, da se brezpogojno podredi razsodbi Italije in Nemčije ter da bo njuno odločitev brez oklevanja izvedla.
Zanesljivo računajo v Budimpešti s tem, da bodo izpolnjene vse one madžarske zahteve, ki temelje na etnografskih osnovah, gre pa jim sedaj za to, da bi pristali Italija in Nemčija na madžarsko zahtevo, naj se vzame za osnovo statistika iz leta 1910, ne pa sedanje stanje, ki je bilo ustvarjeno po 20-letnem obstoju češkoslovaške republike. Popolna nejasnost vlada zlasti glede večjih slovaških in podkarpatskih mest, ki jih Madžarska reklamira zase, ki pa so v resnici le narodnostni otoki. Ker se je Nemčija odrekla nemškim narodnostnim otokom na češkem, so v budlrapeštanskih krogih glede tega zelo skeptični in nimajo upanja, da bi Madžarska dobila tudi Košioe, Mukačevo, Užhorod Itd. O priključku vse Podkarpatske Rusije listi že dva dni ne pišejo nič.
res že cela doba, že lep kos našega osebnega življenja. Dvajsetletnici so postali štiridesetletniki, štiridesetletni-ki so stopili na mrzli prag starosti. Prav na tej menjaVi rodov, na njihovem vzponu na lestvico časa opažamo pot zgodovine. In če imajo ti pokojni naši sodelavci iz večnosti še kakšno željo glede našega zemeljskega življenja. je to — se nam zdi — eno samo naročilo: Skrbite za plamen, ki je nam svetil, da vam ne ugasne v zmedah časa, varujte naš narod, varujte njegova sveta tla in izročite potomcem bogatejšo narodno dediščino srečnejšo Jugoslavijo, kakor smo jo mi prejeli iz rok težko preizkušenih prednikov!
Poslušajmo danes, ko nam bodo zvonovi preko pokopališč, preko znanih in neznanih okrašenih in neokraženih
grobov klicali v spomin našo gospodarico smrt, poskušajmo to naročilo mrtvih, ki so prav tako člani našega narodnega občestva kakor mi živi. V njih smo zakoreninjeni, iz njih črpamo nevede in nehote velik del naše tvorne sile, v kontinuiteti z njimi šele tvorimo narod. Zato ostanimo zvesti ne samo svojim žiivim prijateljem in sobojevnikom, marveč tudi mrtvim: ta zvestoba nama bo dajala dovolj moči v vseh viharjih, če kdaj še završe nad nami. Zakaj ob spominu na mrtve bomo lahko merili vrednost naših dejanj in smisel naših bojev, in v luči smrti bomo vedno spoznali, da pred njenim pogledom vzdrži sleherno pfe-menito dejanje, ki Je bilo storjeno preko osebnih interesov za koristi naroda in človeštval	__________
Za vsak primer je vlada na sinočnji seji sklenila, vpoklicati pod orožje še nadaljnje tri letnike rezervistov, tako da bo s tem v celoti izveden svoječasni sklep o vpoklicu petih letnikov, od katerih sta bila doslej mobilizirana le dva. Ta sklep utemeljujejo s tem, da stalež madžarske vojske ni zadosten, da bi se mogla v razmeroma kratkem času izvesti zasedba onega češkoslovaškega ozemlja, ki bo priznano Madžarski.
MeSana čs!,-madžarska komisija
Bratislava, 31. okt. br. V pričakovanju izreka nemško-italijanskega razsodišča sta se češkoslovaška in madžarska vlada sporazumeli o tem. da se takoj sestane jo vojaški strokovnjaki obeh držav, ki naj se dogovore o vseh podrobnostih glede predaje, odnosno prevzema onega ozemlja, ki bo priznano Madžarski. Ta mešana komisija se je že danes sestala v Bratislavi. Naloga komisije je, da določi stičen posto-
pek, kakor ga je določila berlinska mednarodna komisija o priliki nemške okupacije sudetskih pokrajin. Določena bo demar-kacijska črta in nevtralen pas do določitve končnoveljavne meje. Komisija mora tudi ugotoviti, kateri vojaški objekti se morajo v danem primeru izročiti Madžarski odnosno, kaj smejo češkoslovaške čete odpeljati seboj.
Budimpešta, 81. okt. o. Nocoj ob 18. s« Je v Bratislavi sestala poeebna madžar-sko-čeSkoslovaška komisija vojaških strokovnjakov, ki bo določila tehnične moda-litete glade izročitev onih češkoslovaških krajev MadžarsM, ki ji pripadajo že po rezultatih dosedanjih pogajanj, v tej komisiji eastopajo Madžarsko gemeralštab-ni polkovnik Andorka, vojni ataše v Pragi podpolkovnik Szolinsky in kapetan Fen gy5rgy.
Ta vojaška komisija bo delovala ves čas, dokler omenjeno ozemlje ne bo prešlo pod madžarsko oblast, češkoslovaška evakuacija bo izvršena v nekaj dneh, ta-ko da bodo ti kraji že konec tega ali v pričetku prihodnjega tedna priključeni k Madžarski.
Madžarska delegacija
Budimpešta, 31. okt. w. Uradno poročajo, da bodo v madžarski delegaciji, ki bo sodelovala v arbitraži glede češkoslovaško-madžarskega spora, zunanji minister Ka-nya, prosvetni minister grof Teieky in šef kabineta zunanjega ministra grof Czaky. Delegacija odpotuje jutri na Dunaj.
čsL vlada v permanenc!
Med zasedanjem arbitražnega odbora bo čsl. vlada trajno zbrana, da bo lahko takoj zavzela stališče k vsaki madžarski zahtevi
Praga, 31. okt. br. Včeraj popoldne sta nemški in italijanski poslanik v Pragi službeno obvestila zunanjega ministra dr. Chvalkovskega, da sta Italija in Nemčija prevzeli .ponudeno arbitražo v češkoslo-vaško-madžarskem sporu. Obe vladi, češkoslovaška in madžarska, sta bili ob enem pozvani, naj takoj predložita arbitražni komisiji, ki se bo sestala 2. novembra na Dunaju, svoje dokumentirane zahteve in predloge. Ob enem je bil zunanji minister dr. Chvalkovski pozvan, naj pride 2. novembra na Dunaj, da sodeluje pri arbitražnem postopanju s potrebnimi pojasnili.
Ker gre za dalekosežne odločitve, bo češkoslovaška vlada do končane arbitraže zasedala permanentno in bo v stalni zvezi z zunanjim ministrom na Dunaja. Ministrski predsednik general Syrovy je pozval slovaško in podkarpatsko avtonomno vlado, naj določita svoje zastopnike, ki bodo sodelovali pri posvetovanjih osrednje vlade. Podkarpatsko Rusijo bo zastopal minister Bačinski, Slovaško pa minister Tur-čanski. Po potrebi bodo na seje centralne vlade pozvani vsi ministri obeh avtonomnih vlad, tako da bodo vsi potrebni sklepi sprejeti v popolnem soglasju.
V češkoslovaških krogih so sprejeli vest o arbitraži Nemčije in Italije z zadovoljstvom na znanje. Češkoslovaška je za ohranitev miru doprinesla tolike žrtve in postopala tudi napram Madžarski tako lojalno, da upravičeno pričakuje, da bo izrek nemško-italijanskega razsodišča za Češkoslovaško pravičen. Vrh tega ponovno poudarjajo, da je Češkoslovaška že od vsega početka pokazala najboljšo voljo in sama ponudila Madžarski vse ono ozemlje, kjer je v večini prebivalstvo madžarske narodnosti.
čsl. delegacija
Praga, 31. oktobra. AA. CTK: Češkoslovaški zunanji minister Chvalkovski bo jutri odpotoval na Dunaj, da se udeleži razgovorov o madžarsko-češkoslovaškem problemu, ki se bodo začeli 2. novembra na Dunaju. Teh razgovorov se bo s slovaške strani udeležil predsednik avtonomne slovaške vlade dr. Tiso. s podkarpatske strani pa predsednik avtonomne podkarpatske vlade msgr. Vološin.
Bratislava, 31. okt. AA. (ČTK). Včeraj je imel pri Sv. Martinu govor slovaški minister Turčanski, ki je med drugim dejal:
>Iz javi jamo, da bomo prostovoljno odstopili čisto madžarske pokrajine na Slovaškem, toda ne bomo dali niti milimetra slovaške zemlje, kjer žive samo Slovaki«.
Manifestacije
v Podkarpatju
Užhorod, 31. okt. AA. (CTK). V vsej Podkarpatski Rusiji so bile številne manifestacije, v katerih se poudarja volja podkarpatskih Rusov, da žive s Čehi in Slovaki v skupni državi. Take manifestacije so bile med drugim v Užhorodu in Muka-čevu. Minister Revaj je v Mukačevu dejal: Naš narod je proti vsakemu plebiscitu. Naša vlada je za mir in red in za skupno državo vseh Čehov, Slovakov in Rusov Iz Podkarpatja. Ne bomo dovoili, da nam bo kdo kaj diktiral, zlasti pa ne Madžari, ki so nas tlačili tisoč let«.
Stalen podkarpatski zastopnik v Pragi
Praga, 31. okt. h. Podkarpatska vlada je sklenila, da mora odslej biti stalno navzoč v Pragi po en član podkarpatske avtonomne vlade. Ta teden bo »dežural« v Pragi minister Bačinski, nato pa se bodo ministri vsak teden menjavali.
Neresnična poljska vest
Praga, 31. okt. o. Nocoj je CTK izdala odločen demanti vesti, ki jih je snoči razširila varšavska radijska postaja o nekih neredih v Užhorodu, kjer naj bi bile množice demonstrirale proti Češkoslovaški in zahtevale priključek Podkarpatske Rusije k Madžarski. Po teh vesteh naj \>i bili incidenti, nastali ob tej priliki, zahtevali okrog 100 človeških žrtev.
CTK pravi, da so vesti iz Varšave popolnoma izmišljene. Resnica je ravno nasprotna. Res so velike množice ljudi v lPorodu manifestirale, toda ne za priključitev k Madžarski, temveč za svobodno Podkarpatsko Rusijo v okviru CSR. Manifestacije je poskušalo motiti nekaj ducatov vinjenih ljudi, ki so jih pa kmalu prepodili.
i- I * ■

»JUTRO« ft. 884
Torek, 1. XL 1938.
O čem so govorili v Rimu
Informacije agencije Havas — Kolonije in palet Štirih velesil še niso aktualni — Protikonranistični pakt In vojaška zveza — Madžarske zahteve
Pariz, 31. okt. br. O rimskih razgovorih memškega zunanjega ministra Ribbentro-pa je agencija Havaa davi objavila daljSe poročilo, lz katerega je razvidno, da je šlo sicer res v prvi vrsti za Italljansko-nemSko arbitražo v češkoslovaSkem-madžarskem »poru, da pa ta zadeva ni bila glavna točka Ribbentropovih razgovorov 8 Članom.
V	vsakem primeru pripisujejo dobro poučeni nemžkl politični krogi tem razgovorom velik pomen. O njih poteku naglaša-jo, da so se razvijali vseskozi v prijateljskem duhu In da Je bilo doseženo popolno soglasje glede vseh vpraSanj, ki so se obravnavala.
Poleg arbitraže v sporu med Madžarsko 3n Češkoslovaško sta Ciano ln Pibbentrop po Informacijah teh krogov razpravljala :najprej o splošnem mednarodnem političnem razvoju v zvezi z monakovskim sporazumom, ki je dal po njunih ugotovitvah mednarodni politiki v Evropi nove pobude.
V	bodoče bo vsekakor mogoče po mona-kovskem vzgledu rešiti tudi druga pereča evropska vprašanja, formalnega pakta štirih velesil pa za sedaj še ne kaže skleniti. Italija namerava predvsem urediti svoje odnošaje z Anglijo. V nemških odnošajih a Francijo so se na francoski strani pokazala nova stremljenja, zaradi česar je treba razmerje med obema državama presojati z novih vidikov in počakati na prve vidne in konkretne učinke francoske zunanje politične preorientacije.
Najvažnejši vprašanji, kar jih Je bilo načetih ob tej priliki, sta bili vprašanji Španije in pakt proti kominterni. Za oja-čenje tega pakta se je zavzela Japonska, ki skuša sedaj po svojih uspehih na Daljnem vzhodu doseči vojaško zvezo z Nemčijo, toda informirani krogi poudarjajo, da pakt ni naperjen proti Rusiji kot taki, temveč ima zgolj nalogo eliminirati za vsako ceno vpliv kom interne na razvoj po-
litičnih dogodkov v Evropi ln po oataJem svetu. Zato za Nemčijo in Italijo Vikin* vojaška zveza z Japonsko ne prihaja v po-štev. Pač pa se nekateri nemški krogi zavzemajo za to, da bi Nemčija, posredovala v sporu med Japonsko in Kitajsko, a po zadnjih Japonskih uspehih tako posredovanje ne pride več v poštev ne glede na to, da ga Japonci načelno odklanjajo.
Glede ureditve madžarsko-čečkoslova-ških spornih vprašanj, zatrjuje poročevalec agencije Havas, da sta se Italija ln Nemčija sporazumeli, da bosta skuflali vplivati na Prago in Budimpešto v tem smislu, da bo sporazum, ki bo sedaj nedvomno dosežen, trajnega značaja.
V Rimu sta dano In Ribbentrop končno načela tudi problem nemških zahtev po kolonijah, a nemški uradni krogi zatrjujejo, da smatra nemška vlada sedanji trenutek za neprimeren, da bi dala pobudo za-ureditev tega vprašanja.
Napovedi vodilnega italijanskega lista
Rim, 31. okt. AA. (Štefani) »Giornale d' Italia« komentira italijansko - nemško arbitražo v sporu med Budimpešto in Prago in pravi, da ta arbitraža ne potrebuje samo, da vladi v Rimu in Berlinu soglašata glede madžarsko češkoslovaškega problema, temveč da se tudi os Rim—Berlin kaže kot bistveni Instrument evropskega miru. Ta arbitraža potrjuje tudi paralelnost interesov in stališč Italije in Nemčije v podunavski Evropi, kar se priznava tudi s strani podunavskih držav samih. List pristavlja, da bodo odločitve, ki jih bost grof Ciano in v. Rib-bertrop objavila po par dnevih madžarski in češkoslovaški vladi, življenjske važnosti za pomirjenje in prisrčno sodelovanje med obema sprtima državama, pa tudi v vsej Evropi.
oitgresu
Bašadlerova vlada pripravlja reformo volilnega zakona Pogajanja za zbližanje z Nemčijo
Pariz, 31. okt. o. Kot prvo pomembno posledico marsejskega kongresa radikalne stranke smatrajo tukajšnji dobro poučeni politični krogi nagle priprave za reformo volilnega zakona v Franciji. Da-iladier namerava ta zakon reformirati tako, da si bo s pomočjo desničarskih elementov ne glede na sedanjo stvarno večino socialistov in njihovih parlamentarnih zaveznikov, pri eventualnih novih parlamentarnih volitvah zagotovil primerno večino. Kakor pa je nujno pričakovati, mu zlepa ne bo uspelo izvesti te volilne reforme, ker bo nedvomno v zbornici naletel na odločen odpor socialistov, ki so ravno na osnovi dosedanjega volilnega sistema leta 1936. omogočili zmago strank, ki so nato ustanovile ljudsko fronto.
V zunanjepolitičnem pogledu naj bi se sklepi marsejskega kongresa realizirali ne glede na pripravljajočo se francosko-nemško izjavo po vzorcu monakovske
angleško-nemške izjave na ta način, da bi se nemudno pričela pogajanja za ne-napadalni pakt z Nemčijo. Pogajanja naj
bi se pričela takoj po povratku nemškega zunanjega ministra Ribbentropa z Dunaja v Berlin. Ob priliki zaključka pogajanj bi maršal Goring odpotoval v Pariz in podpisal tam nenapadalni pakt s Francijo.
Izpopolnitev francoske protiletalske obrambe
Pariz, 31. okt. br Letalsko ministrstvo je izdalo danes važno odredbo za bodočo protiletalsko vojaško organizacijo. Rezervisti, ki so s 15. oktobrom dovršili svojo vojaško službo, bodo angažirani za proti-'i letalsko obrambo. Prejeli bodo pozive, po j kajterih bodo morali bili dol. 1940 stalno na razpolago letalskemu ministrstvu. Sicer bodo smeli opravljali svojo civilno j službo, ministrstvo pa bo imelo pravico 1 vsak čas vpoklicati jih k vojak:m.
Bonnetova navodila nevis&a poslanikoma v Elmts in Berlinu — Italija zahteva priznanje pravic sredozemske velesile
Pariz, 31. Okt. w. V diplomatskih krogih pripisujejo današnjim razgovorom zunanjega ministra Bonneta z novim poslanikom v Rimu Poncetom in novim poslanikom v Berlinu Coulondreom veliko važnost. Poncet je pri tej priliki obvestil zunanjega ministra o razgovoru, ki ga je imel s kancelarjem Hitlerjem ob pcslrml-nem obisku v Berchtesgadenu. Bonnet je »prejel tudi nemškega poslanika Welcze-ka, s katerim je imel daljši razgovor, ra-to pa se Je ses:als z angleškim poslanikom sirom Ericom Phippsom. O svojih razgovorih je opoldne poročal min. predsedniku Daladleru. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da je šlo pri vseh razgovorih za bodoče odnošaje med velesilami in da ■ta zlasti nova francoska poslanika v Rimu in Berlinu dobila obsežna navodila za ureditev odnošajev Francije z Italijo in Nemčijo.
Rim, 31. okt. AA. (DNB): Sestanek Ribbentropa z Mussolinijem in Cianom ie še vedno predmet razgovorov in komentarjev v italijanskih političnih krogih. Poudarjajo, da so nemški zunanji minister in italijanska državnika obravnavali več mednarodnih vprašanj, pri čemer so u. prvi vrsti upoštevali za h eve realne politike in nekatere težkoče, ki še obstoje. Na sestankih so govorili tudi o >odnosih držav osi Rim-Berlin dc Francije in Anglije. Nem čaja in Italija želita kmstruk iv-no in pozitivno sodelovanje pri uredi vi Evrope. Zato izjavljalo v italijanskih političnih krogih, da je treba najti nove poti. Sodelovanje za obnovo Evrope je mogoče z nekaterimi pogoj). Med drugim je treba priznati I teli j j značaj imperija ter obenem pravice velike sredozemske sile. Končno je poVebflo, da Evropa uvidi, da ne more biti govera o kakem razbitju osi Rim-Berlin.
Ob £
novi
Tako repKbflkaste! kakor tudi nacionalisti jsorošafo
o svoji oSenzivi
Barcelona. 31. okt. o. Po informacijah agencije United Press so se pričeli na fronti ob Ebru novi boji. Zaradi umika tujih prostovoljcev v zadnjih 14 dneh ni bilo vojaških operacij, v pretekli noči pa so republikanci prešli znova v ofenzivo 2e ponoči je prišlo do hudih letalskih spopadov, republikansko topništvo pa je vso noč ter tudi dopoldne vztrajno obstreljevalo nacionalistične postojanke. V dopoldanskih urah so se pričeli prvi napadi na nož, pri katerih je bilo angažiranih več tisoč republikancev. Ofenziva, ki se je začela na ozemlju med Sierro Gandolo in Sierro Sanvatte-ro, traja dalje. Pri ponočnih letalskih spopadih je bilo po republikanskih informacijah sestreljenih pet Francovih letaL
Agencija pravi v svojem poročilu, da je republikansko vrhovno poveljstvo sklenilo preiti v protinapad, ker je nujno potrebno, da republikanci izvojujejo na bojišču kak pomemben uspeh, še preden se sestane angleška spodnja zbornica in prične de-hato o priznanju mednarodnih vojaških pravic Fran co vi Španiji in o uveljavljen ju angleSko-italijanskega pakta.
Saragos/t, 3!. nkt. AA. Včeraj se je pod C_ebni® £ovelj£ti&>xB	Fraaea na-
čela nova velika ofenziva nacionalistov na bojišču ob Ebru. Francove čete so zavzele važne postojanke pri Sicri Cabalie. V včerajšnji letalski bitki ie bilo sestreljenih 10 republikanskih letal.
Poročilo glavnega nacionalističnega poveljstva pravi:
Španske nacionalistične čete so včerai n3 fronti ob Ebru dosegle velike uspehe. Razbile so republikansko fronto na gričevju Cabalie, kjer si je sovražnik zgradil najmočnejše utrdbe. Republikanci sc se skušali upirati, vendar pa so nacionalisti z naskokom na nož zavzeli naglo vse važnejše postojanke. V borbi so bile sovražne izgube velike. Doslej so ugotovili, da je na republikanski strani padlo 400 mož, 700 pa jih je bilo ranjenih. Nacionalisti so zaplenili tudi mnogo vojnega materiala. Več sovražnih edinic je popolnoma uničenih.
Letalski napad na Valeneif o
Valencija, 31. okt AA. Dopoldne je pet
Francovih letal napadlo pristaniške naprave v Valenciji. Letala so vrgla 50 bomb, vendar pa še ni znano, koliko žrtev in škode ie bilo.___
Beležke
Svarilo „Slov. delavca44
»Slovenski delavec«, glasilo Z vere združenih delavcev, prinaša v zadnji ItevilM Članek »Strite teror!« V nJem pravi najprej:
»Z Jesenic ln okolic« Kamnika nam poročajo naši zavedni delavci, da se Je po
tamošnjih obratih razpasla med locialistl vseh barv proti onim našim delavcem, ki v sedanji volilni borbi noftejo kloniti pred njihovim ljudsko frontaškim terorjem, nečedna propaganda, ki ne štedi ne z grožnjami ne z nasiljem. S pestjo ho-fiijo ti »strokovni« pokretl ustrahovati simpatizerje dr. Stojadlnovi6eve liste, da sprejmejo njihov politični diktat za skupno opozicijsko listo.«
List poziva nato svoje pristale, naj se temu terorju energično uprejo ln naj vsako nasilje takoj Javijo oblasti. Nato zaključuje:
»Svarimo socialiste vseh barv, ki naj vedo, da Je mera naše potrpežljivosti polna. Ce to svarilo ne bo zaleglo, bomo udarili po barabskem sistemu terorizira-nja tako, da bodo Imeli dosti za vselej.«
Organizacije JNS v Zentunn
Kakor poroča »Politika«, je imel predsednik osrednjega odbora JNS za mesto Beograd Dobra Bogdanovič v Zemunu konferenco s predstavniki tamošnjih organizacij JNS. Sklenjeno je bilo, da ostanejo krajevne organizacije JNS v Zemunu tudi po Izstopu dr. Svetislava Popoviča v okviru strankine organizacije ln da bodo sodelovale pri postavljanju kandidatov JNS za Beograd, Zemun in Pančevo.
Dr. Kožul ne bo več kandidiral
V	Beograd je prispel bivši gradbeni minister in narodni poslanec dr. Marko Kožul. Novinarjem je Izjavil, da pri decembrskih volitvah ne bo več kandidiral in da je prišel v Beograd samo po svoje stvari, ker se namerava trajno preseliti v Zagreb.
Daladierovi očitki komunistom
V	komentarju o Daladierovem govoru v Marseilleu navaja »Neue ZUrcher Zei-tung« glavne Daladierove očitke proti komunistom in ljudski fronti ter piše med drugim:
Daladier je opozoril, da se je francoska proizvodnja od leta 1029 dalje zmanjšala za 25%, medtem ko je v istem času proizvodnja Nemčije narasla za 17, Anglije za 24 in skandinavskih držav celo za 30 odstotkov. Tolikšno nazadovanje proizvodnje pomeni seveda pojemanje blagostanja, kar mora dovesti do notranjih bojev, v katerih lahko zaideta politična svoboda in republikanski režim v resno nevarnost. Na znotraj razcepljena Francija pa je slabotna na zunaj, ker ima lahko za posledico hude poraze, ne da bi bilo treba nasprotniku poseči po meču.
To je, tako zaključuje ta del svojih Izvajanj ugledni švicarski list, notranjepolitično ozadje septembrske krize, ki ga v presoji mednarodni'? dogodkov ne smemo prezreti.
Umberta pri Hitlerja
Berchfesgaden, 31. oktobra, d. Italijanski prestolonaslednik Umberto, ki se mudi v Nemčiji, je včeraj obiskal na Obersalz-bergu kancelarja H tlerja, nato pa je popoldne prisostvoval v Monakovu sestanku italijanskih fašistov, ki so proslavljali obletnico pohoda v Rim. V Monakovo ga je spremil italijanski poslan'k Attolico.
O obisku pri Hitlerju je b'lo izdano naslednje uradno poročilo:
Itarjanski prestolonaslednik Umberto je bil na Obersalzbergu od 13. do 15. Kan-celar Hitler je s svojim visokim gostom in italijanskim vojaškim odposlancem obedoval v najožjem krogu. Po 15. je ital!-janski prestolonaslednik s svoiim spremstvom zapustil Obersalzberg in s? s Hitlerjevi avtomobilom vrn'1 v Monakovo.
71 ssmtnih žrtev požara v Marsdllsn
Marseille, 31. okt. w. Razvaline pogorele veletrgovine »Nouvelle Galerie« še vedno razkopujejo :n so zopet izkopali več trupel, katerih identitete niso mogli ugotoviti. Po uradnem poročilu je požarna katastrofa zahtevala skupno 71 smrtnih žrtev. Dve osebi, k: so jih pogrešali, sta se danes prijavili ob'astem. Izpod ruševin so doslej izkopal' 32 trupel.
Policiji se je včeraj prijavil delavec Pa-lagudis ki je izpovedal, da je podtaknil ogenj, toda v pre skavi se je pokazalo, da gre za neuravnovešenega človeka, ki je sam sebe po krivem obdolžil.
Vsllive
BABYMIRA krema
SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI KOZE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO.
Volilno gibanje
na Pcj/žisgalskem
Lizbona. 31 ckt. w. Danes je bil objavljen uradni izid včerajšnjih parlamen-tarn-h voUtev na Portugalskem. Postavljena je bila samo lista vladne nacionalne stranke. Izmed 743 000 volilnih upravičencev je glasovalo 622 000 volilcev za li-( sto vladne stranke, ki je dobila 83.5 odstotka vseh oddanih glasov. Vladni listi nag!a'ajo. da je to največja velilna znra-ga min. predsednika Sa^azaria. V volilni prooacandi je nastopala samn vladna strrnka, ker ie b 'a opoziciji sleherna agitacija zabrarjena. Zadnje dni pred volitvam: so 7sr>"li vse opozicijske agitatorje. drčim so na volilce izvajali hud pritisk.
G?ski kralj v Londonu
London, 31. okt. dr. Snoči je prispel v London grški kralj Jurij. V političnih krogih poudarjajo, da nima njegov obisk nobenega pc liričnega značaja, kljub temu pa se v krogih C£yja vzdržujejo trditve, da pomeni uved v angleško-grška gospodarska pogajanja. Trdijo, da bi Grčija rada dobila posojilo za blagovne kredite, kakor je bilo nedavno dovoljeno Turčiji v znesku 16 milijonov funtov.
General Camelln v Tunisu
Tun«, 31. cM. AA. Načelnik glavnega generalnega štaba general Gamelin je prisFgel iz Bizeits t Tltffe ______, i
Opodcijfka kandidata za kranjski srez
Na konferenci delegatov JNS za kranjski sreč je bil postavljen za kandidata opozicije v kranjskem srezu Tomaž Križman, posestnik na Okroglem, pristafl JNS. Za njegovega namestnika je bil sporazumno določen tekstilni delavec Karel Bajd kot Zastopnik socialistov.
Dr. Maček prijavil
svojo državno listo
V	soboto dopoldne ob 11. uri je odšel predsednik HSS ter nosilec liste bloka narodnega sporazuma, JNS ln socialistov dr. Vladimir Maček v spremstvu dr. Jurija fiuteja na okrožno sodišče v Zagrebu, kjer je podpisal po zakonu predpisano prijavo o vložitvi svoje državne kandidatne liste za volitve dne 11. decembra 1938.
Dr. Sutej v Beogradu
Zagreb, 31. okt o. Dr. šutej je danes odpotoval v Beograd. Tik pred odhodom Je Imel še daljši razgovor s predsednikom dr. Mačkom. V Beogradu bo dr. šutej ostal več dni. S seboj je vzel tudi že fiksirano kandidatno listo bloka narodnega sporazuma, ki pa jo bodo morda v Beogradu še spremenili.
V	Beogradu bo o priliki dr. Sufcejevega bivanja več sej vodstva in delovnega odbora bloka narodnega sporazuma, ki ga tvorita zagrebška kmečko-demokratska koalicija ln srbska združena opozicija.
Kandidati JNS
Pristaši JNS v srezu posavsko-tamnav-skem so se zbrali v Vladimirovcih in izvolili za svojega kandidata MiloradaMar-koviča, ki je bil izvoljen pri volitvah leta 1931. Njegov namestnik je banovlnski svetnik Nedeljko Cvejič.
V	žabarih je bil sestanek delegatov JNS za žabarski srez. Za kandidata JNS za ta srez so postavili dosedanjega narodnega poslanca Jovana Nenadoviča.
V	Arandjelovcu je bil izvoljen za kandidata JNS za arandjelovski srez dolgoletni narodni poslanec tega sreza Hija Ml-hajlovič.
Dosedanji poslanec dr. Srpko Vukanov'č bo tudi pri teh volitvah kandidiral v svojem starem volilnem srezu, v Novi Gradi-škl. V srezu Tuzli pa bo za JNS kandidiral upokojeni podpolkovnik in predsednik tamošnje sreske organizacije Svetolik Po-povič.
Za srez Gračanico v Južni Srb'ji kandidira zopet Mustafa Mulalič, dosedanji poslanec tega sreza.
Kandidature ministrov
Poštni minister Vojko Cvrkič bo kandidiral v srezih Gornji Milanovac ln Cačak. Minister trgovine in industrije Inž. Nikola Kabalin bo kandidat v Osijeku in Zagrebu, prometni m'.n"'ster dr. Mehmed Spaho, ki je bil že postavljen za kandidata vjne-stu Sarajevo, je bil na nedeljski sreski konferenci JRZ za srez Tuzlo postavljen tudi za kandidata v tem srezu.
Druge kandidature JRZ
V	kosmajskem srezu bo kandidiral prof. Bogoljub Janjič, šef kabineta prosvetnega m nistra, v srezu Paračin član glavne kontrole Stanoje Protič. v srezu Kameni-ca bivši minister Djura Jankovič, v srezu Smederevska Palanka državni svetnik Vladimir Haiduk-Veljkovič, v srezu Vin-kovci vinkovški župan Miša Marč. v srezu Sremski Karlove! dosedanji predsednik narodne skupščine Stevan Cirič, v srezu Ključ dosedanji poslanec tega sreza Milan Mijič. V srezu Kotorvaroš v vrbaski banovini, v katerem kandidira za JNS predsednik živkovič. kandidira za JRZ dosedanji poslanec Maksim Tešič, v srezu Slavonski Brod pa dosedanji poslanec dr. Di-agan Damič.
Politični odbor JNS
Beograd. 31. ok!t. p. S svojega potova- ; rja po tuzlanskem srezu se je danes vrnil v Beograd pedpredsednik JNS Jovan Banjan'n. Davi se je sestal volilno politični odbor stranke pod vodstvom predsednika Živkoviča. Delal je ves dan in razpravljal o tehniških volilnih vprašanjih.
Joca Jovanovič kandidira v srezu Oplenac
Kakor poročajo beograjski listi, je bil na konferenci vseh skupin, ki bodo postavile svoje kandidate na listi dr. Mačka, postavljen za edinega kandidata v oplen-škem srezu voditelj zemljoradnikov Joca Jovanovič.
Enotne opozicijske kandidature v Hercegovini
»Poiitika« poroča, da je bil v soboto dosežen definitivni sporazum med vsemi skupinami, ki kandidirajo na listi dr. Mačka, o skupnem postavljanju kandidatur v vseh hercegovskih srezih.
Nemci bodo glasovali za listo JRZ
Poročali smo že o sobotni konferenci zaupnikov nemške narodne manjšine lz vse Jugoslav je v beograjskem hotelu »Pe-trograd«. Sklenili so, naj nemška narodna manjšina po vseh banovinah pri decembrskih volitvah kompaktno glasuje za listo JRZ in njene kandidate. Nosilcu liste, predsedniku vlade dr. Stojadlnovlču, so poslali naslednjo brzojavko:
Zastopniki nemške narodne skupine zbrani iz vseh krajev naše države, vam izjavljajo iskreno hvaležnost za vaše dosedanje uspešno državniško delo ta vas zagotavljajo, da bodo pri bodočih volitvah zvesto sodelovali pod vafim vodstvom. Vedno pripravljeni z vsemi silami zavzeti se za vzvišeno dinastijo in za domovino, se nadejamo, da bo nemška narodna skupina naše kraljevine naSla pri vas za svo-
je življenjske potrebe resnično razumevanje in naklonjenost.«
Poziv ruskim emigrantom
Beograjsko »Vreme« je objavilo poziv voditelja ruskih emigrantov kirurga dr. Petra Kolesnlkova, naj vsi ruski emigranti glasujejo za listo JRZ. Dr. Kolesnikov je objavil slično izjavo tudi leta 1935, ko je priporočil svojim ruskim rojakom, naj glasujejo za listo takratnega predsednika vlade Bogoljuba Jevtiča.
Število volilcev v primorski banovini
V	primorski banovini znaša število volilnih upravičencev 268.087. Banovina j« razdeljena v dva volilna okrožja, V prvem volilnem okrožju splitskem, so dalmatinski srezi, ki volijo skupaj 14 poslancev, število volilcev v tem okrožju znaša 171.193 in bodo volili na 332 voliščih. V drugem okrožju mostarskem, so bosansko-hercegovski srezi, ki pripadajo primorski banovini. Ti štejejo 96.894 volilcev in 164 volišč ter volijo 9 narodnih poslancev. Po dva mandata imata v primorski banovini splitski okoliški in mostarski srez, mesto Split kot sedež banovine pa Je volilni okraj za sebe in voli enega poslanca.
Volilei Splita
Splitska mestna občina, ki tvori kot sedež banovine volilni srez za sebe, ima 14 tisoč 464 volilcev. Srez Split-okolica pa ima 26.244 volilcev. je eden največjih v državi in voli dva poslanca. Split z okolico ima torej preko 40.000 volilcev.
Dr. Vofa Janjil
V	Kraljevu je bil sestanek političnih prijateljev bivšega poslanca dr. Vojislava Janjiča. Na sestanku so postavili dr. Vojo Janjiča za kandidata na listi dr. Mačka v žičkem srezu. Njegov namestnik bo bivši narodni poslanec Izidor živkovič- Tako bo kandidiral dr. Janjič na listi dr. Mačka v dveh srezih in sicer v rumskem In žičkem.
PfoS. Taka se umika iz politike
Praga, 31. okt. w. Bivši slovaški poslanec prof. Tuka. ki je bil svoječasno obsojen zaradi veleizdaje in nedavno izpuščen iz zapora. je danes sprejel skupino novinarjev, katerim je izjavil, da se namerava popolnoma umakniti iz političnega življenja. Lc če ga bo slovaški narod klical, se bo odzval njegovemu pozivu. O položaju Slovaške je naglasi!, da je trenutno zelo težaven, vendar pa upa, da se bo predsedniku slovaške Avtonomne vlade dr. Tisu posrečilo premagati vse težave. V zaporu je napisal slovansko pravno filozofijo, ki bo v kratkem izšla. Rekel je. da je to prva slovanska pravna filozofija in da bo gotovo dobro služila zakonodaji slovanskih držav, ki so se morale dosedaj ravnati po angleških, nemških in italijanskih vzorcih.
Koherenca baltiških držav
Riga, 31. oktobra, br. Te dni se bodo tu sestali zunanji ministri Estonske, Litve ln Letoneke. Na programu je določitev skupnega nevtralnostnega zunanje-političnega programa za vse tri države. Nevtralnost-ni sporazum, ki bo nedvomno dosežen na konferenci, bo vnešen tudi v ustave vseh treh držav.
Pomorsko oboroževanje Egipta
London, 31. okt. br. Veliko pozornost le izzvala v tukajšnih mornariških krogih vest iz Kaira, da namerava eglptska. vlada že te dni ustanoviti svojo mornariško akademijo in naročiti v tujih ladjedelnicah prve ladje svoje vojne mornarice. Egipt, ki je doslej prepuščal obrambo svoje obale angleški vojni mornarici, ki ima v Aleksandri ji tudi veliko oporiSče, namerava izvršiti svoje načrte z veliko previdnostjo in za sedaj tako. da ne bi zbudil nobenega suma v angleških mornariških in političnih krogih. Zato bodo morali egiptski gojenci mornariške akademije pivo leto študirati v angleSkih Šolah.
Nov državni svetnik
Beograd, 31. okt. p. Za člana državnega sveta je imenovan Svetislav Jačovič, odvetnik v Kruševcu.
Novi rektor zagrebSke univerze
Zagreb, 31. okt. o. Danes je profesorski
met zagrebške univerze volil novega rektorja. Po vrstnem redu je bil Izvoljen zastopnik bogoslovne fakultete prof. dr. An-drija živkovič z večino glasov.
Iz državne službe
B®ograd, 31. okt. AA. Premeščen je za višjega kontrolorja 6- skupine v tiskarno voznih listkov v Ljubljani Fran fekof, doslej na postaji Ljubljana. — Poštnd uradnik Prane Bregact je premeščen lz Novega mesta v Metliko.
i


Zetmimk« vrememiko poročilo: Oblačnost prevladuje v vsej državi. Nekoliko «e je ohladilo. Dežuje v severni polovici, a megla prevladuje sredi države in delno na vzhodu. Nekoliko vedro je bilo v zapadnlh, severozapadnih 5n južnih krajih. Najvišja toplota Tuzla 3, navfšja Vranje 25 C.
Zemunska vremenska napoved: Oblačno, nekoliko vedro le v severni polovici države, kjer bodo jutranje megle. Nekoliko bo deževalo sredi države in v južnih krajih. Toplota bo padla.
Zagrebška: Po vsej državi sprva oblačno vreme, pozneje se bo v severnih krajih razvedrilo. Zjutraj megle. Sredi države in na Jugu bo nekoliko deževalo. Temperature bodo padle.
Dunajska: V planinah pretežno jasjao, v! nižinah nizki oblaki, topleje,	^
Svetovna vojna Je Izkopala ogromna Merilo grobov. VojaSka pokopališča eo postala velikanska svetišča, v katerih se Ce 20 let obnavljajo slovesne zaobljube sprave ln miru med narodi. Ves ta čas pa grmijo topovi ln tudi zdaj ob 20-letnlci kopljejo granate grobove novih vojnih žrtev. Mnoge dežele ln mnoga mesta so postavila tudi veličastne spomenike neznanemu Junaku strašne svetovne vojne, a kdo M preštel po svetu ogromno množico znanih Junakov ln vojnih žrtev, ki trpijo bedo ln krivico. Na vojaških grobovih Je Se največ Iskrenosti pri obžalovanju vojnih žrtev ln pri zaobljubah miru. Saj se tam shajajo ljudje raznih narodnosti — očetje,' matere ln sinovi onih, ki jih je vihra svetovne vojne razdelila v nasprotne fronte, a potem združila na skupnih pokopališčih. Preko morja prihajajo ljudje, da se na vojaških pokopališčih poklonijo vojnim žrtvam. Pričujoča slika nam kaže ameriške matere na velikem pokopališču na francoskem bojišču, kjer so se borili in kjer so našli svoj počitek sinovi ln rojaki. Vsa ta Iskrena tuga ob grobovih pa grobov, Id jih Je Izkopala svetovna vojna, ne more umiriti. Grobovi tulijo... naj tulijo, morda le zdramijo vest človeštva!
Spominialte se mrtvih!
Milo smehljajo se v biserni rod. v soncu jesenskem ljubd se blestč, morda p* niso cvetko — le srca, ki sa Vso svete se enkrat vzbudč?
Morda so srca naših umrlih, ki s lahnim drhtenjem priklijejo k nam, da nas pozdravijo v pozni jeseni, ko odpovčmo že vsem se Seljžm.
Tiho žarijo, skrivnostna ln bleda, med svečami čutiš njih nežni utrip, duh se trenutno ti več ne zaveda, »družiš s vesoljem Se sam se sa hip...
Veter nad grobi Bvo »veje, da me ciprese ječeče vzbudi, cvet krizantem le bledo se smejo. V čudni tesnobi zaplaka sreč.
GUSTAV STRNIŠA
Krizanteme
Kadar Jesen prihaja vsa lepa, se na grobovih cvetke vzbudč. vse so prelestne, žalostne, tihe, kakor otožno Je trudno src«.
Tam, pri Sv. Križu •. •
Ifubtfana, dno SI. oktobra
Rakof vsako leto, se je Ljubljana tudi tokrat nadvse dostojno pripravila na počastitev dragih rajnih za praznik vseh mrtvih. Na pokopališču pri Sv. Križu jo bil že vse zadnje tedne izredno živahen vrvež, ljudje so % vnemo čistili gomilo in stezioe med njimi posipali z belim peskom, ljubeča roka pa je skrbela za cvetje, kar ga ni pokosila slana. Človek ki se je te dni sprehodil po grobišču, se Je lahko prepričal, kako j« v zadnjih letih zrasel »misel in okna, s katerim urejajo ljudje poslednje domovanje svojih dragih.
Z vso skrbjo in ljubeznijo so sasfopofld
rv?.8Ih nacionalnih druStev; akademska mladina in BreporodaSi okrasiM grobove naših pesnikov in pisateljev, največjih nacionalnih borcev in žrtev, ki jih je terjala borba za osvobojen j o in uiedinjenje. Tako j« bil kakor zmerom tudi letos deležen posebne pozornosti grob velikega narodnega vodje dr. Gregorja Žerjav«. Od lanskega praznika mrtvih do danes je na božji njivi pri Sv. Križu zraslo mnogo novih grobov, a tudi Število nagrobnih spomenikov se je povečalo za nekaj lepih, pomembnih umetnin. Med njimi je posebne pozornosti vreden spomenik na svežem grobu ge. AnSi Kramerjeve, skromno, a umetniško dovršeno delo kamnoseškega mojstra Fra-nja Kunovarja po idejnem osnutku akad. kiparja Nikolaja Pirnata. Spomenik obstoji iz dveh po!stebrov iz rezanega podpeča-na z arhitravom, na sredi granitna piošča z napisom, ob grobu pa visoka., prav tako granitna poli rana vaza in mlada breaa.
Vse svete praznujemo letos v znamenju dveh važnih pridobitev. Pred nekaj tedni Je stekla nova tramvajska proga iz mesta do Sv. Križa, v nedeljo dopoldne pa so na ohranjenem delu starega pokopališča pri Sv. Krištofu slovesno otvorili in blagoslovili gaj zaslužnih, ki so ga s staro slovensko besedo krstili za Navje. V teh dneh, ko je Ljubljana začela obiskovati grobove
svojih dragfh, m Je Izkazalo, kako živ! potrebi je ustregla zgraditev novo tramvaj-ake proge. Vozovi električno oestno železnice »o v nekaj dnevih prevozili iz mesta do Sv. Križa in nazaj na tisoče in tisočo potnikov k Sv. Križu. Z Navjem pa j« naše mesto postalo bogatejše za lepo pridobitev, ki združuje park in grobišče v enem. Ko bomo jutri in pojutrišnjem po romali na gomile svojih dragih, Je prav, da mimogrede obiščemo tudi ta košček sveto zom-ije, kjer spe naši največji možje,
.Vojaški spomenik pri Sv. Križu
Hkemu slovenskemu Škofu. Ob kapelici je pokopanih Se nekaj cerkvenih in posvetnih imenitnikov. Napisi so v nemščini in latinščini, vsi so zbledeli kakor je zbledel med nami tudi spomin na to tujo gospodo.
Nepoučeni opazovalec bi bil v zadregi, ko bi ga kdo vprašal: »Kje pa jo pokopan oni del slovenskih Mariborčanov iz preteklega stoletja, ki ga je omenjala celo pristranska avstrijska uradna statistika?« Saj Je res večina napisov v nemščini. Dvom razprši dejstvo, da so na večini nagrobnikov pristna slovenska imena, nekatera pa so silno nerodno popačena. Slovenska narodna zavest je bila takrat po tuji, še bolj pa po domači krivdi skromna ln plaha. Niti na pokopališču al nI upala na plan. Res, bolj redko so pisana priče— kamni slovenskega življa v Mariboru, a ti pričajo o hrabrih bojevnfldh v ornih črnih dneh. Sredi pokopališča kraljuje ze-
Kon grojbnica vojnih frtrt
to gfcroBMB spomenik riortoAigi novinarja Antona Tomšiča. 18TB leta so ga
postavili z napisom: »Hrabremu vojndku v svobodi ln napredku slovenskega naroda 1875. leta«. a je na te j njivi božjih zapisanih fie več Imen ln posvetil v našem jeziku. Pod rušo sni vajo slovenski duhovniki, profesorji, učitelji ln pravniki, katerih dela so tudi sicer večkrat omenjana pri bujenju slovenskih fitajeroen
Mimo »navadnih« Zemljanov Je na tem pokopališču pokopanih še vrsta »Edler von« ln »Frelherjev«. Spomin, o katerem ▼ nekaj letih ne bo več sledu. Sloer pa jo staro mestno pokopališče značilna podoba solidnega nemškega malomeščanstva, zaljubljenega v toplo fcUličnost. Pa« »e* war einmal...«
Sedanja trt pofcopaB8ča na Pdbmeiju tma jo svoj začetek v letu 1879. Sioer jo bilo za magdalensk« župljano do tega leta pokopališče ob koroški železnici. V zgoraj omenjenem letu je občina zaradi neprimerne lege pokopališče zaprla, grobove prekopala in uredila park — sedanji Magdalen« s ki park. Ostalo je še samo nekatero drevje (ciprese) in pa mrtvašnica, ki so jo preuredili za stanovanja. Nekateri pravijo, da še dandanes v temnih nočeh po parku straši. Hudomušnežl pa so ugotovili, da so »strahovi« le zaljubljeni parčki, ki ISčejo tod zavetja temne noči Kar verjemimo jim!
Za nadomestek Je občina dala magda-lenski župniji zemljišče na Pobrežju, ki pa je bilo blagoslovljeno šele 1914 leta. Medtem si je župnijski urad sv. Magda-lene omislil lastno pokopališče ln je tako bilo na Pobrežju dvoje pokopališč, drugo ob drugem. Ko so prenehali pokopavati na starem mestnem pokopališču, so mrliče iz mesta pokopavali na prvotnem mag-dalenskem pokopališču, sedaj preimenova-nem v mestno. Tako pokopavajo še danes. V 1932 letu si je uredila svoje pokopališč« še frančiškanska Župnija tik ob mestnem. Seveda sta bili obe pokopaMCi, mestno ln magdalensko, tekom let znatno razširjeni.
Mariborska pokopališča na Pobrežju bo
dokaj čedno urejena, kar se pa nagrobnikov tiče, so le iledki, o katerih bi lahko dejali, da imajo tudi umetniško vrednost. Ponos vseh mest, kjer je zapuščala svetovna vojna sledove, so vojaška pokopališča. Do lanske jeseni Je nudilo naše pokopališče v tem pogledu žalostno podobo. Vojaški grobovi so bili do kraja neurejeni in zanemarjeni. Mariborska občina Je lani iz svojih sredstev zgradila vsem vojnim žrtvam skupno grobnico, sicer skrom no, a okusno izvedeno. — Modemi del tvori frančiškansko pokopališče z vrsto lepo zidanih grobnic ter z nekaterimi umetniško ustvarjenimi spomeniki.
že zdaj je opaziti, da bodo pobreška pokopališča v doglednem času postala pretesna. Na novo razširitev bo težko misliti, ker ob njih nastajajo nova naselja. Zato se bodo morala novo zamišljena pokopališča umakniti daleč, v skrajno okolico Maribora in njegovih predmestij.
Ob sprehodu med pobrešklml grobovi se živo obujajo imena mož, ki so bili orači naše svobode in izživljanja njenih blago-dati v zadnjih desetletjih. Tu sndvajo večni sen naš veliki general, osvoboditelj severne meje Rudolf Maister in njegova dru-
žica Marija, njegov sodelavec dr. Karol Verstovšek, vedno navdušeni narodnjak dr. Anton Medved, dr. Pavel Turner, pisatelj Jože Kostanjevec, slikar prof. Anton Gvajc in še mnogo drugih. Srca vseh teh ln še mnogo drugih so bila za življenja vsa vneta do vsega dobrega, poštenega in našega. Veličasten je spomenik žrtvam letalske nesreče leta 1916. Med najznačilnejše spomenike pa spada oni, ki ga je mariborsko narodno delavstvo postavilo svojemu tovarišu Avgustu Kelnariču, ki Je izdihnil leta 1935 zasut v vodnjaku. Le kdor se še spominja načina reševanja nesrečnega delavca, bo popolnoma doumel
napis »Obtožujem...« Keinarlčev grob Jo lepo oskrbovan in vedno prepoln cvetja, ob vseh svetih Je na njem sveča pri sveči.
Končno človek več ne ne, kje bi obstal in mislil. Grobovi, imena, letnice, presunljivi napisi. Vse jje pomešano: mladost, starost, bogastvo in revščina. Pod zemljo so ljudje eno. »Prah si ln v prah se povrneš ...« Večna resnica, ki se ji ne izogne nihče... A človek ostane kar Je. Le malo, en sam dan v letu je določil v spomin mrtvim. Zemlja vpija, kar je njenega, zunaj pokopaliških zidov pa vedno znova vabi življenje, tako zelo daleč od misli na smrt.	Drago Bajt
Slovenska Koroška se spominja junakov
OuStan], 28. oktobra
Kdo Jo mislil na Koroško, ko je prišel prevrat z zmedami, navdušenjem, manifestacijami in komodnim prepričanjem, da nam bo marsikaj kar na krožniku poklo-njeno? Le Franjo Malgaj se je zavedal dolžnosti, zbral v Celju četico ter se napotil grebst krvavečo rožo iz trnja. Dne 6. novembra 1. 1918. je vkorakal v Mežiško dolino in da1 je a smotrom proti Gospe Sveti, povsod navdušeno pozdravljan od koroških bratov. Kmalu za njim je prispel njegov idealni sobojevnik Srečko Puncer. Oba sta izkrvavela v koroški tragediji. Ko •o ob 20-letnici spominjamo prihoda naše svobodo, se ne mudimo ob obnavljanju nekdanjih doživljajev, da ne bi znova otro-vali nezaceljene rane.
Srečko Puncer jo padel dne 29. aprila L 1919 pri Vovbrah sam v obupni borbi s tolpo podivjan cev. Malgaj teden nato, dne 6. maja na Tolstem vrhu. Istega dne sta bila ubita Anton Ermenc in Ivan Sapundžič. Slednji j« ho m hribu nad Guštanjem s strelnioo zadrževal sovražnika in pomagal kriti umik Malgajevega odreda. Soldateska ga jo ujela in svojo hrabrost je moral plačati % najdražjim. Avstrijski vojak ga je ustrelil za škatljioo cigaret na dvorišču trške občine.
V takratni splošni zmedi, žsfosH h ogorčenju ja tragika žrtev ostala skoraj neopa-žena. Zato pa se je razbolek tembolj, ko Je srbsko vojaštvo ramo ob nami s našimi četami ponovno pregnalo tuje tolpe. Malgaj počiva v St Juriju pri Celju, Puncer v svojih dragih Braslovčah, Ermieno in Sapundžič na guštanjskem pokopališču, m
ostali po krajih Sirom Koroške. Spomeniki narodnih herojev stoje v Guštanju, na Tolstem vrhu in v Braslovčah, spomeniki prvega koraka v svobodo. Zakon narave in z njim ukaz domovine sta kruta: zahtevata žrtve, da morejo živeti drugi. Veličastna je žrtev, kogar je usoda k temu izbrala. V tej zavesti so padli tudi naši junaki, po-
Bfalgajer spomenik
komi ukazom domovine, TI spomenfki niso ■smo pomniki (utrli in življenja, marveč tudi opomkijevdei na skrivnostna vrata pod sivo Peoo, kjer H vedno spi osi stari kralj MatjaS,
mariborskih grobovih
Sprehod po mariborskih pokopališčih Je
zanimiv. Morda ne za onega, ki mu oko išče veličastnih nagrobnikov in posebnih umetnin. Teh je malo. Bilo je že nekje zapisano, da so pokopališča podoba miselnosti in hotenja posameznih narodov. Torej, da si niso podobna. Prav je tako. Sa-moniklost, ki išče izraza povsod, naj bi imela priliko izražanja predvsem ob pie-tetnem postavljanju nagrobnikov. V Mariboru v nedavni preteklosti s tem ni bilo bogvekaj. Se redki in bolj pohlevni slovenski nagrobniki iz onih časov pričajo o tr-
jSpomenik žrtve dela Kelneriča
<11 roki, M Je premišljeno ugonabljala vse,
kar rd hotelo s tujcem. V dvajsetih letih se je spremenilo marsikaj. Tudi na mariborskih pokopališčih, ki se urejajo vse lepše in smotrnejše. Okus pa, posebno onih, ki bi ga lahko uveljavili, je še zaostal. ge vedno se postavljajo nagrobniki vseh mogočih kvadrov in kock iz težkega kamna. Redki so umetniki, ki dobivajo naročila za nagrobne spomenike. V tem pogledu bo treba najti način za preusmeritev okusa naših ljudi. Naj bi bila mariborska pokopališča v bodoče podoba onega našega duha in miselnosti, ki je na vseh drugih toriščih pokazala tolik razmah in preusmeritev. Odprimo tudi v Mariboru pokopališka vrata slovenskim likovnim umetnikom!
Mariborsko mesto je cerkveno razdeljeno v tri župnije, pokopališča ima pa štiri: staro mestno, novo mestno, magdalensko in frančiškansko. Prvotno je bilo za vse mestno pokopališče ob stolni cerkvi sv. Janeza, ki pa je bilo 1783 leta opuščeno. Tega leta so namreč odprli pokopališče ob sedanjem Ljudskem vrtu, ki je služilo potrebam Maribora skoraj 130 let. Leta 1868 so dokupili še znaten, sedanji severni ded pokopališča. Zanimivo je, da je bilo pokopališču pridruženo še evangelsko, ki pa Je zavzelo samo nekaj vrst grobov.
Po letu 1916 so pričeli opuščati pokopa-vanje na pokopališču, ki je zdaj že docela prenehalo. Nekateri grobovi se že zravna-vajo in po nekaj letih o tem pokopališču ne bo več sledu. Ostala bo verjetno samo kapelica, ki jo je zgradila v čast žalostmi Materi božji meščanka Elizabeta Ledisah in sicer v 1827 letu. V tej kapeli sta pokopana škofa Anton Martin Slomšek in njegov naslednik Maksimilijan Stepišnik. Na kapelici je vzidana spominska plošča ve-

>JUTRO« tt. 284
Zaloigra v planinah
Lepa. je Jesen t ravnini, 8e l«p6e bo
giozdne doline, toda najlepše, nepopisno lepe so jeseni planine. Iz meglenih tenčic kipe sivi skalnati vrhovi, pod njimi se beli skalnati prod, med grebeni sanjajo jesenski sen zlasti mecesnovci. Posebno lepe so planine, če jih pobeli rahel jesenski sneg. In prav te naše lepe planine zahtevajo vsako leto žrtve, največ iz vrat »tojih občudovalcev.
Pred sedemnajstimi leti ob koncu oktobra je bilo, je pobelil prvi jesenski sneg planine in zapadel visoko ležeče gorske doline. Ko se je zjasnilo ^mo šli v naSo najlepšo gorsko dolino, v Planico. Gonjar čl so krenili v stene, lovci pa pod stene in na prode. Med gonjači sta bila dva Janeza. Starejši M£žek, ki je slovel med planinskimi lovci za najdrznejšega plezalca in je sledil gamsom po drugim Zemljanom nedostopnih stezicah celo do vrat Zlatorogcvega vrta, je uvajal v miikavni, toda zelo nevarni posel gorskega gonjača mladega Janeza Ertla. Na raznih pogonih je bil spoznal starejši Janez, da mu postane dober drug in kasneje vreden naslednik na gamsovih stezah, čez ruševa polja skozi nevarne stene, le drzen mladenič, ki so ga planine že v zgodnji mladosti popolnoma osvojile.
V moji sobi vise med velikim brojern rogljev in rogovja, ki vsako pripoveduje o lepih, večkrat zelo nevarnih urah v planinah in gozdovih, srednje močni roglji, z napisom »Kumlih«, pod napisom je datum 30. oktobra 1921, pod datumom pa jo zarisan križ. črn križ.
Nosilca tistih rogljev sta mi bila omenjena gonjača prignala čez pečino Kum-liha, ki leži ob dolgem produ, segajočem pod Stene mogočnega Jalovca. Bil je močan gams, ki je imel kljub zgodnji jeseni prav lepo, kakor svila mehko, črno dlako s čisto, skoraj snežno belo roso. Vendar ga ni bilo mogoče primerjati s tovarišem, slovečim med lovci po ogromnih rogljih, ki pa ni nikdar hotel iz smrtno nevarnih pečin, katere so bile drugim bitjem smrt-no-nevarne, a zanj najvarnejše zavetje. "Vesel je bil povratek po krasni dolini proti domu, še veselejše rozpoloženje je zavladalo pri čaši vina, kjer so lovci in gonjači obujali spomine na prekrasno, v planinah preživljeno nedeljo. Lovci so pripovedovali, kako so streljali, gonjači pa o zanimivosliih, ki so jih doživeli v pečinah. Janeza sta pripovedovala, kako je bilo v Lopah in Kumlihu, ko velika gamsa kar nista in nista hotela iz sten. Veter iz doline je zašepetal divnim gorskim bitjem, kaj jih čaka na produ pod steno. Gonjača sta bila gamsoma za petami in sta že skoraj udrihala po njih, ko sta se le počasi pomikala po ozki stezi skozi steno. Ko pa je postala sled dostopnejša, je oni gams z velikimi roglji odskočil, njegov drug pa jo je ubral proti dolini, kjer ga je zadela krogla.
»E, pa tudi stari pride na vrsto!« je
vzkliknil Janez. »Prej ne odneham. On ali Jaz!« je zaključil Janez veselo pripovedovanje.
Zvezde so sijale, ko smo se razšli. Med razhodom pa je bil že storjen načrt za prihodnjo nedeljo. Toda prav takrat, ko so kovali drzne načrte gbnjači in lovci, so se posvetovale v zlatih mecesnovcih nad Podani tudi bele in črne žene, ki čuvajo črede divjih koz. Lovci in gonjači so sklenili po svoje, rojenice po svoje.
Lepi jesenski dnevi so se kmalu sprevrgli. Med tednom je zavlaaaia po vrhovih zima, nastopila sta jug in burja, neprestano menjajoča oblast. Vrhove so objeli in pokrili oblaki, po dolinah so se vlekle teške mokre megle. Toda le za nekaj dni. Prihodnja nedelja je bila spet vedra, le vetrovi so divjali in razganjali megle.
Lovci so se posvetovali :aH bi Sli ali ne. Ker so bili zadovoljni tudi gonjači, se je. lovilo kakor prejšnjo nedeljo. Najvab-ljivejši je bil seveda oni veliki gams iz Kumliha, Tudi to pot sta ga šla preganjat oba Janeza, ki oi nista dala dopovedati, da bo prehod skozi stene pod Mojstrovko zelo nevaren. Lovec na debelo zasneženem produ pod Kumlihom je trepetal od mraza in zaman čakal, kdaj se oglasita gonjača. V neprestanem napetem pričakovanju se je oziral v stene in čez veliko snežišče, kjer naj bi se v daljini prikazala črna premikajoča se pika. V dolino se je slišalo piskanje vetra, ki je gonil dušeči snežni prah skozi mecesnovce in zasipal in uspaval krivoveje ruševje v dolgo zimsko spanje. Kakor beli slapovi eo se vsipaličez Kumlih plazovi sneženega prahu.
Ker gonjačev le ni bilo, se Je lovec pod
Kumlihocn dvignil in odšel proti dolini. Lssledil je bil kaj kmalu, da so se lovci že vrnili proti domu. Med potjo pa ga je na-
vdajal čuden nemir: kje sta ostala gonjača?
Družba se Je sestala vsa premražena in zaskrbljena. Manjkala sta od družbe dva, oba najbolj navdušena. Ni Jih bilo, čeprav sta zadnjo nedeljo dejala, ,da ne bosta odnehala pred gamsom z velikimi roglji.
Večer in prihodnja noč «ta bila žalostna za lovce in strašna za družine pogrešanih. Komaj se je spet zdanilo, so bih gonjači tanova v Planici. Toda to pot ne na veselem pogonu, marveč na izsledova-nju. V dnu prepada pod stenami Kura.ll-ha je ostrmel mlad gonjač. Pred njim je ležalo truplo starejšega Janeza, nekaj višje pa Je bilo videti iz snega le del drugega trupla To je bila najbolj žalostna pc*t za prijatelje planin skozi Tdcer tako lepo gorsko dolino. Gonjač Anek iz Rateč, ki ima danes kakih 50 let in je prenašal že 13 žrtev iz gorskih krajev, je hotel vedeti, kje in kako se je zgodila nesreča. Povzpel se je v stene in ugotovil, kako je moglo biti: gorski duhovi so čuvali onega gamsa z velikimi roglji, podobno kakor svojega varovanca Zlatoroga v Komni. Ko sta gonjača gnala gamsa nad prepadom, ki sega do prehoda iz Lop v Kumlih, je zaplesal nad stenami snežni vrtinec svoj divji ples. Odtrgal se je plaz in vihra je vrgla čez stene oba gonjača, ki sta hotela izgnati iz varnega zavetja velikega gamsa, ljubljenca belih žen ..
Vsi sveti so; na pokopališče gorenjske« vasice pod gorskimi velikani se je zbrala množica ljudstva. V lepem jesenskem popoldnevu, kadar žarki jesenskega solnca mehko poljubljajo zadnje ovetje in ko se v vsej prirodi občuti čudna tesnoba, se spominjamo umrlih svojcev in prijateljev: Odpadli so kakor listtje... Le malo je grobov, ki niso razsvetljeni. Kdo neki počiva v njih? Z napisa razbereš, da je to grob mladega planinca Iz daljnjih krajev
so ga, privabile planine ▼ našo dedMo. čeprav ob grobu al videti ljudi, fwvdar 11i eam. Ne(kj« daleč z% gorami vwteuje za
nJim ljubeče materino src«. V drugem grobu počiva divji lovec, Id ga je 1* Trei> te privabil močan gaan«, pa ga- Je zadela krogla v borbi z lovskimi čaivajL Blizu njega pa počiva lovec žrtev gorskega boja Tu sta si večna prijatelja, kakor so rt prijatelji val po ugaslih strasteh življenja. Na samujočem grobu, okrašenem z gorskim cvetjem plaka dekle. Po nesrs-čil se je bil njen dragi, ko Je trgal planike, gorske zvezdice, za svojo ljubico. V majhnem grobu, vsem posejanem z belim cvetjem, med katerim trepečejo lučke, sanja pastirček, zdrsnil J«, ko je iskal izgubljene ovčlce.
Otožno pojo zvonovi. Na krilih Jesenskega vetriča plovejo zvoki žalostne pesmi farnih zvonov čez prazno polje. Zaplavajo in zaigrajo nad gozdom, kjer odpada poslednje listje. Pa spet vzame glasove zvonov na svoja krila hladni jesenski dih in jih ponese še dalje, daleč, visoko v planine, kjer uživajo raj in večni mir duše vseh tistih, ki so vzljubili planine in so jih prav te sprejele v svoje sveto okrilje. Glasovi zvonov, ki jih poslušam na dan Vseh svetih v planinah, se mi zde kakor ubrano petje mogočnih orgeL Prihajajo, se jačijo, slabijo in spet umolknejo. Spomini so kakor grenke, a vendar čudno lepe pravljice iz davnih, najlepših časov, « planin... V dolino lega mrak in z r. jim večerni hlad. Dolina že počiva v vijoličnem mraku, vrhovi pa se Se kopljejo v zlato rdeči zarji. Na jasnem svodu se prižigajo zvezdice, drobne zlate lučke za vse, prav za vse, posebno pa za tiste, ki spe sami in pozabljeni. Zvonovi brne ln pojo otožno pesem dalje v tihi večer vseh pokojnih.
OBFHODAJA
angleških, čeških, domačih: štoSov kamgama, volnenega blaga za plašče in obleke
se z 2
prične pri tvrdki
&GERKMAN
POSLUŽITE SE UGODNOSTI IN PREPRIČAJTE SE !
Nadučitelj Josip Korošec:
na Pokljuki in drugi spomini
Leta 1868. je komisija v Ljubljani obravnavala nesoglasje med fužinarjema Ruar-dom in baronom Zoisom glede lastnine gozdov in pravic kmetov do gozdov in paše iz češenjsike srenje. K tej spadajo vasi: Češnjica, Jereka, Podjelje in Koprivnik.
Po ustnem izročilu je fužinar Viktor Ru-ard poslal okoli 50 rudarjev na Pokljuko, in sicer v Jerebikovec in Mesnovec, da so pričeli kopati železno rudo. To je pa naredilo hudo kri med kmeti češenjske srenje, pa tudi baronu Zoisu ozir. njegovim uradnikom to ni bilo všeč.
Župan v Češnjici Smukavec, po domače Bricelj, ukaže, da mora priti od vsake hiše po en moški na sv. Mihaela dan na Pokljuko, da preženo Ruardove rudarje (kna-pe). Tako se je glasil ustni ukaz, Smukavec je bil namreč Zoisov zaupnik in polurad-nik, a stanoval je v Češnjici, kjer je tudi županoval. Brat njegov je bil direktor stare ljubljanske bolnišnice. Stari Ljubljančani se ga gotovo še spominjajo.
Na sv. Mihaela dan se res zberejo doma-lega vsi posestniki iz omenjenih vasi na Pokljuki. Vodil jih je Kuharjev iz Jereke in ukazal, naj gre polovica možakov v Mesnovec, polovica pa v Jerebikovec ter naj prežene Ruardove rudarje.
S huronsikim krikom plenejo po rudarjih. Dobro, da so ti že prejšnji večer zvedeli, kaj jih drugi dan čaka. Prostovoljno se nočejo vdati in oditi. Kmetje so imeli palice in teh se zbojijo in zbeže. Kmetje jih pode še čez Mrzli studenec doli. Ruar-dovih rudarjev pa ni bilo več na Pokljuko. Nato je imela svoj posel omenjena komisija iz leta 1868.
čigavi so pokljuški goziSi
V letih 1793-96, ko je na bohinjskel Ko-privniku duše pasel naš prvi pesnik Valentin Vodnik, je imel oče Cerkovnik — pi al se je za Korošca — pet sinov. Najstarejši je prevzel domačijo, drugi pa se je priženil v hišo na nasprotni strani koprivniške-
. ga polja, v moj rojstni dom, znano Koro-'t šičevo gostilno. Poprej je vladal tukaj priimek Dobravec.
Sin tega zeta naše hiše je bil moj stari oče. Povedali so mi, da je bil to srednje velik, suhljat mož. Smejal se ni nikdar. Kadar je bil dobre volje, je malo požvižgaval. Čestokrat je bil izvoljen za čveka. Podžupan ali cvek je dobil od občine ali srenje navadno ravnilo na štiri robove. Na robove je delal zareze, ki so pomenile dnine za popravo te ali one poti ali popravo kakšne skupne koče v daljni planini. Takšna je bila takrat pobotnica. To ravnilo z zarezami je moral oddati občini, da je dobil plačilo za opravljeno delo.
Nekoč v novembru 1860. leta je cepil škodlje za streho na Lomu v dolini sredi pota med Mrzlim studencem in Športnim hotelom. Pomagala sta mu moj rajnki oče in Knotelj s Koprivnika. S sekirami in kiji so cepili poldrugi meter dolge krlje-hlo-de, da je daleč odmevalo po gozdu. Nato so jih cepili s cepilom na tanke deščice-šinkelne. Vreme je bilo prav neprijetno, megleno, mrzlo prav pravo novembrsko.
Kar prilomasti iz največje goščave »komisija« petih gospodov in dveh občinsikih mož. Zgrešili so pravo stezo in prišli ravno pred starega očeta. Komisar sodnik zavpije- »Kmet, kaj pa kradeš tu!«
»Kdo krade?« odgovori stari oče Jožef. »Ti-Ie gozdi so vsi naši!«
Sodnik prime za ki' in ga vrže v goščavo. Stari oče pa ne bodi len, primaže komisarju eno okoli ušes. da mu uradna kapa odleti z glave, in zakriči: »Ali mi g^eš iskat kij! Poba. ali mi bosta kaj pomagala?« »Bova!« in sta vzdignila vsak svojo sekiro na desno ramo, a s privzdignjeno levico sta si zakrila obraz, da bi jih gospodje ne videli, kako se smejeta.
Mojega očeta pa je eden poznal in ga vp_a?a potihoma, kje je prava steza v Kranjsko Dolino h gozda~ski hiši Moj oče mu rade volje pokaže pravo stezo in komisija jo srečno odkuri z bojnega polja. —
V prihodnji rimi pel j« stari ote JoAa nekaj ttnkelnor ▼ Lesc«. Kar ga ugleda gh-
var W., ko n pelje na Bled. Izstopi Iz kočije, gra prod njemu in ga vpraša:
»Ali ste vi Korošec iz Bohinja?«
»Da.c Glavar pa ga potrka po rami in pravi: »Ko bi bik* ▼ Bohinju pet takih mod, kakršen ste vi, pa bi bili v*i gozdi na Pokljuki vaši.« — »Ja, ko bi ne bilo Cešnji-ce,« se odreže Joža.
Vsi so že mislili, da je konec kazni sa klofuta Nenadoma dobita moj oče in Kno-felj vabilo, naj »e zglasita na sv. Jakoba dan 25. julija ob 10. uri dopoldne v Radovljici. Točno sta se zglasila pri sodnijl, kjer ju dobi neki sluga ter ju vodi po vseh pisarnah. Nikjer pa nista bila zaslišana. Opoldne se izgovarja sluga: »Tukaj nista nič zagrešila. Gotovo je kaj zapisanega na Javorniku pri grajščinsiki gosposki. Pojdita gori!« Res jo tolčeta v opoldanski vročini po prašni cesti skozi Žirovnico proti Javorniku. Ob 2. uri sta že gori. Ravno pride znan uradnik v pisarno. Pokažeta mu vabilo, ta pa pogleda v knjige in pravi: »Tu nista nič zapisana. Pojdita h Kosmaču, po-pijta vsak firkel vina. pa pojdita mirno Čez Kočno, Gorje in mimo Mrzlega studenca domov.« — To je bila vsa kazen.
Jasnovidec
Bilo je pred 35 leti, ko sem se razgovar-jal neko nedeljo po sv. maši s koprivniški-mi rojaki zunaj pokopališča. Na pokopališču poleg cerkve pa so se menili Gorjušci. Vmes je stal nad 1 m visok pokopališki zid, čez katerega se je slišala vsa govorica Gorjušcev. Mene so zanimale šale in posmehovanje mladeničev, pa vprašam, kaj je, da se tako smejejo.
Pa se oglasi Četrtnjakov rajnki krojač Blaže Čuden, vsevedež in silno zgovoren
moi, tepast, nad 70 let star. Kakor
je imel ▼ ustih gorjulki vivček, lepo * biseri vdelan in s precej visokim tornčkom na pokrovčku, pravega baročnega »loga. Krepko potegne iz vivčka, puhne dim iz ust
in prične pripovedovati:
»Ti-le mladeniči »e mi poamehujejo, ker
Jim govorim o prihodnosti. Pa boste videli, da se bo vse Izpolnilo, kar vam pripovedujem. VI vsi tukaj ste še mladi, pa boste to gotovo učakall in doživeli. Jaz ne uča-kam več, ker sem že pre3tar. — Tam gori na Koprivniški planini na Zgornjem Go-reljku, kjer se pravi na Vrnicah, bo nekoč še — becirk, — Hotel je pač reči, da bodo tam zidali in stavili mnogo hiš in vil. In glejte, na Vrnicah je zdaj g. Pemuša hotel »Pokljuka«, dalje več stanov (koč) in hlevov, kamor ponoči krave zapirajo, nad stropom pa do zime spravljajo seno, ki ga nasečejo (nakosijo) vsak na svojem rovtu. Takoj na drugI strani grička v Konti (bohinjski naziv za kotlino), pa je zidan veliki »Športni hotel« z okoli 40 sobami za tujce, lastno elektriko in vodovodom. Ko so pričeli zidati »Športni hotel«., smo se mnogi domislili Blaževih daljnovidnih prerokovanj. VA grička stoji nova krasna kapela, kjer se večkrat mašuje:
Po Goreljku Je raztresenih tudi že nad 20 vil in weekend-hišic. Ko bo dodelana koprivniška cesta, (tri četrtine jo bodo dovršili že tekoče leto), potem bodo rasle vilo še hitreje, saj je kupljenih okoli 20 stav-bišč.
Blizu pa smo tudi že pravemu becirk u. Ob času smuke in poleti sta sredi neizmernega gozdovja Pokljuke urejena pošta in telefon, in vsak dan vozi z Bleda sem gor avtobus z oddiha ali smuka željnimi ljudmi.
Po trgatvi v Pisecah
Pišece, 31. oktobra
Letos smo imeli v Pižecah tako žalostno trgatev, ko že od 1865. leta ne več. Takrat je 24. maja zapadel sneg. Mraz je uničil vse trsje. Sicer so podočniki pognali in nastavili Se precej grozdja. Toda nastopila je deževna in hladna jesen, da grozdje ni dozorelo. Bilo je baje tako trdo, da so ga s škornjami »drepšali« (tlačili). Mošt ni vrel v nobenem hramu in vino je bilo tako kislo, da ni bilo za piti. Tako stari možje, ki se te katastrofe še dobro spominjajo.
3. julija nam Je toča uničila naše najboljše vinske predele in kakor se vidi, menda nekatere za več let, ker Je les preveč zblt ln ranjen. Rabil bo delj časa, da ozdravi. Ampak tudi ta huda toča je bila muhasta. Dočim je vinograde na južni in južno zahodni legi do konca pobila, je onim v južno vzhodni in vzhodni legi bolj prizanesla tako, da so ti prišli na četrtino, nekateri celo na tretj no normalnega pridelka. Medtem ko prvi nimajo skoraj nič.
Ker je bil letošnji deževni avgust grozdju manj prikladen, je začelo grozdje pred časno gnitL Gnilobo je seve povzročil ki-seljak, drugi zarod grozdnega sukača. ki ga naši ljudje v cvetju vse premalo za-zatirajo. Videl sem v sosednji farl, kjer ni bilo toče, vzorne vinograde. Na moje začudeno vprašanje, kako so to dosegli, ml je posestnica pojasnila, da spomladi prav pridno zatirajo pedica, ki oči pije, za njim grozdnega sukača, ki cvetje trsa un'čuje. Uspeh tega prizadevanja je bil razveseljiv in je zatiranje teh dveh spomladanskih škodljivcev vsega uvaževanja ln posnemanja vredno.
Za deževnim avgustom Je nastopil lep ln topel september. Seve vse škode, ki jo je napravil avgust, ni mogel več popraviti. Grozdje je lepo prizorelo. Zbog tega utegne b'tl dobra kapljica vsepovsod tam, kjer so pri trgatvi vestno odbirali gnilo in po toči poškodovano grozdje. Rizling, najpozneje bran, je imel 20° sladkorja, portu-galka tudi 20°. traminec, silvanec in vel-tlinec skunaj zmešani 18". mešane vrste in kavčina 16°. kar odgovarja že bolj dobremu v!nskemu letu.
Vsi vinogradniki, ki j"m je toča pustila še nekol'ko listja in grozdja po trsju, niso vinograde samo poškropili po toči ampak tudi okopali. Ti vinograd' so si kolikor toliko pomogli. Rožje (les) je močno zrastlo in še zdaj so lepo zeleni. Zato so upi tukaj na precejšnjo trgntev v prihodnjem letu -upravičeni, ako se bo spomladi rezalo z vso previdnostjo.
P$ neprevidnosti fe vžgal avto
Litija. 31. oktobra Bilo je ob 5. zjutraj. Pri Boriškovih so še po večini spali, ko je zdajci na dvorišču večkrat tresknilo. Vmes so se zaslišali obu-' pni klici. Ko so prebujeni Boriškovi sko-| čili k oknom, je žarelo vse dvorišče v močnem siju. Nekdo je zaklical: »Avto gori,« in že so stekli domači v naglici oblečeni na kraj nesreče. Veliki ognjeni jeziki so

Med grobovi
.L . j plohe so razmočile zemljo, na- f polnile potoke in jarke, razgrizle ogone njiv, na katerih je poganjala iz sveže preorane prsti ozimina, in steple z drevja skoraj poslednji list, ki ga je strupena moč ju-trnjih oktobrskih slan odločila od vejevja, da je nihalo komaj na enem vlaknu, pozvanjalo med vejami in se skrivalo pod nje, kakor bi se hotelo zaščititi pred dež-/:m.
Trava na travnikih, ki jih nI prekrila voda, se je razrasla in je bohotela kakor spomladi; le za odtenek svetlejša je bila, kakor bi se ji starost morala videti že na barvi. Nekam resna je bila, in če jo je zamajal veter, ki je zapiska! časih med dežjem, je Zanihala mirno in dostojanstveno, ne pa brezglavo in prešerno, kot se ziblje trava spomladi.
Jarki so se poglobili; voda je trgala pro-dec iz njih ter ga metala na vratnike e.li v sadovnjake, grizla ceste, se skrivala po krtovih luknjah, frfrala iz njih na nasprotnem koncu in raznašala krtin je, ali pa je izpodkapala plotove, butala v sohe in se potuhnjeno valila v dolino, kakor bi se zavedala svojega razdiralnega dela.
Papirji so nehali pasti. PiemoSeni ln pre-mraženi 90 hodili po podstenjah- pred hrami, kot bi se ne vedeli kam dejati in bi iz-
gubili nekaj, kar jim je bilo nad vse drago.
Slovenske gorice so se pogreznile vase. Hrami so se skrili v dež in meglo, ceste po vaseh so postale zaradi blata skoraj neprehodne, in mnoge brvi, ki vežejo vasi med seboj, je odnesla povodenj.
Tu in tam se je zagnala v dež, ki ga je vrtinčil veter, kakšna gospodinja. Moževo suknjo je imela oblečeno, nad seboj pa jc •razprla preluknjan dežnik in šla resnega obraza proti pokopališču. Z boječo spošt-. ljivostjo je odprla po.kopali.-ka vrata, stopila v mrtvašnico po motiko, odšla h grobu svojega pokojnega otroka, očeta ali matere, ae pokrižala pred njim, poklekrrla z enim kolenom v blato, da je voda brizgnila naokrog, izmolila očenaš. nato pa je prekopala grob, vsadila vanj par rož, mu posula bočne 9trani z blatnim peskom, obrisala z janko kameniti križ, na katerem je pričelo rasti mahovje, očistila napis, da je bil bolj viden, nato ga je pa pre-čitala:
»Tukaj v Gospodu spi naša draga mati Jera Kukovec.« In spodaj je še stalo: »Za ves trud in za trpljenje. Bog vam večno daj življenje!« Obletela je napis enkrat, dvakrat in solze so ji privrele v oči. »Mati! — Kje ste, mati?!« je zahlipala, se oprijela motike, se nagnila naprej in pustila, da so
ji tekle sr.lze na sveže prekopanj grob. Rahlo je blisnilo skozi njeno glavo življenje zadnjih let: trud in trpljenje, in niti en s^m samest lep dan ni bil vmes, le tam nekje daleč, ko je živela še mati. je uzrla lepe dni, obdane s tonloto materine ljubezni, ali takrat ni cenila te -toplote, ker ni j po'na'a njene vrednosti, danes pa ji je bi-j lo hudo po nji. »Zlata mati! Zakaj vas ni več?« je iztisnila iz sebe, in njen glas je bil tako tri, tako boleč, da se ga je skoraj ustrašila. Zbrala se je, si obrisala solze ter se ozrla naokrog, kakor bi jo bilo sram iz-litih čustev. Pogled ji je obletel pokopališče. Tam pa tam je stala pred grobom ženska, opirala se je na motiko, glava ji je zlezla na prsi in negibno je zrla na grob, kot bi se pogovarjala s svojim mrličem. — Odleglo ji je, ko je videla, da se ni razncfeila sama, pomolila je še očenaš, pobožala z roko hladen in moker križ in odšla tiho med grobovi.
Čez čas se je pokopališče jelo prazniti. Molče 90 se razgubljale gospodinje v svo je hrame, na vasi pa je legla noč, ki je prinesla s svojo zoro dan Vseh svetnikov.
Nekaj velikega, nemi bolečini podobnega se je prikradlo v hrame z rojstvom jutra. Ljudje so vstajali drugačni kot sicer, govorili so drugače, obnašali so se drugače, in zvonovi po cerkvah so zvonili na svoj način.
Gospodinje so se oblekle v črnino. Glo-| beko iz 9krinj so privlekle črne naglavne i rute in temne volnene robce, gospodarji pa
t so se oblekli v črne suknje, si okrtačili sta- j •e, od moljev objedene črne klobuke, si j obuli škripajoče škornje in šli molče k cer- : kvi.
Po večernicah se je pomikal dolg sprevod na pokopališče. Raztrgani glasovi mrtvaških pesmi so plavali nad glavami ljudi, lezli počasi v srca. jih stiskali in grizli, da sko*aj ni bilo suhega očesa v sprevodu.
Dež je ponehal. Oblaki so se divje vozili po nebu, se grmadili v do zemlje viseča gorovja pa se zopet razlezli, da je pogledalo izpod njih jesensko sonce, ki se je ni-ža'o proti zapadu.
Pred velikim križem, sredi pokopališča, se je sprevod ustavil. Duhovnik je opravil mrtvaške molitve, potem pa je nagovoril zbrane. Veter je divjal med grobovi, pozvanjal z napisnimi tablicami na križih, plahutal s črnimi rutami žensk, in razna-šal besede duhovnega gospoda, da je bilo čuti le:
»In tako bomo tudi mi nekoč... Večno izveličanje ... Gospod bo sodil... Ne jokajte! ... Vse je tako usojeno ... Brez Njegove volje... Zakaj življenje je borba...«
Na grobovih so zabrlele sveče. Veter jih je ugašal, tiščal njihove plamene na gomile, potem pa se je nekoliko unesel in je le rahlo šelestel v grmovju, v cvetju oktobrskih rož in v rožmarinu, ki je raee4 tu pa tam na grobu.
Ljudstvo se je raztreslo po pokopališču, poklekovalo pred bivališča svojih umrlih,
objemali Fordov tovorni avto, vročina je bil« tolikšna, da niso mogli do vozila. Plamen je v tem švignil na streho gospodarskega poslopja ln prešel tudi na lesene stene šupe. Eni so svarili, naj ne hodi nihče blizu, češ da bo vsak čas eksplodiral bencin. Hlapec, ki je prvi ugledal požar, je stal kakor omoten na lesenem hodniku. Prva sta se znašla domača sinova Jože in Milan. Ukazala sta polniti škafe in sta sama gasila ostrešje. Kmalu so jima začeli pomagati tudi drugi.
Prisebnost je bila nagrajena in ogenj so res pogasili. Železno ogrodje avtomobila je od silne pripeke zvito, kako; bi bilo iz tanke pločevine.
Po pogasitvi ognja so začeli preiskovati, kako je prišlo do usodne nesreče. Prejšnji dan so bili z avtom na lovu, davi pa so hoteli po živino na Dolenjsko. Zato so potegnili avto le v šupo, da je bil ponoči pod streho, dasi imajo na zadnjem koncu dvorišča tudi posebno garažo. Kakor je zdaj prišlo na dan, si je večkrat kdo nalil bencina na gorilnik kar iz avta. Za ta nepremišljena rokovanja je izvedel posestnik, gostilničar in mesar g. Jože Borišek šele zdaj. Nedavno je prišel k hiši nov hlapec, priden in drugače pošten fant. Nekdo mu je včerajšnjo nedeljo namignil, da si lahko dolije bencina iz tovornega avta kar sam. Fant pa seveda ni bil vajen, kako je treba avtu streči. Davi Je bil prvi na nogah, in ko je stopal z leščerbo preko dvorišča, se mu je zahotelo nekaj kapljic bencina. Dvignil je pokrov in našel pipo. S »francozom« jo je toliko razmajal, da je v razburjenosti ni več mogel zapreti. Iz tanka je začela uhajati vnetljiva tekočina. Fant se ni zavedal opasnega položaja, leščerbo Je postavil na blatnik, sam pa je kakor brez uma stekel na hodnik in začel klicati na pomoč. V tistem se je bencin že vžgal. Sreča je, da so še pravočasno pogasili ogenj, ki bi lahko postal usoden za vso Boriškovo domačijo. G. Borišek ima precejšnjo škodo.
Za reorgamzasffo gospodinjskega šolstva
Aliansa Ženevskih pokretov v Jugoslaviji je poslala na merodajna mesta v Beogradu deputacijo, v kateri je Slovenijo za stopala goispa Cirila Štebijeva, predsednica Ženskega Pokreta. Med drugim so članice delegacije poudarjale važnost reorganizacije gospodinjskega šolstva v naši držar vi. Zahtevale »o, naj se odsek za to šolstvo v prosvetnem ministrstvu poveri ženi, ker moški tudi pri najboljši volji ne morejo imeti pravega smisla za gospodinjsko šolstvo in tudi nimajo strokovne izobrazbe, ki jo mora imeti voditelj tega šolstva.
Delegacija je prosila, naj se ukrene, da bodo one banovine, ki tega še niso storile, imenovale pri upravi v najkrajšem času gospodinjske referentke, oziroma nadzornice. S tem bi se več desetletij 9tara želja nMih ženskih organizacij po dolgih borbah morda vendarle uresničile.
Pol stoletja že deluje CM D, darujmo Še za pol stoletja!
močilo s solzam} vznožja grobov, zvonovi pa so zvonili žalostno in bolestno, kakor bi se ta dan hoteli izjokati tudi oni.
Tu in tam je stopil k sosedu sosed, s ka>-terim sta bila sprta. »Odpusti, Matija!« je blejaj, in segla sta si v roke, zakaj to je dan, ko človek začuti svojo ničevost, ko skopni iz src sovraštvo, ko pogleda grun-tar prijazno celo svojega viničarja, ko postane človek celo hlapec, ker odreče sebičnost in domišljavost in se vse misli vrtijo okrog onostranstva, okrog smrti.
Kakor duhovi 9e razhajajo množice, sveče pa migljajo na grobovih, mesec leze izza hribov, tam in tam pa še kleči pred križem ženska, ki se ne more ločiti od svoje-gla mrliča*
Po večerji so v hramih molitve za umrle. Gospodar moli, družina mu odgovarja, ko pa je molitvena ura končana, se družina razide spait in na Slovenske gorice se privleče mir, ki ga zmoti le se glas kakšne gospodinje, ki sprašuje svojega moža: »Si pustil za. duše dovolj vina na mizi? — Si odprl miznico, da bodo duše prišle lahko do gibanic in mesa? Veš, oče so gibanice imeli radi.« In ko gospodar potrdi, zaspita oba, po hramih pa začno migljati verne duše, tiho sanicajo po sobah, pogledujejo v obraze svojim sorodnikom, jih poljubljajo, gledajo in se jih vesele, potem pa se pogostijo pri mizah in ko je ura ena po polnoči, se grobovi zapro in drobne lučke med hrami ugasnejo. u________ _ Ignac Koprive^
»JUTRO« It B84
Jterak, 1« XL 1288.
LEGIJONAR NAM PIŠE IZ AFRIKE
Pot mladega slovenskega intelektualca med brezimne bojevnike
Našega rojaka Stojana Cirka, francoskega legionarja v Alžiru, se spominjate po njegovem dopisu v Jutru 18. IX. 1938. Znova se Je oglasil s temi vrsticami.
Pred dnevi sem dobil pošiljko, za katero se Vam najlepše zahvaljujem Prejšnjo o Kočevju in Fridrihštajnu smo tu s smehom brali: smeh nam je tukaj izraz krasnih spominov na davne dni mladosti in temne gozdove naše domovine.
Mrzlično sledimo po časopisju za dogodki, ki so se in se če bodo odigravali v osrednji EvropL Sicer imamo vse francoske, belgijske in švicarske časopise poleg beograjske Politike, pa nam je vse to pre-mala Čeprav smo se namreč odtrgali od prošlosti in smo tu samo brezimeni pionirji puščave, izvidniki za pokolenja, ki bodo tod mirneje in srečno živela, naše misli lete vedno v domače gnezdo. Tudi mi smo bili te dni pod bojnim šlemom. Prav za prav ne vemo, čemu — menda zastran lepšega.
Da se bo s Češko tako žalostno končalo, sem slutiL Ko sem bil junija v tukajšnji vojni bolnici hudo bolan na pljučih posledica nečloveških naporov v pustinjah Hauts Plateaux — sem v dneh okrevanja prejel časopise. Nemirno sem iskal vesti iz domovine, a tudi druge, na pr. iz Češke, ki me nanjo veže globoka in trpka srčna bolečina.
V drugi polovici junija sem zasledil v glasilu E c h o d'Oran (17. 6.) v predel-ku »Revue de la Presse« izjavo g. Mor-ruanda, narodnega poslanca iz Constan-tine:
»Nikoli ne bom odobril, da pošljejo v «nrt milijone Francozov, ker je versajska pogodba zagrešila zmoto, da je namestila v novo češkoslovaško državo tri in pol milijona Nemcev.
Zame je bilo to dovolj, da sem mogel misliti naprej in samo pričakovati nadaljnjega razvoja dogodkov, ki so tekli tako, kakor sem si predstavljal. Mnogokrat ču-Jem mnenje kolege Francoza, Angleža, Beljljca: »Cemu bi se bojevali zaradi te Sudetske dežele? Mi smo veliki narodi.
Mali naj bodo zadovoljni z malim!« •
Ko m« Ja lani brzec odpeljal iz Ljubljane proti Parizu, me je na državni meji zabolelo srce. Skoraj nisem imel zadosti moči, da pretrgam svoje življenje ... Prišel sem v Švico: naključje je hotelo, da sem ostal v lepem Bazlu teden dni. Hodil sem in blodil, z mosta gledal na hladni Ren, se spominjal domovine in Kalimeg-dana, Donave in Save, Hradčanov in VI-tave. Obšla me je želja, izginiti za vedno. V Španijo? Kot vojak sem zasledoval španske borbe. Zame so bile nezanimive, nemogoče, nesmotrne. Pomislil sem posledice. Ne, tja ne!
Slučajno sem slišal nekaj o legiji. V Afriko!
Ko sem na pristojnem mestu v Franciji izjavil svojo željo, so me vprašali, kje sem se naučil jezika. »V šoli in potem sam!« — »To ni mogoče. Tujci, ki niso bili prej na Francoskem, ne morejo govoriti tako gladko. Povejte, kdaj in kje ste bili že v tej državi!« Komaj sem jih prepričal, da sem prvič prestopil mejo galske zemlje, da me je dijaka nje govorica morila ter ubila v IV. razredu srednje šole, da me je obrnila na čudno pot vojaškega življenja.
Iskreno sem se izpovedal. Zaupali so mi ter me samega poslali preko Nancyja v prastaro trdnjavo zapadno od Verduna, ki stoji ob reki Mozeli. Duševno raztrgan sem obhajal tam svoj Božič! Zvonovi z bližnje stolnice so s srebrnimi glasovi delovali ko balzam na moje živce in na kovaška kladiva v sencih.
Oblekel sem kroj francoskega pešca, podoben našemu. Božični večer: razna darila, cigarete, vino, afriško sadje, sijajna hrana. A to razkošje ni moglo potlačiti notranjega glasu: »Veš, kaj si zdaj? Številka brez imena. Pomoči ne smeš iskati nikjer. Sam sebi si podpisal smrtno obsodbo!«
»Ni res,« sem se boril v sebi, »fortes fortuna adjuvat Grem v afriški pesek in pekel, da pozabim vse, kar sem v poslednjem času pretrpel na duši in na telesu, pozabim razočaranje, ubite nade, zastrte razglede. Na Silvestrovo 1937 me je nesel brzec Nancy—Marseille v novo podnebje, v svet večnega solnca. Kajti vse svoje dni sem hrepenel po solncu in svobodi, saj sem živel doslej v mrazu in mraku.
Skozi okno sem se iz vagona oziral po krajini. Francoske vasi segajo menda še v čase Cezarjevih legij. Avinjon je ostal za
Čitajte
širite naročajte »J U T R 0«!
mano i čudno papafko palačo, katere obrisi ln stolpi nemo spominjajo potnika na
preteklost
Pa Tara&kon, domovina Tartarina, ki me je tako zabaval s svojimi dogodivščinami. Marseille! PovodenJ svetlob® in naprej morje, ki si ga slutil onkraj luči. Stopamo iz železniškega voza. Potniki so vajeni pogleda na uniforme, saj v Franciji Je polno vojaštva. Vedo pa vendar, da smo afriški legionarJL
Polnoč je minila, ko smo kranfll na ulico, kjer so pred 4 leti množica čakala na obali stare luke, da pozdravijo gosta — Kralja. Poiskal sem mesto, kjer so mu krogle prebile srce. Da je ostal doma, tudi mene nocoj ne bi bilo tu Stal sem tiho, svet Je hitel mimo, brzeli so avtomobili. Tovariši, sami tujci v tujski legiji, so me čakali. Padel sem na kolena, s čelom udaril na spominsko ploščo: »O Gospodar, odpusti, Jugoslavije ne morem čuvati! Roka usode me vodi v nepoznano«.
Ob morju drži stara ulica Canebičre. Privezane vidiš motorne čolne, sportske jadrnice, ribiške barke. Kaka večja ladja je na odmoru
Ustavimo se pred mračnim, neprijaznim zidovjem: Fort Saint-Jean.
Po hodnikih in stopniščih dospemo na vrh. Noč, a pod nami in nad nami mlri-jade luči. Neštete zvezde na jasnem ne-bu, na stotisoče svetilk, s katerimi se igra valujoče morje.
Novo leto praznujemo brez posebnih obredov, a že drugi dan smo pripravljeni za Oran. Saint-Jean je stara utrdba, ki je nekdaj branila vhod v pristan bivše Masilije, kakor se je Marseille imenoval prej, ko so še vladali gusarji Mavri po Sredozemlju, pred njim pa feničanski trgovci in Rimljani Z njegovega stolpa sem občudoval Marseille: utrip ogromne luke, pristaniškega prometa Z daljnih Pi-renej pa je preko zaliva vel hladen veter smrti. Nad mestom stoji cerkev Matere božje Alžirske z velikanskim kipom, vidnim daleč tja na morje Pod stolpom pa so v kamenju — (balvani neznanskih skal, pripravljeni za kdo ve kam) — taborili »brezprizorni« (ptički brez gnezda), kuhali so in Si prali raztrgane krpe, svoje perilo. Kdo ve, kaj so bili? Skozi ta ozka vrata mimo St Jeana je pred 4 leti ponosno plul naš brod »Dubrovnik« z Viteškim kraljem. Na tem stolpu je plapolala naša in francoska trobojka, z njegovega ozidja so ga prvj pozdravili... Stoletja je živel St Jean, a ni videl žalostnejšega prizora, nego ga je nudila naša -vojna ladja, ki je nesla domov Njegovo truplo.
Tu je bil grof Monte Kristo! Tam na morju strmi 2 km stran na otočku grad If, nekdaj državna ječa, sedaj restavracija in turistična točka. Ko sem gledal Chateau d'If, mi je šinilo na um: Edmond Dantes je bil po nedolžnem 14 let brez sonca, jaz bom imel solnca še preveč. Imel je železno voljo do obstanka, njegova molitev je bila: Bog, obvaruj mi razum! Tudi jaz poznam samo to danes. In še to: Zgodi se volja Tvoja — vse drugo mi je nepotrebno. Naj me ravni Usoda Namenjeno mi je, da sem tu.
Kot deček sem čital Sienkiewiczev roman »Skozi pustinje in puščave«, nato razne potopise, o raziskovalcu Stanleyu in drugih. Zahrepenel sem po črnem kontinentu. A da bom hodil ko kamela obložen legionar pod afriškim soncem, to se mi ni niti sanjalo ni.
Ogromni parnik »Ville d'Alger« je pripravljen, da odplava mimo Balearov v Oran. Na obeh straneh velike trobojnicei podmornice-fantomi morajo videti, da je francoska ladja sicer bi pomotoma utegnile zgubiti kak torpedo.
Štiri velike vlačilke so potegnile parnik iz pristanišča. Na kljunu stoje sem se oziral na pobrežje med pritlikavce, zlasti žene, ki so mahale svojcem v pozdrav. Meni nima kdo. Samo materino srce težko bije: »Kje si sin, kod hodiš, si živ?«
Nobena reč me več ne druži z Evropo. Stresla se je ladja, zabobneli so silni stroji, vijak je zapenil morje. Z ladijskega nosa sem pasel oči po neizmernem vodovju, ki brizga na obe strani. Jasen, krasen dan, ali hladno je. Marseille ostaja za nami, stavbe se zlivajo v belo, nerazločno gmoto. Od blizu ogledujem grad If na otoku, strme stene, od koder so po Dumaso-vem opisu vrgli Dantesa v slani živelj, v svobodo. Ce je zgodba resnična, je bil čudež vmes.
Zemlja gine za nami, na desni se še malo vidijo Pireneji. Za nekaj ur pa smo sami sredi morja, lepega, sinjega, kakršen je naš Jadran. Naoblačilo se je, po malem prši. Krov se izprazni, potniki so krenili v notranjost in kakor nalašč: ostal sem čisto sam na skrajnem rilcu, naslonjen na ograjo.
Po glavi se podč misli. Okrog bučč glasovi. Strmim v pene valov, ki jih reže parnik: lete skoro do vrha palube. Morje se čedalje bolj vznemirja. To godi moji notrini. Galebi še spremljajo ladjo, a zmeraj jih je manj. Okoli mene diha pokoj: ne čutim, kako se morje igra s pa-nikom, ki se guga kakor lupina. Ne slišim, kao buči, kako neznanska množina vode buta ladjo v bok.
Misli vasujejo doma, kjer sem ostal samo še senca ... Črna zavesa je zagrnila 30 let. Zakaj? Saj sem vendar delal, se trudil, služil kralja in domovino. Kdo je bil srečnejši od mene, ko sem s pokojnim kapetanom Evgenom Djamonjo — brez planinske opreme, na skrpanih smučeh, pozimi 1931. — po dvodnevni borbi s strašnim metežem priplezal na Kučki Kom (2580 m), kamor se ob takem vremenu še
ni dokopal človek. Divja aam aa nafcofl boril s belo ženo v planini Bjelasicl, napo-
tivši se sam iz Beran v Kolašin: vso pot *o me spremljali volkovi Bravure so ma Je-klenile, telesni napori mi dvigali voljo do življenja. Črnogorska brda, ko sem občudoval vaše vrhe, neme in silna, sem razumel hrepenenje naroda po svobodi!
V duhu vidim domovino, čeprav strmim v penasto valovje Lyonskega zaliva. Videl sem vso domovino, vse njena krasote. Poznam svoj narod od severa do skrajnega Juga, od modrega Jadrana do zlatega Ba-nata. Narod Je eden, razume se med seboj. Doktrine voditeljev ga uče nemogoče, ga razdvajajo Dajte mu zasluženi mir, naj dela in ustvarja...
Najlepša zemlja, najleptt narodi Is te dalje se ne občutijo domače razprtija, njih glas se ne sliši več. A prešinja me grenka zavest, da nekdo med množico seje razdor in nesporazum Toda množica Je strašna. To vidim, ko strmim v razburkani element
Brod se nagne na levo, na desno, potem se zarije z nosom dalje, da besen skoči le
silne je preko valov. Dež gre venomer, moker sem in prezebel, a ne čutim Tako mi je toplo pri duši, ko sanjarim o domovini. Tedaj pa se stresem, ko vržem oko po sebi: legionar!
Nič več nimaš domačija. Tvoj dom Ja svet, črna Afrika.
Balearsko otočje. Zamolklo grmenje ▼ enakih presledkih. Štejem: 1-2-3-4-5. Jek topov iz španske vojne, ofenziva pri Te-ruelu To me prenese v stvarnost.
Mornar pride do mene, krčevito se držeč debele napete vrvi: »Pojdite doli na kosilo.« Sel sem brez strahu po spolzkem krovu, ki je skoraj vodo zajemal. Nekajkrat me Je hotel zaganjavec odtrgati, toda nisem se mu dal Moker ko miš sem stopil v medkrovje. Ljudje so me gledali ko čudo: Kako sem mogel vztrajati skoraj ves dan? Prestal sem obed na dežju. Mrak se je spuščal na morje. V medkrovju pa so
Y ISlabo vreme
Nevarnost za polt!
Zdaj je treba kozo pravilno zaščititi!
ELIDA
r^j-ijiiipiiiMji^s
ideali a asm

SI?
frčale stolice z enega kraja na drugi, potni kovčegi so plesali kakor živi, začarani. Potniki so si zdravili želodec. Smrad po bruhanju je bil neznosen. Hitro sem pojedel trojno porcijo, se napil vina in hotel zopet nazaj. Posrečilo se mi je, da sem se zmuznil in se skril na krovu. Za menoj se je namenil še en legionar, a ni videl, kaj se godi okoli nas: na morju še nikoli ni bil. Spolznilo mu je. Da ga nisem zagrabil, bi bil dečko izginil v globine.
Vso noč sem presedel na krovu. Hotel sem prvi zagledati novo zemljo. Ko se Je danilo, so že vreščali galebi okrog jadr-nikov ali se kazali v penastih valovih, ki so še vedno butali v ladjo s svojimi belimi grebeni.
Srečujemo tovorne parnike, hiteča na zapad, a tudi celo vrsto drugačnih plovil.
Iz morja se dviga pred nami temna ravna črta, ki raste, se veča, prehaja v neprijazno strmo obalo: Afrika — zemlja sonca, zemlja sanj tolikerim nemirnim
duhovom! Bolj in bolj se bliža. Krov sa polni z ljudmi. Pozabljeno Je vse. Nič več ne vem, kdo sem in od kod. O, nova domovina, bodi mi milejša od one, ki me ni potrebovala. Ne bojim se tvojega solnca, ne peska ne žeje. Vse muke bom prenesel, da pozabim, kar ml Je doslej naprtilo življenje.
Oran, belo mesto na prepadnem obrežju. Palme nad zidovjem, stara trdnjava Santa Cruz in kapelica. Lepo, romantično V luki plešejo privezane ladje. Gorostas-nl valovi skačejo čez valolom, šumč in bu-čč. Sijajen sprejem.
Množica čaka ladje na bregu Gosposki svet, ki ima tudi ob tem vremenu svojo zabavo, da gleda izkrcavanje ljudi in pošte iz Evrope; delavski svet, ki preži na svoj zaslužek Črnci in Arabci, uboge pare, ki pridno delajo za pičle pare bodisi kot šoferji ali na motornih čolnih ali pa kot nosačL
Se malo, pa sem stopil na črno celino s trdno voljo, da moram zdržati vse težko-če, ki so mi namenjene.
Radovedno sem se oziral po Arabcih: ljudje visoke rasti, mrkih lic in sovražnih oči. Legija Je njih strah. Ali ta strah je tod naredil čudež: iz razbojniške obale se Je razvila prijetna brežina, urejena mesta so zrasla tam, koder so pred sto leti stale neznatne vasL
Sto let in čez živi legija ponižanih, za-nlčevanih, razočaranih, tudi izvržkov človeštva. Toda pod uniformo francoskega peščca so vprav ti bili in so še pionirji po najbolj neobljudenih predelih Za njimi so se vile bele ceste, vzniknila so sela in mesta, zorelo je sladko grozdje po nepreglednih vinogradih. Zlato pšenično klasje se ziblje v lahkem vetriču, ki hladi znoj, lijoč potokoma s čela poljedelcu in vojaku legionarju. Ta drži v eni roki kopačo, v drugi Pa puško ali vrtalni stroj, da krči pot dalje v spečo zemljo. Za koga? Po tem ne vpraša Ne skrbi ga, kje mu bo grob. Star legionar, sin dela in pustinje, nima več drugih občutkov kakor za štiri pojme: čast in zvestoba, pridnost in stro-gorednost »Honneur — Fidšlitč — Va-leur — Discipline« je stoletno geslo legiji neznancev, ki ne vprašujejo za narodnost in ime.
Spomin na preteklost vedno bolj bledi, toda slika Domovine ostaja čedna in čista v srcu — Stojana Cirka.
Tragedija ob rojstvu naše mornarice
Spomini člana posadke vojne ladje „Bndapest^
VLrlbua UnllJa
Ob 201etnici našega osvobojenja, ko kličemo v spomin najrazličnejše dogodka, je težko razumljivo opisati razmere, v katerih so živeli naši rojaki, ki so služili pri bivši avstro-ogrski mornarici, ter vse, kar je bilo v zvezi s prevratom pri mornarici in kar je stalo pri krstu naše mornarice. Vsem, ki so služili pri bivši avstrijski mornarici več let, je dobro znano, da je bila na njenih ladjah zmes vseh narodov nekdanje monarhije. Razen malih izjem so se vse te narodnosti na bojnih ladjah med seboj še dosti dobro razumele. Združila jih je težka služba, v pičlem prostem času pa se je vsak zatekel med svoje in take skupine so druga drugo respektirale ali pa vsaj pustile v miru. Med vojno so bili mornarji raznih narodnosti še prav posebno složni pri svojem odporu proti tiraniji nekaterih oficirjev. V splošnem se lahko reče, da so bili mornarji zgledno solidarni. Do te solidarnosti so precej pripomogle nekorektnosti raznih oficirjev, ki so praznovali prave orgije na ladjah in v pristaniščih. Nekateri višji oficirji so imeli na ladjah svoje družine, kar je bilo sicer strogo prepovedano, drugi pa so pošiljali svoje sluge, a tudi zaupnike iz vrst mornarjev in podoficirjev na izredne dopuste zaradi nakupovanja živil ali pa zaradi tega, da so nosili družinam oficirjev v zaledje razne dobrote. V neštetih primerih so uporabljali oficirji mornarje za razna dela pri svojih družinah na kopnem ter jih tako odtegovali od redne službe na ladji, ki je padla potem na ostalo moštvo. Neki oficir je v Boki Kotorski kupil večje zemljišče na strmem pobočju proti Vermaču. Oficir je hotel, da bi mu mornarji to zemljišče kultivirali in da bi si tam zgradil vilo. Mornarji so se upirali,
potem pa so morali to delo opraviti sestradani ruski ujetniki. V Boki Kotorski so bili višji oficirji udeleženi pri obratu javne hiše, v kateri so morali mornarji opravljati stražo, podoficirji pa nekakšno inšpekcijsko službo. Poleg takih zlorab in izkoriščanj od strani posameznikov pa Je admiral Horthjr protežiral mornarje madžarske narodnosti. Zato ni čuda, da Je baš v Boki Kotorski izbruhnil upor.
2e v septembru leta 1918. Je uvidel admiral Horthy, da se bliža neizogiben polom To je lahko dognal po vedenju mornarjev. Da bi moštvo pomiril, je premestil nekaj oficirjev ter pri tem skrbel, da so prišli na vplivnejša mesta oficirji, ki so bili ne glede na narodnost zaradi korektnosti splošno priljubljeni. To pa ni pomagalo. Mornarji so bili prepričani, da se bliža konec in v tem prepričanju jih je temeljito podprla potopitev vseh nemških podmornic, ki so bile takrat vsidrane v puljskem pristanišču Nemci so odpeljali svoje podmornice na odprto morje pred luko, jih tam potopili in se potem s torpedovkami vračali v Pulj. Ko so svoje žalostno delo opravili, so pospravili svoje stvari in se odpeljali domov. Dne 25. ali 26. oktobra je admiral Horthy, menda po višjem naročilu, izdal na vse edinice odredbo, naj se rezervisti iz ozemlja ogrske krone še istega dne pripravijo za odhod v domovino preko Reke. Povelje je bilo razglašeno okrog 18. ure in na vseh edinicah je nastalo mrzlično vrvenje. Mornarji z Ogrske, Hrvatske in Slavonije so se pripravljali na odhod, ob 21. pa sta prišla na ladjo »Budapest«, kjer je služboval priča teh dogodkov, dva ped-f!Hrja z dreadno»u*hta »Viribus Uaitis« i-2r razglasila:
•— Rezervisti naj ostanejo, val oficirji
•o razoroženi, poveljstvo mornarice Je ▼ rokah mornariškega komiteja.
Komaj je bilo to razglašeno, so aa ia slišali z vseh ladij streli, vzkliki in petja. Zaradi nevarnosti zračnih napadov prej zatemnjene ladje so bile v hipu vse razsvetljene. Ob polnoči je bil tudi na naši ladji izvoljen komite in je kakih 30 podoficirjev in mornarjev vseh narodnosti zasedalo v oficirski menzi, oficirji pa so bili razoroženi in zaprti v svojih kabinah. V komiteju so bili poleg preudarnih tudi nezreli ljudje in tako ni bilo posvetovanj ne konca ne kraja. Zastopnik posadke vojne ladje »Budapest« je proti Jutru komaj izposloval pri komiteju, da so dovolili odhod onim mornarjem, ki želijo domov, in da so jih tudi oskrbeli z denarjem in živežem Razen Cehov ni znala nobena narodnost dobro organizirati odhoda svojih ljudi, Cehi pa so v nekaj dneh organizirali na tisoče svojih mornarjev in vojakov s kopnega ter odpotovali v bojni opremi, pod vodstvom svojih oficirjev v domovino. Mornarji so izpustili iz velike mornariške kaznilnice vse vojaške obsojence, v njo pa zaprli precej nepriljubljenih oficirjev. Mornariški komite je stopil v stik z narodnim svetom v Pulju, a vse njegovo prizadevanje ni imelo uspeha, ker ni bilo med mornarji nobene discipline. Z dopusta Je komite brzojavno poklical splošno priljubljenega fregatnega poročnika Mirka Pleiweissa, da bi prevzel poveljstvo ladje. Priljubljeni oficir se je takoj odzval in sprejet Je bil z velikim navdušenjem. Dela se Je lotil z veliko vnemo in mornarji so mu obljubili brezpogojno pokorščino.
Ob jutranji jesenski zarji 1. novembra pa Je bil potopljen »Viribus Unitia«. Brezskrbnost mornariške posadke sta izrabila dva italijanska oficirja, ki sta brod ponoči podminirala. Vse edinice so bile priča tragedije, ko se Je železni kolos preobrnil na desno stran, se pogreznil, se spet pokazal na površini, nato pa polagoma utonil. Zaradi razbesnelega morja je bilo reševanje nemogoče...
Tudi na ladji »Budapest« so mornarji slabo izpolnjevali svojo dolžnost do poveljnika Pleiweisa. Neko noč so lzropall ladijsko blagajno ter skladišča. Vse to Je prisililo dobrega poveljnika, da je odstopil. Ko je odšel na kopno, tudi komite nI imel več nobene veljave in polagoma so Italijani prevzeli vse ladje. Nekaj desetin slovenskih mornarjev se Je zbralo v hotelu »Triglavu« in ko so videli, da Je Pulj za Jugoslavijo izgubljen, so se odpeljali domov.
RADI O
6-CEVNl SUPEB
DIM 315©.—
RADIO r. z. z o. z^ Ljubljana — Miklošičeva cesta 8.
RADIOV AL, Ljubljana — Dalmatinova nllca IS.
JOSIP WIPPLEVGER, Maribor — Jurčičeva ulica M. 6.

»JUTRO« 8t. 254
Torek, L XL 1938.
Domače vesti
OPOZORILO! I Položnice prejmejo v današnji Številki vsi naši naročniki. Prosimo Jih, da naročnino nakažejo za november, po možnosti pa tudi še za zadnji mesec leta, za december že v prvih dneb novembra. Kdor ima še zaostanek, naj ne pozabi priložiti tudi tega. »Jutrovo« zavarovanje za smrtno nezgodo pri zavarovalnici »Jugoslaviji« ima za pogoj točno plačevanje naročnine.
Naročniki, ki imajo naročnino za november že poravnano, naj shranijo položnice za prihodnjo priliko, ko jim bo naročnina potekla.	UPRAVA »JUTRA«
• Spominslia siavnost oficirjev »z zadnjega letnika predvojne akademije. V veliki dvorani Oficirskega doma v Beogradu so et zbrali v nedeljo ofic rji, ki so dovršili 40. letnik nižje šole vojne akademije v Beogradu. Ta zadnji letnik predvojne akademije v Beogradu je Ime) mnogo absolventov, a pri jubileju se je v razmerju z nekdanjim številom vseh tovarišev zbralo le malo udeležencev. Absolventi 46. letnika 00 morali namreč lz akadem*Je takoj na fronto ln tam jih je ostalo več ko polovica. Zadnji letnik vojne akademije kraljevine Srbije je žrtvoval Jugoslaviji največ mladih oficirjev.
ojiiikcu
J<Mko Hanžek f
i	Hrastnik, 31. oktobra.
V zgodnjih jutrnjih urah se je raznesla včeraj po hrastniški dolini vest, da je umrl v Dragi splošno spoštovani podjetnik g. Janko Hanžek. Rajnki se je rodil L 1897. v Martinščini v Hrvatskem Zagorju kot sin posestnika. Kot mlad fant je šel po svetu in prišel tudi na Češko, kjer se je navzel slovanskega duha. Med vojno je bil nastavljen pri stavbni tvrdki inž. Fur-tinovič v Zagrebu. Kot tak je bil zapo-sljen med svetovno vojno, kjer je dobil kal bolezni, pri gradbah vojaških cest in železnic, skoraj na vseh frontah bivše monarhije. Po vojni Je sodeloval z ome-
•	Učiteljsko zborovanje. Učiteljsko dru-! Stvo za ljutomerski srez bo zborovalo v ' Gornji Radgoni v soboto 5. L m. z začetkom ob 10. uri. Na dnevnem redu Je redni občni zbor društva s poročili odbornikov, delegatov o skupščinah, proračun, določitev članarine. ViS. rač. lnsp. Srečko Vodoplvec pa bo podal referat o finančnem poslovanju So! ln obračunavanju z bansko upravo. Nečlanstvo Je tudi takrat vabljeno k pristopu.
*	Prof. dr.Gavaod Je tz»topO Is odbora oceanografskega instituta. Vseučiliški profesor dr. Artur Gavažzl Je Izstopil lz odbora oceanografskega Instituta v Splitu ln splitski listi so objavili njegovo Izjavo, v kateri navaja, da Je zdaj reSen vseh obveznosti do oceanografskega instituta ln da bo lahko svobodno to Javno naglašal svoja mnenja o tej ustanovi.
•	Izpit za profesorja srednjih tehni4Kih »ol j« napravil v Beogradu s odličnim uspehom tog. Ivo Babnik iz Toanačevega pri Ljubljani.
*	Na gradbenem oddelka tehnične fakultete v Ljubljani so bili diplomirani gg.: Boris Pogačnik, Igor Omersa, Hinko Majer, Teodor Heffler, Ciril Mravlja, Jože Starič, vsi iz Ljubljane, in Marjan Brilly iz Kranja Iskreno čestitamol
njeno stavbno tvrdko pri gradbi vodovoda v Beogradu in gradbi oficirskega doma v Skopi ju. Leta 1930. je pričel eksplb-atirati kamnolom za apno kemične tvor-nice v Hrastniku. Tako se je povzpel od navadnega delavca preko preprostega stavbnega figuranta do uglednega podjetnika.
Rajnki ni bil srčno dober samo kot človek, temveč tudi kot podjetnik Njegovi delavci so ga spoštovali in ljubili kakor očeta. Sicer je zahteval od njih delo ln red, a jim je dal tudi primerno zaslužiti Kako je ljubil svoje delavce, kaže dejstvo, da je po prav zgodaj kon- ! čanem letošnjem sezonskem delu v kam- ' nolomu prosil že na smrtni postelji obratovodjo kemične tvornice, naj zaposli čez zimo vsaj brezposelne družinske očete.
Dokler Je bil Se zdrav, je bil funkcionar hrastniških narodnih in drugih društev. Tako je bil več let odbornik Sokola, odbornik krajevne proti tuberkulozne lige, predsednik nadzornega odbora Rdečega križa ln predsednik Strelskega kluba. Društva bodo svojega agilnega člana zelo pogrešala. Kot družabnik je bil splošno priljubljen in dičila ga je prava slovanska gostoljubnost. Bil je z dušo in telesom Hrvat ln vedno dober državljan. Seveda je bil dolgoleten naročnik »Jutra«.
G. Hanžek zapušča 68 let staro mater, ljubljeno soprogo Fanl, ki je po rodu iz Rajhenburga, llletno hčerkico Faniko in brata
Pogreb bo na praznik Vseh svetnikov ob 6. zjutraj iz hiše žalosti v Dragi. Pred Sokolskim domom bo počastilo • svojega brata ob 7. uri zjutraj so-kolsko društvo. Sprevod se bo vil po hrastniški dolini do zaloge pive. Nadalje bo truplo z avto-furgonom prepeljano v Rajhenburg, kjer bo ob '/t 10. od Miklavčičevega križa pogreb k cerkvi sv. Petra, ob 10. maša, po službi božji pa pokop. Naj bo dobremu g. Hažku slovenska zemlja lahka.' Užaloščenim preostalim naše iskreno sožalje!
za jtsen in zimo

Ljubljana
*	Vrni! Je pred 50. leti najden denar.
V Sarajevu je muslimanskemu kulturnemu to podpornemu društvu »Gajretu« vpoko-jeni finančni nadsvetnik Gligč izročil 150 din ter navedel zanimive vzroke te poklo-nitve. Od nekega šahtapašiča je dobil te dni iz Rogatice pismo to nakazilo na 150 d'n. V pismu stoji, da je šahinpašič pred 50 leti našel 45 goldinarjev. Povsod Je poizvedoval po lastniku tega denarja, pozneje pa so se domislili, da je denar izgubil Gligič, ki je bil baš takrat premeščen iz Rogatice. Najditelj je tudi za njim podedoval m ker ni dobil od nikoder odgovora, je na najdbo pozabil. Imel pa je vse zapisano v svoji beležnlci in ko je pred dnevi pregledaval svoje stare papirje, je našel to beležko ta takoj poslal Gligiču v Sarajevo 150 dta.
Pri lenivost) črevesja, črevesnem katarja, obolenja danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja.
O?! res. S. 6t. 15. 4S1-W
•	Nenavadno maščevanje. Gradbenik Peter Opalič iz Gline je na licitaciji prevzel gradbo mosta v vasi Klasniču. Pripravil je ves material to ga zložil ob vodi. Najel je čuvaja, da bi stražil material, dokler ne začnejo z delom. Ponoči pa sta čuvaja napadla dva oborožena moža, eden ga je stražil, drugi pa je začel žagati gradbeni les. Ves material je uničil to tako napravil podjetniku veliko škodo. Kakor vse kaže, je b lo to maščevanje nekega konkurenta, ki se je tudi potegoval za razpisano delo.
Plašče
površnike
obleke
■
elegantne v prvovrstni izdelavi nudi v največji izberi po zmernih cenah
F. LUKIČ
pri trlmostovja.
*	Ptujski podružnici Družbe ®v. Cirila ln Metoda sta poslali glavni družbi 2.800 din kot del čistega dobička od veselice cb glavni skupščini v Ptuju 11. septembra. Vrlima odboroma iskrena hvala!
*	Name8tu venca na grob staršev Je daroval g. Rihard Tory Družbi sv. Cirila to Metoda 100 din. Iskrena hvala!
Gospodinje! vaše perilo uporabljajte odlični domači izdelek ?Oven« terpen-tlnovo milo, ki bo tudi Vas prav gotovo vsestransko zadovoljilo.
* Potop jadrnice. Na odprtem morju med Senjem ta Splitom se je pripel ila velika nesreča motorni jadrnici »Vardarc. Jadrnica je bila nagovorjena s stavbnim materijalom ta je plula proi Splitu. Sredi morja jo je zajel vihar, ki jo je treščil ob skalnate pečine otoka Raba. Jadrnica se je takoj potopila. Posadko so s težavo rešili, dočim je ves tovor izgubljen.
Kožuhovino
vseh vrst v veliki Izberi po prav ugodnih cenah dobite pri krznarju
JOSIPU DOLENCU
Sv. Petra cesta 19, telet. 22-62.
uprava razpisuje dve mesti zdravnikov
uradniJkih pripravnikov v banovtaskl bolnici v Murski Soboti ta mesto zdravnika združene zdravstvene občine Loče srez Slovenske Konjice. Prošnje je treba vložiti na banskl upravi do 14. novembra.
Iz Ljubljane
a— Šentjakobski gledališki od«- v Ljubljani bo začel letošnjo sezono v soboto 5. t. m. z dr. Kraigherja dramo lz družinskega življenja »Školjko«. V glavnih vlogah nastopijo Petrovčičeva kot Peptoa, Mle-kuževa kot Olga Bučarjeva kot Strelov-ka, Hanžič kot Maks, Košak kot Tonln, Gnidoveo kot dr. Lubta to Weber kot dr. Podboj. Dramska šola bo pričela svoje delovanje v nedeljo 6. t m. ob 10. dopoldne. Sprejemajo se Se nove članice to člani, ki čutijo sposobnost to veselje do odrskega delovanja. Prijave se sprejemajo na naslov: Šentjakobski gledališki oder, Mestni dom, ali pa osebno vsak večer od 20. dalje v Mestnem domu.
4VOCM tvLNO sUKULSlU DOAJ V SlShJU TELEFON 41-70
Divnl pri rodni posnetki v filmu
Divji lovec
Predstave: danes ob 3., 5-, 7. in 9. uri
V dopolnilo: Paramountov zvočni tednik.
SOfLOLIl PoseCajte In podpirajte , .	Sokolski klnol
Prihodnji spored]
Kdo je kriv?
Preimenovanj« ulic v Ljubljani je
res potrebno, kakor smo pisali 26. t. m. To je spoznal tudi mestni svet, ki Je že na svoji seji 3. marca sprejel nova Imena za ulice ta ceste v Zg. S ški to Stožicah. Naročene so bile tablice to tudi med tem že narejene. Pričeli so jih takoj pritrjevati to vseh 37 ulic ima danes že nove tablice.
u— Rožna dolina je čuden labirint ta popolnoma, upravičena Je bila pritožba našega lista glede imen cest to ulic, zlasti pa glede zmedenosti podaljškov raznih ulic to cest. Mestni kulturni odbor je že pripravil svoje predloge za nova ulična imena v Rožni dolini in tudi drugod, zdaj pa ta imena po željah prebivalstva mora sprejeti še mestni svet. Podaljški ulic iz stare Ljubljane v priključene občine so že dobili svoja imena, toda na preimenovanje vseh ul:c in cest v priključenih občinah bo treba čakati še nekaj časa, ker je bil kredit za preimenovanje razdeljen na tri proračunska leta in bo zadnji obrok tega kredita šele v proračunu za prihodnje proračunsko leto.
_______trn potrošnjo Je
uvedla prejšnja mestna uprava te 1. 1932., ko so naše gostilne, vtaotoči, delikatesne trgovine ln podobni lokali dobili računske
l^tke. Ker jih pa mnogi gostilničarji svojim gostom niso Izdajali, Je sedanja mestna uprava to davščino za L 1936-37 na željo gostilničarjev pavSallrala tako, da Je bila osnova mesečnega pavšala odmera 1 din v prejšnjem letu potočenega hektolitra vina ali piva. Združenje gostilniških podjetij Je pa 24. aprila kot zakoniti predstavnik vseh ljubljanskih gostilničarjev ln lastnikov vinotočev prosilo, naj mestno poglavarstvo na svoje stroške da tiskati posebna obvestila, da Je namen te davščine podpiranje mestnih revežev ln jo plača konzument od zapitka nad 5 dta, in sicer na računski listek, kamor gostilničar svojemu gostu zaračuna zapltek. Združenje gostilničarskih podjetij je pri tej priliki ponovno naglaSalo. da hoče s temi obvestili opozarjati goste po gostilnah, vinotočih ln kavarnah na namen ln smisel te davSčtoe to to davščino, ki Jo sedaj plačujejo gostilničarji v obliki pavSala, prevaliti na kon-sumente. Mestna občina Je tej želji ustregla to gostilničarjem so obvestila raznesli uslužbenci mestnega troSarinskega urada, ki to davSčlno tudi pobirajo. Računske listke, ki so Jih prej gostilničarji morali kupovati, pa sedaj daje mestni troSarinski urad vsem gostilničarjem brezplačno. Redkim izjemam, ki teh računskih listkov niso sami zahtevali, uslužbenci magistrata listov niso vsiljevali, ker mestna občina na tem, če kdo sploh hoče prevaliti zakonito občinsko davščino na konsumenta ta kako to stori, nima n;kakega Interesa. Občini gre pač samo za to, da s to davSčlno dobi čim več dohodkov za socialne namene ta za podpiranje mestnih revežev. Mestna uprava Se posebej prosi vse gostilničarje ln kavarnarje, naj tudi sami opozarjajo svoje goste na dobri namen te davSCne ta gotovo se nikdo več ne bo pritoževal, da bi odštel poleg svojega zapitka Se 25 par za mestne reveže. Res Je sicer, da Je za za-pitek 5 din in za najrazkošnejSl banket enaka taksa, vendar se nikomur ne brani, da pri velikih zapitklh zahteva, naj se mu zaračuna plačani vsoti primerna višja taksa za mestne reveže.
Otroško trupelce v gozda. Včeraj
popoldne je bila policijska uprava obveščena, da leži v gozdu za Cesto na Grad, ki drži od dolenjskega mostu proti Sancam. otroško trupelce. Na Grad Je pohitela policija, v kateri sta bila zdravstveni svetnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kette. Trupelce je bilo zavito v časopisni papir in zavrženo ne daleč od ceste. Držali sta se ga še popkovina in posteljica. Vsa znamenja kažejo, da Je bil otrok donošen, a mrtvorojen, ker ni sledu kakšnih poškodb V gozdu Je ležalo morda kvečjemu od nedelje. Da se ugo-tove podrobnosti, so trupelce pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo sodna obdukcija.
DANES VELIKA PREMIERA! Ob 15., 17., 19. In 21. ari. Krasno filmsko delo po znameniti noveli Demonska sila ln tragika Igralske strasti nI bila Se nikdar predočena na tako pretresljiv način kot v filmu po tej klasični noveli. Usoda slabotnih, strastnemu nagnenju zapadlih ljudi ln borba dekleta, hčerke ruskega generala za svojo svobodo ln srečo. Slika predvojne ruske aristokracije, propadel svet, družba hazarderjev ln lovcev za srečo, za denar, za ljubezen ln ženske LIDA BAAROVA ln ALBRECHT SCIIdNHALS. — KINO UNION, tel. 22-21
Fed. Dostojevskega
Igralec
u— Stenografske tečaje za začetnike, za parlamentarno p.s.no m za nemško stenografijo priredi tudi letoi, slovensko steno-grafsko društvo, ako se prijavi vsaj po deset reflektantov. Ukcvina je 30 din na mesec za dve tedenski uri. Prijave na trgovski akademiji.
Tudi za nial denar
se dobi dobra
MOTOHOVA KAVA
Vodnikov trg 5, tel. St, 2577; Krekov trg 11, tel. št. 2348.
u— Nadaljevalni tečaj češkega jezika
akademskega odseka Jugoslovensko-češko-slovaike lige se bo vršil vsako sredo ob pol 19. Pričetek izjemno zaradi praznika v četrtek 3. novembra ob 18.
a— Otvoritev letošnje sezone v Šentjakobskem gledališču bo v soboto 5. t. m. ob 20.15. Uprizori se domače delo, dr. Alojza Kreigherja, drama iz zakonskega življenja »školjka«. V tem delu nam je pri-Icazal avtor borbo človeškega duha proti gnilobi in borbo za lepše življenje. Igra jo dobro pripravljena in na novo opremljena. Sodelujejo prve močd odra.
u— Ljubljanske lc okolice pevce vabimo, da se v obilnem številu udeleže danes zjutraj ob 10. 6kupne vaje v Hubado-vi dvorani Glasbene Matice za nastop pri sv. Križu ob 15. pred Krekovim spomenikom. Arhivarji naj prhieso note: Ventu-rini: O Bog, usmili se, Prelovec: Poljana toži in Oj, Doberdob, Jtsn: Uslišinas Gospod to Dev: Vigred se povrne. Uprava Hubadove župe.

KINO SLOGA tel. 27-30
Premiera danes ■>b 15., 17., 19. in 21. uri
ALKOHOL — geslo tihotapcev! Tajni uvoz obeta ogromne dobičke, oblasti pa stoje budno na straži! — Vse preteče nevarnosti in tihotapske pustolovščine so napeto podane v filmu:
V BURJI IN VIHARJU
(Poslednje potovanje sv. Margarete.)
u— Prelskavanja betonskega zidovja ob Ljubljanici so se vnovič lotili. Znane je, da je zaradi razpadajoče betonske škarpe ob desnem bregu Ljubljanice tik šentjakobskega mosta nastalo sporno vprašanje ^lede betonskega mater.ala. V to svrho so že pred nekako dvema letoma izklesali na obeh nabrežjih od Brega in Krakovskega nasipa ter ob Grudnovem nabrežju vsčje kvadratne masive betona. Istotako so lani preizkusili tudi oporno betonsko zidov je ob Gradašč ci od trnovskega mosta navzdol. Preizkušnja materic/.a se je poverila strokovnjakom na tehnični fakulteti ljubljanske univerze. Zdi se, da je zdaj prišlo od ondod poročilo, zakaj včeraj in danes so pričeli vnovič kopati za zidovjem cb Gra-daščici na več krajih, da bodo pret pall še teren za zidom. Ob Ljubljan ci so to storili že prej. Od gradbenega ministrstvo je nam-ieč ta teden prižel pooblaščeni odposlanec, da v zvezi s tukajšnjimi prizadetimi strokovnjaki končno odda svoje nmenje. Zaradi tega bo tozadevna komisija došla že prihodnje dni na lice mesta, da ugotovi dejansko stanje morebitnega trajnega razkrajanja betonskega opornega zidovja.
u— češki tečaj za širšo JavnOst. Tudi letos bo priredila Jmgoslovansko-češkoslo-vaška liga brezplačen pouk deškega jezika za širšo javnost. Vpisovanje bo v četrtek 3. t. m. v pritlični učilnici šentjakobske šole ob 18.30 do 19.
u— V društvu »Soči« bo v soboto 5. t. m. v salonu pri >Levu« ob pol 21. govoril »o svetovnih dogodkih zadnjih 20 iet« g. prof. dr. Vinko šarabon. Govoril bo naj-prvo o dogajanjih v Evropi od Španije do Rusije, potem o najnovejših dogodkih v Srednji Evropi, življenje v bližnjem orien-tu, reforme paše Kemala in borba Indije za samostojnost. Preko Avstralije se podamo v Južno Afriko in v bivše nemške kolonije. V Zedinjenih državah in v Mehi-Ici bomo zaključili pregled z obiskom Grai_ čaka, kjer je vendar enkrat prišlo do sporazuma. Vabimo vse člane ln prijatelje k obisku. Vstop prost.
u— Pod voz Je padel. Včeraj eo pripeljali na kirurški oddelek 3^-letnega posestnika Vinka. Čeme'a iz štepanje vasi. Tako nesrečno je padel pod voz, da si je na-lomil hrbtenico.
Krasna filmska drama o veliki	11t«TC?fsi V2ilf*ftfrBri^ltte Horney
življenjski resnici in usodi!	*	*«ltwWfl Willy Birgel
KINO MATICA 21-24 ob 15., 17., 19. tn 21. uri!
u—Na Zaloški cesti, katero morajo prištevati med najprometnejše ceste našega mesta ne samo zaradi tramvaja, temveč tudi zaradi velikega tovornega ta osebnega prometa, je doslej stala kot stalna ov ra dolga in zelo dolgočasna ograja, ki je precej daleč molela proti cesti. Osebni promet predvsem je bil tod zaradi bližne tramvajske proge zelo otežkočen ln celo nevaren. Po končanih pogajanjih je vendarle prišlo do zaključka, da se ta neokusna čeprav zidana ograja v celoti podre to pomakne za več metrov nazaj proti Leon:šču, ki bo zdaj nudlo številnim posetnikom prijaznejše to razglednejše lice. S to ograjo bo odstranjena zadnja ovira prometne ln sedaj lepo široke Zaloške Cesta.
N"°va gostilna v St. Vidu, ki sta jo nedavno otvorila Lojze in Frančka Vrečar (v soboto amo napak zapisali Mrečar) zraven občinskega doma, je brez dvoma velika pridobitev za kraj. ki ee naglo razvija v del velike Ljubljane. Z gostilno, ki ji je pridružena moderno urejena mesarija, da so kuhinji vse specialitete pri roki, ta ki ima poleg več manj&h sob, pripravnih za zaključene družbe in sestanke, tudi velik, svetel salon, je št. Vid, skozi katerega gre vsako nedeljo na tisoče sprehajalcev ln izletnikov, dobil gostinski obrat, ki ustreza vsem zahtevam razva-janega meščanskega go&ta.
JUHO MEINL
UVOZ KAVE preselili
tmo so v nov! lokal
Tyrševa cesta št« 2
.(Hotel Slon).
Polšnik je zapustil ]
Med najprijaznejšimi zasavskimi vasica« mi je gotovo PpLšnik. V tem kraju Je polnih 24 let pasel ovčice vrli župnik g. Jernej Ko-vič; po rodu od Sv. Helene pri Dolskem, in si pridobil velik /gled med vsemi svoji*
mi Supljanl. Pa tudi izletniki, ki so prihajala semkaj, so ga cenili. Zdaj je šel v po koj ta se preselil v Zalog pri Komendi v, cerkljanski župniji, kjer Je podružnična cerkvica. Naj mu bo naklonjenih Se mnogo let v zdravju in zadovoljstvu!
V nedeljo smo poročali o zagonetnem izginotju 701etne ge. Suzane OficlJ-ve. Medtem ko je njena hčerka v nedeljo J 4. oktobra zjutraj k »ovala vozni listek pri blagajni, je nesrečna žena sredi najživah-nejšega vrveža v avli glavnega kolodvora v Ljubljani Izginila b/cz sledu. Vse do danes so jo iskali zaman. Danes prinašamo njeno rliko in naprošamo vsakogar, ki bi utegnil karkoli vedeti o nji, naj sporoči njeni rodbini. Med hmeljnikl St. 2 v Ljubljani, policijski upravi ali uredništvu »Jutra«.
U— Med slavnostnimi prireditvami, ki
bodo ta to prihodnji mesec v Ljubljani v proslavo 201etnice našega oevobojenja ln uedmjenja, epada na prvo mesto veliki 6lavnostnd koncert GL !uaj'ice, na katerem se bo izvajala Skerjančeva Bimfomid-na kantata za soli, zbor in orkester >Ze-dinjenje«. škerjamčevo »Zedinjemje« Je najpomembnejše slovensko glasbeno delo za soli, zbor ta orkester, ki je bilo napisano v zadnjih 3 letih. Delo je celovečerno ta traja izvedba, če teče brez pav«, skoro poldrugo uro. Podlaga kompoziciji sta dva Gradnikova soneta iz njegove znamenite zbirke »De profundla«, ki obravnavata naše uedinjenje. Prvi in drugI sonet veže lepo zasnovan ta razpreden ln-terludij, ki je prav za prav žalna koračnica, posvečena spoerinu padlim v svetov* ni vojni za naže osvobojen Je in uedinjenje. Krajši interludij tudi žalobnega značaja imamo že v I. delu skladbe, v katerem je ponazorjeno ob joka vanje žrtev za našo svobodo. Podrobna razlaga celega dela je pri obče na v programni knjižici, ki bo v četr-ek zjutraj na razpolago v knjigarni GL Matice. Prav tako se dc.be tudi vstopnice. Občinstvo vabimo, da v velikem številu poseti slavnostni koncert T proslavo naše svobode lm uedinjenja.
DEŽNE PLAŠČE
za dame in gospode, gumlrane in lmpregnl-rane lz balon svile. Otročje pelerince za Solo, pelerine za triclkle, oblačila za moto-cikliste. — Športna trgovina.
B. KOLB & PREDAUC
LJUBLJANA — Kongresni trg 4.
luko razgibane ti^hnosti, kakor
smo Jo v Ljubljani doživeli od sobote do danes, že dolgo nismo srečali zadnje dni v mesecu. Največ vrveža na ulicah je dala pač množica ljudi ki eo pred praznikom mrtvih od jutra do večera hiteli s polnimi naročji cvetja na grobove, a tudd ob večerih Je bilo po lokalih izredno mnogo gneče ta razigranosti. Redek je primer, da bi morali stražniki d". a ali tri dni pred prvim ponoči razgrajače ustavljati na cestah, v noči od sobote na nedeljo pa Je vendar nekajkraj prišlo do tega. Policija Je na raznih krajih aretirala celega pol ducata ljudii, ki so se pozno v noč zased eU po krčmah, pa ao hoteli to po po&> cijski uri na cestah nadaljevati aabatva (
(
Iz Celja
Krajevni odbor jadranske straže Je •priredil v soboro zvečer v kinu Metropo-lu proslavo 201etnlce osvoboditve našega morja. Celjski oktet 1e zapel >Ej cruba-Cut, tajnik krajevnega odbora JS g. Ger-lanc je orisal osvoboditev Jadrana In veliki dogodek 31. oktobra 1918., ko so na Bvetrcograkih vojnih ladjah zaplapolal* naše zastave. Celjski oktet je zapel pesem »Domovina*. Sledilo Je predvajanje filmov »Od Zagreba do Raba«, »Gospodar morskih globin« in »Boako In plra-lc, nato pa zelo lep film »Gospodarji viharjev«. V nedeljo dopoldne je bila maline ja, na kateri Je imel uvodno predavanje Sfd-tr.ošolec Janko Lešničar, predsednik pcd-nladka JS na drž. realni gimnaziji v Celju. V petek je bila v kinu proslava za L drž. deš\T in dekliško narodno Solo, v soboto za trgovsko, rudarsko šolo, šološol-ek!h sester, meščansko šolo v 2alcu in za vojaštvo, v ponedeljek pa za drž. deško hi n.e£čansko šolo ter H drž. narodno Solo v Celju
KINO MKTROPOL, K.P.D. predvaja ob 16.15, 13.15 in 20.30 znameniti vzgojni film pMAIJ LORD«.
o— Celjski šahovski klub Je priredil v petek v hotelu »Evropi« brzoturnlr za prvenstvo v oktobru, ki se ga je udeležilo 13 igralcev. Prvo mesto si je priboril g. Oijan z 11 točkami Izmed 12 dosegljivih, drugo, tretje in četrto mesto si delijo gg. Inž. Sajovic, Vladko Diehl ln Dobrajc, vsak z 8 točkami.
e— Delavska knjižnica se je preselila v bivše prostore Borze dela v poslopju Delavske zbornice. Prostori so lepo renovi-rani in je v njih tudi mr.ia čitalnica. Knjižnica bo od 3. t, m. dalje odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20.
Vsaka dama Ima rada svoj denar, še rajši pa svojo lepoto in mladost. — Gledališki frizer
ItIKO GROBELNIK
jCeVe, Glavni trg ln poleg hotela »Evropa«.
PARIŠKA IN DUNAJSKA DIPLOMA.
Cene iste Kot drugje.
e— Petja na pokopališčih. Pevsko društvo »Oljka« bo pelo danes od 14.30 na okoliškem in ob 15.30 ra mestnem ln vojaškem pokopališču. Oktet pevskega odseka gasilske čete v Gaberju bo pel danes ob 15. na bolniškem pokopališču in ob 25.30 ot grobu gasilskega voditelja g. Jerneja Vengusta na mestnem pokopališču.
e— Nabava avtobusa za celjske gasilce. Celjska gasilska četa je kupila ogrodje ln motor avtomobila znamke »Mercedes Benz* za 60.000 din. Sedaj bodo dali v Ljubljani izdelati karoserijo in bodo predelali vozilo v avtobus, ki gr. bodo po- j rabljall celjski gasilci v primeru požara | za prevoz moštva.
e— Žrtev napadalca. V soboto okrog 20. je neki posestnik Zadobrove napadel v Skofji visi pri celju 491etne£s posestnika Valentina Žagarja iz Škofje vasi. Udaril ga je z dvolitrsko steklenico po glavi ln ga hudo poškodoval, obenem pa ga Je zabodr? z nožem v desno ramo.
e— Dve hudi prometni nesreči. Ko je vozil 251etni hlapec Gracijan Fijavž s Frenkolovega v soboto po cesti, je privo-zil nasproti neki avtomobil. Fijavž je skočil z voza h konjem, v tem pa ga je podrl avtomobil na tla ter mu zlomil levo nogo in ga poškodoval po glavi. — Istega dne je zavozil 28letni Mihael Majcen iz Nove Cerkve s kolesom v neko hišo ter se hudo poškodoval po vsem telesu. DoLii je tudi pretres možganov.
Iz Maribora
j
' e— Nacionalna mladina poklanja prapor Maistrovih borcem. V imenu mariborske nacionalne mladine se je oglasil v tajništvu Zv~ze Maistrovih borcev g. Danilo Vahter, si je sporočil zbranim odbornikom ZMB, da hoče nacionalna mladina ob 201etnici osvobojenja pokloniti Maistrovim borcem prapor. Načrt prapora je izdelal stud. inž. arh. g. Danilo Vahter, velikost 1 X 1 m. Na eni strani bo državna trobojnica z napisom »Zveza Maistrovih borcev v Mariboru«, v 10 cm širokem belem roou pa napis: za kralja in slovanstvo. Druga stran prapora ima na modrem . polju belo označeno ozemlje naše kraljevine z napisom »Cuvajmo Jugoslavijo«, z državnim in mestnim grbom. Svečana blagoslovitev prapora je predvidena 1. decembra popoldne na Glavnem trgu.
o— Iz Zveze Maistrovih borcev. Zveza Maistrovih borcev se bo pridružila poklonita na Oplencu, ki jo priredi Zveza dobrovoljskih organizacij za severno ozemlje v novembru. V skupni žari, ki jo ponese organizacija na Oplenac, bo tudi prgišče prsti naših obmejnih krajev Maribora, Murske Sobote, Gornje Radgone in Dravograda. Prijave sprejema tajništvo.
a— Mariborski Javnost!. Zveza Maistrovih borcev priredi vsako leto svoj večer, katerega čisti dohodek je namenjen revnim ln brezposelnim članom-borcem. Sobotno prireditev naših Maistrovih borcev v Narodnem domu naj posetijo vsi Mariborčani, ki vedo ceniti njihovo delo ter njihove zasluge.
a— Ljudska univerza v Studencih
otvarja v četrtek 3. t m ob 19. v dvorani deške šole novo sezono. Na sporedu je Cankarjev večer ob 201etnici njegove smrti. Predaval bo prof. Rudolf, recitiral J. Mlaker. Nekaj pesmi bo zapela »Enakost« Vstopnine ni.
a— Vsi sveti v gledališču. Nocoj ob znižanih cenah Finžgarjev »Divji lovec«.
a— Epilog ptujskih dogodkov, ki so se pripetili v noči na 20. aprila t. 1., bo v sredo 2. novembra pred okrož. sodiščem. Pred sodnikom poedincem se bo zagovarjalo 9 obtožencev, med njimi 3 ženske.
a— Mariborska sekcija Združenja gledaliških igralcev je imela te dni v Narodnem gledališču svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Pavel Rasberger, tajnik Edo Verdonik, blagajničarka Mileva Za-krajškova, odborniki Edo Grom, Ljudevit Crnobori, Lojze Standeker. __
a— Lovska smola. Na Dravskem polju je bil lov skupine mariborskih lovcev. Ko je skupina Sla preko polja, je za hrbtom prvega lovca vzletel fazan. Lovec se Je obrnil. Pri tem pa se mu je lovska puška po nesrečnem naključju sprožila. V naslednjem hipu se je zgrudil na tla s prestreljeno levo nogo 181etni posestniški fin Franc Gaj št iz Cirkovcev.
a— Kriminal. Na »letnega Invalida
Josipa Bergleza so navalili neznani napadalci in mu razklali ustnice ter mu prizadjali težje poškodbe na glavi. Ber-glez se zdravi v tukajšnji bolnišnici. — Mariborska policija je pc temeljiti preiskavi pojasnila številne tatvine perila v »Vesni«. Zajela je 191etno Katarino, ki je v omenjenem zavodu prala perilo. Nekaj ukradenega perila so našli na njenem domu. Perica pride pred sodnike. — Aretirali so 501etnega viničarja Franca P.
Iz okolic« Sv. Lenarta. Prijeli *> g« ^
raj na trgu, ko Je prodajal ukradene kokoši. Na policiji je zatrjeval, da Je kokoši kupil od nekega drugega viničarja Zadevo bodo razčiščevali na sodišča — Na policiji so zaslišali delavca Franca Lube-ja, ker je na Glavnem trgu naklestil nekega Kristjana Cergolja. — Izpred neke gostilne v Taborski ulici Je izginilo ta-petniku Ignaciju Pllberšku s Pobrežja kolo znamke »Rikse«, Id ima ev. številko 2-129.185/19.
Clo§podar§tTo
»Slovenske samoupravne hranilnice v letih
1918-1938"
Za mednarodni praznik varčevanja, ki ga slavijo tudi letos po vsem svetu dne 31. oktobra, je Zveza jugosloveuskih hranilnic v dravski banovini izdaLa zanimivo brošuro: »Slovenske samoupravne hranilnice v letih 1918 — 1938.« Namen te brošure je, pokazati najširšim krogom našega prebivalstva važnost varčevanje in štednje ne le za posameznika in za njegovo bodočnost, temveč tudi za vse narodno gospodarstvo, čigar napredek in razvoj v znatni meri omogočajo prihranki, ki se zbirajo v domačih denarnih zavodih. Praznik varčevanja so včeraj proslavljali po šolah in brošura, ki jo je izdala zveza, je otvorila podlago za predavanja naši mladini o splošnem pomenu varčevanja.
Uvodno poglavje brošure nam prikazuje zgodovinski razvoj samoupravnih hranilnic na področju dravske banovine s posebnim ozirom na ogromne koristi, ki jih ima slovensko gospodarstvo od samoupravnih hranilnic kot obče koristnih denarnih zavodov. Hranilnice niso dajale samo posojil privatnikom ter samoupravnim telesom za gradnjo šol, javnih naprav, vodovodov, mostov, želznic, gasilskih domov občinskih uradnih poslopij in stanovanjskih hiš itd., temveč so znatne zneske žrtvovale tudi v obče koristne namene. S posojili hranilnic je bilo v Sloveniji doslej zgrajenih 398 šol, 119 občinskih uradnih poslopij in stanovanjskih hiš, 83 vodovodov, 25 elektrarn in elek-trifikacijskih omrežij, 4 plinarne, 19 bolnišnic. 14 hiralnic, 32 gasilskih domov. S posojili, ki so jih dale hranilnice, pa so bile zgrajene številne ceste, zgrajeni so bili mostovi, izvršene regulacije in melioracije in druge javne naprave. Mnogo so hranilnice že pred vojno pa tudi po vojni žrtvovale v obče koristne namene. Ce p. edvojne zlate krone preračunamo v dinarje tedaj dobimo približno vsoto 200 milijonov din.
Brošura opisuje tudi razvoj denarne krize, ki je nastopila leta 1931 ter uspeh, ki so ga dosegle hranilnice v teku let v strem-
ljenju, da zopet vzpostavijo svojo likvidnost Zanimiv« tabela nam kaže gibanje vlog pri samoupravnih hranilnicah v Sloveniji v povojnih letih. Iz te tabele kosne-mamo naslednje podatke o stanju hranilnih vlog (v milijonih din):
31. xn. stanje prirastek ali padee
vlog v. prlm. s prejš. letom
1926	624	H-141
1927	728	;+104
1928	860	[+132
1929	1007	.+147
1930	1181	+174
1931	1269	+ 88
1932	1198	— 71
1933	1147	— 51
1934	1116	— 31
1935	1092	— 24
1936	1038	— 54
1937	1044	+ 6 31. Vm. 1938 1089	+ 45
Čeprav so se hranilne vloge po vojni naglo dvigale, vendar še nismo dc .,egli predvojnega stanja, saj so znašale ob koncu leta 1913. vloge pri slovenskih hranilnicah 191 milijonov zlatih kron, kar predstavlja danes okrog 2865 milijonov din.
Pet let so zaradi denarne krize vloge pri slov nskih hranilnicah nazadovale. Toda zaupanje vlagateljev se je polagoma pričelo zopet vračati in že lani so zabeležile hranilnice malenkostni prirastek vlog. Letos pa so se v 8 mesecih vloge zopet dvignile za 45 milijonov.
Ob zaključku opisuje brošura tudi najnovejše dogodke v zvezi z nervoznostjo, ki je tudi pri nas zajela vlagatelje ob koncu septembra zaradi vojne nevarnosti. Spričo likvidnosti so naše hranilnice s pomočjo Narodne banke ^hko v celoti zadostile zahtevam vlagateljev. Ko je bila odstranjena vojna nevarnost, so se vloge zopet naglo pričele vračati v hranilnice. Vlagatelji so se torej prepričali, da lahko nadalje v polni meri zaupajo denarnim zavodom, ki so najnovejšo preizkušnjo odlično prestali.
Naš plačilni promet s siidetskim ozemljem
Prejšnji teden smo porcJali, da je naša Narodna banka izdala obvestilo, ki pravi, da sprejema vplačila na češkoslovaški kli-ring tudi v primerih, kjer se vplačila vrše v korist tvrdk iz krajev, ki ne pripadajo več Češkoslovaški. Ta vplačila bodo vknji-žena na posebnem ačunu v češkoslovaških kronah.
Sedaj je Narodna banka izdala pooblaščenim zavodom še navodila glede plačilnega prometa s sudetskim ozemljem za obveznosti, ki so nastale po zasedbi od strani Nemčije. Navodilo pravi:
Vse blago, ki se uvaža iz Krajev, ki jih je češkoslovaška odstopila Nemčiji, na podlagi poslov, ki so bili zaključeni po 10. oktofciu t. L, se mora plačati na podlagi določb plačilnega prometa z Nemčijo. V dokaz, da je blago uvoženo iz omenjenih krajev služi potrdilo o izvoru, izdano od strani nemških pristojnih organov. Fakture nr j se vsekakor glasijo na marke. Za plačilo tega blaga se moralo, kakor v plačilnem prometu z Nemčijo, nabavljati na borzi klirinški čeki na marke, vplačila pa se vršijo na zbiralni račun »B« nemške obračunske blagajne pri Narodni banki.
Blago, ki je bilo uvoženo Iz sudetskega ozemlja pred 10. oktobrom t. 1 pa se plača do nadaljnjega preko kliringa s Češkoslovaško. Ta vplačila se knjižijo na poseben račun v češkoslov. kronah.
Vprašanje povečanja našega izvoza lesa v Italijo
Poročali simo že. da se bodo 3. novembra pričela v Rimu trgovinska pogajanja med našo državo in Italijo, in sicer v okviru italijansko-jugoslovenskega stalnega gospodarskega odbora. Izvozniki lesa so ob tej priliki opozorili merodajne faktorje na potrebo, da se ukinejo omejitve pri izkoriščanju italijanskih uvoznih kontingentov za naš les, ki so bile uvedene v začetku letošnjega leta zaradi naraslega klirinškega salda. Klirinški saldo je od tedaj nazadoval od skoro 200 milijonov na 78 milijonov din. Stanje kliringa bi bilo še ugodnejše, če bi se naš uvoz italijanskega blaga obdržal vsaj na lanski višini. Vrednost našega uvoza iz Italije p« je znašala v prvih treh četrtletjih letošnjega lefa le 307 milijonov din, t. j za 18 milijonov manj nego lani, medtem ko se je spomladi splošno pričakovalo, da se bo uvoz iz Italije povečal, kar bi omogočilo povečanje našega izvoza. Po vesteh iz Beograda bo italijansko jugoslovenski stalni gospodarski odbor na svojem rimskem zasedanju razpravljal o tem vprašanju, kakor tudi o predlogu, da se omogoči povečanje izvoza celuloze v Italijo.
V tej zvezi bo odbor znova razpravljal o vprašanju ukrepov za povečanje uvoza italijanskega blaga. Že pri zadnjem zasedanju odbora je bilo sklenjeno, da se omogoči uvoz italijanskega umetnega bombaža (fiocco) v našo državo. Znižana je bila sicer uvozna carina na umetni bombaž, do danes pa še ni rešeno vprašanje skupnega davka na poslovni promet in se umetni bombaž obremenjuje pri uvozu s skupnim in luksuznim davkom, kakor umetna svila. Take obremenitve pa ta tekstilna surovina ne prenese. Predlog za izenačenje skupnega davka na umetni bombaž s skupnim davkom na naravni bombaž leži že več mesecev v finančnem ministrsrtvu. Zato se umetni bombaž še ne uvaža v našo državo. Znova se pojavlja tudi načrt za ustanovitev tvornice za umetno svilo in umetni bom-
| baž v naši državi. Nadalje obstoji načrt, ( po katerem naj bi se v Južni Srbiji zgradila velika predilnica za predelavo domačega bombaža, ki bi bila tudi urejen« za predelavo domačega bombaža mešanega z umetnim bombažem, kar bi kakovost našega bombaža znatno zboljšalo.
Problem premoga v Italiji
Ponovno smo že poročali o zasedanju italijanske vrhovne komisije za avtarkijo. Ta komisija je med drugim razpravljala tudi o problemu premoga. Italija je zadnja leta znatno dvignila svojo premogovno produkcijo, vendar je problem premoga Se vedno najtežje rešljiv problem italijanske avtarkije. To velja ziasti za črni premog. Letošnjo italijansko produkcijo Črnega premoga cenijo na 1.5 milijona ton (1. 1929 je vnašala produkcija le 220.000 ton). Po več letih stalnega dviganja je količina letos nekoliko nazadovala. Uvoz premoga pa je letos v prve.n polletju desegel 6 milijonov ton in bo do konca leta gotovo prekoračil 12 milijonov. Dvignila se je tudi Italijanska produkcija rjavega premoga, ki je že prekoračila 1 milijon ton. V kakšni meri bo mogoče še nadalje povečati produkcijo, je težko presoditi. Vsekakor pa bo Italija še v veliki meri navezana na uvoz prvovrstnega inozemskega črnega premoga, zlasti za kemično in metalurgično industrijo.
Problem premoga posega v okviru Italijanskih avtarkičnih stremljenih tudi na področje umetnega gumija. Znani italijanski industrijec P'relli je na zasedanju vrhovne komisije za avtarkijo poročal o tem vprašanju ter je med drugim navedel, da je ena tvornica za proizvajanje umetnega gumija že v obratu, druga pa bo pričela v kratkem obratovati. Najvažnejša surovina za proizvajanje umetnega gumija pa je zopet premog, ki ga more Italija uvažati. Zato se Italija prizadeva doseči samostojno oskrbo s surovim gumijem po naravni poti, in sicer z velikopotezno organizacijo plantaž za gumi v kolonijah. Istočasno so pričeli v Italiji sami gojiti mehiško rastlino »guajule«, ki daje sicer manjvredni gumi, ki pa se da do 20% brez škode primešati k pravemu naravnemu gumiju.
Oskrba okrnjene češkoslovaške s premogom
Češkoslovaška je po odstopitvi sudetskega ozemlja izgubila pretežni del svojih premogovnikov rjavega premoga. Z odsto-pitvijo tješinskega ozemlja Poljakom pa je izgubila bogate premogovnike najboljšega črnega premoga. Tudi v ozemlju, ki ga je zasedla Nemčija je več revirjev črnega premoga. Te izgube so težko zadele češkoslovaško gospodarstvo, saj je na premogovnem bogastvu v znatni meri slonel dosedanji industrijski razvoj te države. Zato je naravno, da posvečajo odgovorni faktorji vprašanju premoga največjo paž-njo v okviru reorganizacije države in gospodarstva. V premogovnih revirjih, ki so ostali Češkoslovaški, so pričeli z vso naglico otvarjati nove rove, da povečajo domačo produkcijo. Istočasno pa je bilo treba ugotoviti, kakšno je trenotno stanje oskrbe Češkoslovaške s premogom.
Konzum črnega premoga je znašal lani na celotnem starem področju češkoslovaške 14.8 milijona ton. Uvoz črnega premoga je znašal sicer 1 milijon ton, vendar je našel kompenzacijo v izvozu črnega premoga. V novih mejah bo seveda konzum črnega premoga manjši in se ceni (glede na obseg izgubljenega področja, tamošnje industrije in železnic) na 8.6 milijona ton v letu. Na premogovnike črnega premoga, ki so ostali v češkoslovaški pa
Žarnice
TUNGSRAM
Kn^picti
odpade od celotne lanske produkcije 6.9 milijona ton. Pri dosedanjem obsegu produkcije bi Češkoslovaška v novih mejah lahko krila 80% potrebe z domačo produkcijo. Ta domača produkcija pa se de še znatno povečati, vsaj do one višine, ki je potrebna za popolno oskrbo domače potrošnje.
Mnogo težje so izgube glede rjavega premoga. Lani je znašal na starem področju Češkoslovaške konzum rjavega premoga 15 milijonov ton Pretežni del premogovnikov rjavega premoga pa je morala Češkoslovaška odstopiti Nemčiji in odpade od lanske produkcije rjavega premoga na sedanje področje Češkoslovaške le 1.3 milijona ton nasproti predvidenemu konzu-mu, ki se ceni na 9.5 milijona ton. Češkoslovaški premogovniki rjavega premoga bi torej pri dosedanjem obsegu produkcije krili le 14% predvidene potrošnje.
Zaloge črnega premoga se na sedanjem področju republike cenijo na 2162 milijona ton, kar bi pri letni potrošnji 8.6 milijona ton zadostovalo za 250 let. Zaloge rjavega premoga pa se cenijo le na 539 milijonov ton. Te zaloge bi bile v 59 letih izčrpane, če bi hotela Češkoslovaška vso bodočo potrebo rjavega premoga kriti z domačo produkcijo. To pa zaenkrat ne bo praktično izvedljivo ln bo morala Češkoslovaška rjavi premog v bodoče uvažati iz sudetskega ozemlia. Ker pa je verjetno, da so na ozemlju Češkoslovaške še neodkrita ležišča črnega in rjavega premoga, tako v Južni Češki in Slovaški in Podkarpatski Rusiji, zato je češkoslovaška vlada odredila, da se mora takoj pričeti z delom pri izsledovanju novih ležišč.
Gospodarske vesti
s= Gradnja železnice Črnomelj — Vr-bovsko. K naši nedeljski notici o tretji licitaciji za gradnjo proge Črnomelj — Vrbovsko smo prejeli od informirane strani naslednje poja nilo: Druga licitacija, za gradnjo prvega in petega odseka proge ni bila vezana na višino proračuna, ampak so mogla gradbena podjetja staviti cene po lastnem preudarku. V tem torej nI najti razloga, da slovenska podjetja pri drugi licitaciji niso sodelovala. Kavcija je odmerjena na 5% svote, ki bi jo podjetniki sami ponudili. Tudi tretja licitacija ni vezana na proračunsko vsoto, ampak mora biti cena le nižja od najnižje ponudbe pri drugi licitaciji. Pri tej dr"gi licitaciji je bila najnižja ponudba za prvi odsek za 34% višja nego proračuna, najnižja ponudba za peti odsek pa je bila nasproti proračunu za 25% višja. Ako se pri tretji licitaciji ne dosežejo cene precej izpod teh visokih ponudb, potem bo železniška uprava gradila res v lastni režiji, ker se ne more ukloniti pretiranim zahtevam, tudi če upošteva vse okolnosti, ki Jih navajajo podjetniki sebi v prid. Po novem načinu režijskega. dela bodo stroški gotovo primerni in se gradnja ne bo zavlačevala. V bodočnosti bo treba morda tudi revidirati stališče, da jmejo licitirati samo domače tvrdke.
= xxn. zbo? Centrale industrijskih
korporacij. V četrtek 10. novembra bo v Novem sadu XXII. zbor Centrale Industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije, in sicer v dvorani tamošnje Zbornice za TOI (Bulvar kraljice Marije št. 3). Dnevni red obsega dve točki: 1. Javne na-bavke, 2. davčna obremenitev industrije, zlasti njenega produkcijskega procesa. Tako bo dana članom možnost, da se v večji meri udeleži diskusije v teh vprašanjih.
—	Izvoz živine v Češkoslovaško. 2e od
konca prejšnjega meseta je naš izvoz živine v Češkoslovaško navezan edino na pot preko Rumunfje, kjer pa traja prevoz 4 dni dalj nego preko Madžarske in so vrhu tega prevozni stroški za 2000 din dražji. Tranzitni promet preko Madžarske po Dunavu je sicer zopet otvorjen, železniški promet na madžarsko-češkoslovaškl meji pa še vedno nI vzpostavljen. Iz Beograda sedaj poročajo, da Je dosežen sporazum med našo, nemško in češkoslovaško železniško upravo, po katerem bomo od 1. novembra Izvažali našo živino v Češkoslovaško preko Nemčije, odnosno preko Maribora skozi Avstrijo. Ta prevoz bo sicer tudi dražji, vendar bo trajal le dva dni več, nego preko Madžarske.
—	Zopet normalno stanje na našem denarnem trgu. Preteklo soboto Je bila v Beogradu seja širšega upravnega odbora Narodne banke, kjer so razpravljali o tekočih vprašanjih. Upravni odbor Je ugotovil, da je po krizi, ki je nastopila kot posledica nemško-češkoslovaškega konflikta, nastopilo na našem trgu zopet normalno stanje.
= Licitacija: Pri Štabu voditelja del v Ljubljani bo 2. novembra ofertna licitacija za dobavo črne barve, mila, bitumena in gašenega apna.
= Prodaja. Dne 2. novembra bo v skladišču glavne carinarnice v Ljubljani javna prodaja blaga, ki mu Je potekel rok leža-rlne.
= Dobave: Direkcija drž. rudnika v Ugljeviku sprejema do 7. novembra ponudbe za dobavo vijakov in rafiniranega petroleja. Komanda pomorskega arzena!« X
Tivtu sprejema do 12. novembra ponudbe za dobavo vijakov, cevi, bencinskih sve-tiljk in benzin-alkohola, do 14. novembra ponudbe za dobavo raznega orodja (svedrov), vijakov, zakovic, do 15. novembra ponudbe za dobavo kalcijevega karbida, kositra, morskih gob, do 16. novembra pa ponudbe za dobavo raznega orodja (merilnega materiala, pirometrov Itd.).
Borze
SI. oktobra
Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privaltnem kliringu trgovali po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil Se promet v grških bonih po 33.39 (v Beogradu po 33.07), Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.32, v 3eogradu 14.3065 in v Zagrebu 14.32 odnosno za konec novembra 14.35.
Na zagrebškem efektnem tržišču se j« Vojna škoda trgovala pri nespremenjeni tendenci po 471 (v Beogradu po 473.50 — 475). Promet je bil še v 7% Blairovem posojilu po 92 in v 8°/« Blairovem posojilu po 98.25 (v Beogradu po 99).
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2388.15—2402.75 Berlin 1756.02 — 1769-S0, Bruselj 742.04
—	747.11, Curih 996 45 — 1003.52, London 208.86 — 210.91, New York 4357-25
—	4393.6, Pariz 116 65 — 118.09, Praga 150.69 — 151.79, Trst 230.14 — 233 22.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.73, London 20.9850, New Torfc 440.50, Bruselj 74.4750 Milan 23.1625, Amsterdam 239.65, Berlin 176 40, Stockholm 108.10, Oslo 105.45, K6-benhavn »3.6750, Praga 15.15, Varža/va 82.87, Budimpešta 87.50, Atene 3.05, Bukarešta 8.25.
UEK'1'1
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 472.50 — 473.50, 4% agrarne 95 den., 4*/« severne agrarne 61 den., 6®/o beglur Ske 91 — 92, &>/t daim. agrarne 90 — 91, 7% štabi!'>.. 98 — 99, 7°/o invest. 98.50 — 99, 7% Blair 92 — 92.25, 3% Bialr 99 bi. t delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 220 — 224, Trboveljska 180 — 190, Gut-mann 50 — 60, Narodna šumska 20 bi., Sečerama Osijek 110 bi.. Dubrovačka 300 den.. Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 475—476 (473.80 —175), za jan — (473), 4% agrarne 60.25 — 61, 4*/e severne agrarne 60 den., 6»/o begluške 91 — 91.25 (90.75 — 91.25), 6% dalm. agrarne 90.50 — 90.75 (90.50), 7<Vo invest 99 den., 7«/« Seligman 101 den. 7"/« Blair 92.25 — 93.50, 8% Blair 98 50 den. (99), Narodna banka 7400 bL (7380), PAB 226 den. (225 — 230).
Blagovna tržišča
ŽITO
T Chlcago, 31. okt. Začetni tečaji: plenica: za dec. 65, za maj 66.625, za julij 66.375; koruza: za dec. 44.75, za maj 48.375.
+ Wlnnlpeg, 31. okt. Začetni tečaji* pšenica; za dec. 58.875, za maj 62.375.
+ Novosadska blagovna borza (31. oktobra). Tendenca nespremenjena. PSnlcai gornjebaška 80 kg 153 — 154; sremska, slavonska 79/80 kg 150 — 153; gornje-banatska, 79/80 kg 153 — 154; baSka, okolica Novi Sad ln Sombor, 78/79 kg 152 — 153. Rž: baška 144 — 146. Jermen: ba-ški ln srfmski 64/65 kg 148 — 152; pomladni 68 kg 180 — 185. Oves: bašld srem-ski slav. 137.50 — 110. Koruza: baška ln sremska 119 — 121; banatska 117 — 119. Moka: baška ln banatska »Og« ln »Ogg« 250 — 260; »2c 230 — 240; >5* 210 — 220;; »6« 190 — 200; >7« 160 — 170; »8« 110 — 115. Otrobi: baški 93 — 99. Fižol: baškl beli brez vreč 290 — 292.50.
h življenja na deželi
Iz Ptuja
j— Pastorek z udarcem zlomil očmn roko. Posestnik Toplak Anton od Sv. Lovrenca v Slovenskih goricah Je imel v svoji družini tudi pastorka Franca Zavca, s katerim se je često sporekel. Zadnje čase so bili prepiri vedno bolj pogosti Te dni Je pastorek v takem prepiru zagrabil za vile in z ročajem s tako silo udaril očma po roki, da mu jo je zlomil Toplaka so pripeljali v ptujsko bolnišnico.
Po znižanih cenah boste kupili naj« modernejše klobuke v modnem SALONU ELITA — Ptuj.
MOZIRJE, želja obrtništva, da M se ustanovila v Mozirju obrtna nadaljev. šola, se je z letošnjim letom uresničila. Ban-ska uprava je odobrila ustanovitev te Šole, ki je že pričela delovati. Vodstvo Šole je poverjeno Dragu Predanu, šolskemu upravitelju. V krajevnem odboru so sami agilni in požrtvovalni obrtniki. Glavna krivda, da šola že nI bila prej ustanovljena, je pač v tem, da ni bilo kvalificiranih učnih moči. Pouk se vrši dvakrat na teden. Poučujejo Štiri učne moči, ln sicer poleg knjigovodstva, računstva, risanja ln drugega tudi higieno (predaval bo zdravnik)' ln veronauk. Solo obiskuje redno 54 vajencev in vajenk iz Mozirja ln Nazarja. V; Gornji Savinjski dolini je ta obrtna Šola prv^ kar je za obrtništvo našega krajši velikega namena.
r
» JUTRO* IE. 2M.
8
_ Ton/k, X. XL 1988,
Kulturni pregled
Dvajset let slovenske pedagogike v Jugoslaviji
PedagoSkl Časopis »PopotnlK« Blavl šestdesetletnico svojega obstoja. V naših razmerah je ta Jubilej vreden vse pozornosti, saj ne priča samo o Šestdesetih letnikih slovenske strokovne revije, marveč tudi o kontinuiteti našega kulturnega razvoja. Cez dve leti bo šestdeseitletnik »ljubljanski Zvon«, medtem ko je »DOm In »vet« dosegel letos pol stoletja. Trdožl-vost nekaterih naših, revij Je za majhen kulturni krog časten pojav. Omenili smo kontinuiteto kulturnega razvoja, laike bi tudi rekli: v izmenjavanju generacij in struj obstoji neka večja pravilnost, vezi p« ne pretrgajo šiloma in docela, marveč iminjamo jubileja naših zaslužnih revij, je. Zato je prav, da se z zadoščenjem apo-mmjamo JubileJo naših zaslužnih revij. Morda ob tej priliki posvetimo trenutek razmišljanja vprašanju, ali je narodni kulturi koristno cepljenje sil z novimi revijami, ki se morajo nujno odreči načelu stroge izbire in gradivo bolj zbirati kakor izbirati T , ■ ■
Prof. dr. Ozvald
V prvem jdbUeJnem svezkn Seataesete-
pa letnika »Popotnika« je IzSlo več naprav, ki so prispevale hvale vredni dele*
k bilanci slovenskega kulturnega, Hvlje-nja v desetletjih 1918 do 1938. Zopet bi želeli, da taki pregledi ne bi ostali razmetani po vseh mogočih periodičnih publikacijah, marveč naj bi bili strnjeni v knjigo, ki jo z oficielne strani pripravljajo za dvajsetletnico Jugoslavije. Tako se v »Popotniku« objavljeni tile pregledi: Dvajset let slovenske pedagogike v Jugoslaviji (untv. prof. dr. Karel Ozvald), Psihologija In filozofija pri Slovencih L 1918 do 1938 (dr. Stanko Gogola). Obnova vaške Šole pri Slovencih od L 1918 do 1938 (Josip Dolgan), Slovensko mladinsko slovstvo v povojni dobi (Josip Ribičič) ln Razvoj Šolstva za duševno zaostalo ln de-fektno deco pri Slovencih od L 1918 do 1938 (Martin Mencej). Prvi, drugi in če-trfti prispevek utegneta zanimati tudi to-ven ožjega kroga poklicnih pedagogov. Pregled psihologije in filozofije karakte-rlzlra v zgoščenih obrisih njene vodilne predstavitelje med Slovenci (TJšeničnika, Ozvalda in Vebra), v drugem delu pa skuša tudi bibliografsko označiti žetev dvajsetih let na tem področju, pri čemer pa se pisec omejuje samo na šolsko, strokovno, znanstveno filozofiranje, s čimer seveda ne izčrpa vsega, kar nam je na tem področju obrodila doba, ki je močno razgibala duhove. Jos. Ribičič v svojem pregledu povojnega mladinskega slovstva ne stremi po bibliografskem pregledu, zato p<a tem jasneje označuje posamezne struje ln vrednoti celoten donos.
Osrednja razprava jubilejnega zvezka »Popotnika« je dr. K. ozvalda »Dvajset let slovenske pedagogike v Jugoslaviji«.
Pisec, ki je sam vtisnil sadovom pedagoškega razvoja / teh dvajsetih letih svoje mankantno obeležje, je ofbdelal snov — obilnejšo, kakor bi mislili po prvem premisleku — v obliki, ki daje značilno noto vsem njegovim spisom in ki sta jI jasnost ln preglednost eni izmed poglavitnih vrlin. »Pričujoče vrstice so zamišljene kot ogledalo pedagoške volje ln moči«, pravi pisec v uvodu, »torej pedagoškega potenciala, ki ga premore slovenski človek, zlasti pa slovenski učitelj ln učiteljica VBeh kategorij v »novem življenju«, reči hočem, v okviru jugosloven&ke države, ki nam jo je kot darilo lz rok Svobode po dolgem ln vročem hrepenenju prinesel 1. december 1918. Ali z drugimi besedami, v tem ogledalu se pokaži delež, ki pri tiče slovenskemu narodu r—.■ r jugoslovanski pedagoški kulturi.«
S takega zrelfšča j« pregled širok lin obsežen, zajema marsikaj, kar gre preko ožjega 'postavimo, šolsko-pedagoškega okvira v tisto splošno »kulturno pedagogiko«, ki Ima prav v prof. Ozvaldu svojega razgledanega zagovornika ln prizadevnega sodelavca. Zlasti na prvih Straneh so pod naslovi »Slovenska pedagoška provincija«, »Nate bol« in »Pot do kulturne veličine ln moči Jugoslavije« nakazane splošno vzpodbudne misli. Posefono <7 zadnje imenovanem ostavku > piščevo stališče lz-Bvenelo r cel program. Šele takrat, ko bo premagan boj med stanovi, narodi ln strankami, pravi pisec, ali ko vsaj preide T strpljtvo razpravljanje o relativni pra-Ttd ali relativni krivici te ali one skupine, takrat postane Jugoslavija enotna država ..1 Ako pa ostanemo v sedanjem stanja, M ni boj m priznanje, temveč za zatiranj« drugega, tedaj pojde zopet v lz-gufbo, kar je skupna stiska začasno prinesla narodom ln veram, ln na naših vratih potrka nevarnost razsula.« Lepe besede ln ktealen smoter, toda vprašanje je, kdo zaostruje odnose in otežkoča duševno ueta-ntev, kakor al jo zamišlja odlični slovenski pedagog?!
Sam pregled Je razdeljen v tale poglavja: 1. Predšolska doba. 2. šolska doba (ljudska šola, meščanska šola, srednje šole, strokovne ln poklicne šole, tehniška srednja šola, učiteljišče, univerza, »Zdra-veča pedagogika«). 3. Pošolska doba oziroma lzvenšolski problemi (telesna kultura, mladinsko gibanje, ljudska visoka šola, vzgojniškl problem, pedagoški tisk, pedagoške organizacije, meje načrtni vzgoji, vggojstvena politika). Vsako izmed navedenih poglavij obsega tudi bibliografijo domačih spisov lz te panoge, tako da je pregled kar le mogoče vsestranski. In ko vise to pregledaš in spoznaš, moraš priznati, da je bilanca dvajsetletnega razvoja slovenske pedagogike v Jugoslaviji vzlic vsem nezadoščenim željam ln nerešenim potrebam dovolj aktivna. Pokazalo se je, da Slovenci vnašamo v Jugo-slovensko pedagoško kulturo obilne deleže.
Iz ostale vsabine jubilejnega »Popotnika« Je treba omeniti še Alberta žerjava zgodovino »Popotnika«, oris njegove razvojne poti od prvih tipanj in Iskanj (1880 do 1882), ekozi smer radikalnega in zmernega herbatizma (1883 do 1918) k uvajanju v jugoslov. vzgajanje ter prodiranju v probleme znanstvene pedagogike, psihologije in pedologije (1919 do 1927/28) do radikalne smeri v šolsko reformnem po-kretu 1928/29 do 1929/30 in odtod do današnjih demokratičnih principov v pedagogiki ln didaktičnega umlrjenja. Dolga, a uspešna pot, pot naše šole ln naše pedagogike, v širšem smislu pa tudi vsega naroda. Oračem in sejalcem hvala!
►—O.
Pokopališka beseda o starem pesniku
i V teh dneh, ko smo pripravljali cvetje, te nežne, ugašajoče smehljaje toplote in ljubezni, da pokrijemo z njimi grobove, sem v trenutku melanholične samote klical iz onostranstva mnoge drage sence. Koliko znancev je onkraj! Kakšne legije ljudi, ki se nismo z njimi nikdar telesno videli, saj so mnogi oddaljeni od nas za stoletja, s katerimi pa se pogosto srečujemo v tistem edinem svetu, ki je še vreden muk in razočaranj našega vsakdanjega življenja: v svetu duhovnega življenja, kjer si sopotniki preko vekov in prostorov podajajo bratske roke.
Zares, samo dela, ki ostajajo za velikimi pesniki, umetniki in misleci, so pravo zgoščeno jedro njihovega življenja, naj-resničnejša podoba njihove osebnosti, izraz najboljšega in najlepšega, kar je živelo v njihovih dušah. Kako prazna so nasproti njim pokopališča! Kako brezpomembni so tisti klavrni, animaličnl ostanki, ki trohne v prsti in nad katerimi prižigamo luči cvetja in sveč! Ena sama živa, pristna pesem, ki jo je napisala pesnikova roka v trenutku duševnega navdiha, je resničnejša in močnejša priča njegovega življenja, kakor še tako lepa grobnica!
Doživel sem to z vso jasnostjo lani, ko sem si bil dovolil čuden nesmisel, da sem po Širnih pariških pokopališčih iskal grobove svojih najljubših francoskih pesnikov, muzikov in slikarjev. Kakšna niče-mema praznota leži na vseh teh grobovih! Ena stran Budelaira mi še danes pove več o njem kakor obisk na njegovem grobu. Ena sama melodija lz Chopinove sonate ima v sebi več njegovega življenja kakor zemlja na njegovem grobu, ki so jo pobožali moji prsti. Zato imam vedno rajši srečanja z »živimi mrtvimi«, z dolgo-živo, morda do neke mere nesmrtno podobo njihove osebnosti, ki je ohranjena samo v njihovih stvaritvah. Majhna sled, ki jo zapusti človek v tleh duha, je uspešnejši jez zoper pozabljenje kakor ves
marmor nad praznimi, ničevimi okostji.. *
In vendar sem prav te dni mislil na okostje enega izmed svojih neštetih imaginarnih znancev.
Spominjal sem se češkega pesnika Karla Hinka Mache, čigar kosti so bili pred evakuacijo izkopali v Litomčricah in jih prepeljali v njegovo rojstno Prago, da jih tu polože k poslednjemu počitku. •
Usoda tega pesnika, ki se je bil moral po več ko sto letih umakniti iz svojega groba, da bi ne počival pozabljen na tujih tleh, se mi je zdela značilna zlasti zanj. Za byronovskega romantika, za vtelešenje nemirnega popotnika, ki ni niti v zorni mladosti občutil soglasja z življenjem in njegovo stvarnostjo. Bil je preveč nezadovoljen s svetom in samim seboj, da bi mogel najti tolažbe v minljivih radostih, ki se jih je dotikal samo bežno kakor metulj cvetov.
Pesnik nesmrtne romantične pesnitve »Maj« in pobratim našega Prešerna je bil živa podoba tistega tipa ljudi, katerim zazveni večkrat v duši bolestni akord, ki mu je dal baročni Calderon nesmrten izraz »la vida es sueno«, življenje je sen. Naj še tolikaj žive in še s tako naslado srkajo med na kakšnem samotnem cvetu, — že trenutek pozneje se bodo na tihem zavedli ničevosti svojega početja in praznote, ki tiči v sleherni omami in lažnivi iluziji. Taki ljudje nosijo vse življenje v očeh sijaj sveta, ki ni naš vsakdanji, resnični svet. Hodijo mimo nas s trpko zavestjo popotnika, otožno zagledanega v ves kričavi semenj življenja z množico zakrinkanih in nezakrinkanih človeških komedijantov. Takim ljudem, ki venomer čutijo čudno neudobje v svojem času in ki jim je sen ljubši od stvarnosti, je smrt dobra gospa, ki ima mehko roko in usmiljen pogled. Tudi naš Prešeren je bil moral spoznati ob koncu življenja, na črepi-njah svojega sveta, svojih iluzij in svojih upov, kako se demonizem spreminja v re-signacijo, in je zapisal:
Prijazna smrt, predolgo se ne mudi...
Nikar ne mislimo, da naš čas ne seje semen take melanholije in da ni nikjer med nami nemirnih duš, ki se mučijo z večnim hamletskim problemom življenja ali neživljenja! Kdo ve, koliko čel, ki se vam razkrivajo v soncu, sanjari v svoji bolestni samoti o tisti blagi roki, s katero bo usoda nepreklicno utešila »želj§ neizpolnjenih bolečine« ...
*
Karel Hynek Mžcha je duševni brat vseh, ki so občutili večji strah pred življenjem kakor pred smrtjo in ki ne morejo nikjer odložiti težkega bremena, s katerim romajo na neznane bregove večnosti. Brat utrujenih popotnikov... Usoda je hotela, da je moral umreti 1. 1836. v ponemčenih Litomčricah, kjer ga je na j
vaakem koraka ara&avala
omejenost Byronovec med flllatril Sto let je mimo ležal v grobu. Ob stoletnici se
je ob njegovem grobu zbrala elita češkega naroda. Bil sem edin inozemec v tej častitljivi družbi, ki se je prišla poklonit romantičnemu poetu mladosti, ljubezni ln smrti. Morda mi je prav zaradi tega neposrednega doživetja njegovega groba, njegova polabske krajine s Češkim Sredogorjem in njene zveze z Mžchovo poezijo, stopil Mšcha človeško tako blizu, da se zdaj iz daljave z bolestjo klanjam njegovim kostem, ki se drugič vračajo v češko zemljo.
In kakor da bi mu hotel lz daljave moliti vigilije, sem vzel te dni v roke njegov »Maj«. Zdi se ml, da ga zdaj čitam z docela novimi občutji, zakaj koliko senc je med tem padlo na to pesnitev! Usoda Mž-chove domovine, tragedija njegovega na-
roda, pot pesnikovih kosti tal HtomšH-Ikega groba T praški grob — vsa to ja
dalo McLchovi nesmrtni pesnitvi nova tone
ln poltone, nove vizije in stopnjevano občutje tragike in daljne poti. Veličina pesniških stvaritev ni samo v tem, kako so napisane, marveč tudi v tem, kakšne nove emocialne vrelce nam odpirajo; zato se od rodu do rodu spreminja njihova najno-trajnejša vsebina, ki je dostopna samo intuitivnemu doživljanju.
Ce čitam danes romantika Mšcho, se ml zdi, da čutim vonj nagrobnih rož in raz kopane prsti in vidim daljne ceste z množicami žalostnih popotnikov, ki hodijo po blatil, v dežju ln vetru kakor nesrečni brezdomci. Jate vranov krožijo kakor na Alešovi risbi nad golim drevjem. In od-nekod prihaja Mšchov glas:
»____daljna je moja pot, zaman ao val
klici..—o.
B. Smetane »Poljub«
Na tihem, toda prepričevalno Je proslavilo ljubljansko operno gledališče letošnji češki državni praznik. Na predvečer, 27. oktobra je bila uprizorjena Smetanova opera »Poljub«, na sam praznik pa »Prodana nevesta« Istega skladatelja kot dijaška popoldanska predstava. Za operno delo »Poljub« Je značilno vse ono, kar je Smetana dejal o svoji poznejši »Tajnosti«. Obe operni deli, ki sta nam že od prej znani, je skladatelj pisal v nekem dualiz-mu, kakor se sam izraža v pismu kritiku Hostlnskemu. Bujna glasbena domitljlja, bogata Iznajdljivost in že lzčiščeni umetniški okus, te velike odlike njegovega genija so ga silile v zamotanejšo, duhovitej-šo ln osebne jšo tvornost. Toda deloma ga je od takega početja odvračala zavest, da utegne s hotenlm poudarjanjem narodnih značilnosti ustvariti ugodna tla za razvoj mlajših skladateljev, ki niso tako zrasli z domačim narodnim blagom, kakor Je on sam. V veliki meri pa ga je občinstvo samo usmerilo. Spoznal Je, kako primitivno je poslušalstvo takrat presojalo (saj še danes ponekod presoja) glasbeno delo, ker ga je takoj odklanjalo, če ga po enkratnem slišan ju nI obdržalo v ušesih. SIcer se slej ko prej ogrevamo ob toplih zvokih tragikomičnega »Poljuba«; naslajamo se ob njegovih nežnih spevih, ki jih na Češkem prepeva vsak s posluhom obdarjeni meščan, in razgiba nas hudomušno poskakovanje živahnega glasbenega Izraza lz trmastega k milemu, lz pretkanega k preprostemu. Toda razvajena ušesa bodo priznala, da so za glasbeni svet takle »Praški karneval«, kvartet v d-molu ter mar-sikak stavek lz simfoničnega cikla »Ma vlast«, ki nosijo Izrazit pečat skladateljeve osebne note, njegovega nekompromisne ga hotenja ln duševne borbe, zanimivejša ln močnejša dela od teh opernih tvorb, med katere spada »Poljub«.
Smetana je skomponiral »Poljub« t popolni oglušelosti. To delo Je kljub temu vedro, čemur Je vzrok prav klasična vedrina mojstrovega genija. Smetana je čutil romantično, sklepal ln odtehtaval pa Je klasično umerjeno ln uglajeno. Nekak bee-thovenski objektivizem veje lz njegovega celotnega dela. Le tako si moremo razložiti postanek poslednjih Smetanovih oper, ki so se porajale v popolni oglušelosti ln delnem pomanjkanju ter bolezenskih mukah napredujoče paralize!
Dve dejanji, razdeljeni v tri slike, nam v »Poljubu« časovno tesno strnjeni pred-očujeta zgodbo dveh trmastih zaljubljencev, ki al kvarita 0 svojo če sto trmoglavostjo prijetno sožitje, dokler ju zle posledice nepremišljenega ravnanja ne spametujejo. Najbrž Je menjajoči se izraz v razpoloženju, ki Je baš glasbi tako pristopen, mikal Smetano, da se je lotil libreta E. Krasnohorske.
V prvem dejanju je skladatelj položil ljubeči mladi nevesti Vendulki (gdč. Hey-balovi) v usta pristno narodno popevko, znano češko zazibalko »spančkaj moj mali« in jo nadaljuje s preprosto, a dirljivo pesmico o beli golobici, redko lepo glasbeno poslastico. VendulkLn ognjeviti mladi ženin, vdovec Lukaš (g. Banovec) pa se najbolj uveljavi 0 porogljivo podoknico, 0
Zapiski
Zagrebško gledališče bo Vprlaarllo ta teden: Na Aleksandrovem trgu: Torek, 1. nov. Faust, sreda, 2. Elizabeta, četrtek, 3. Carmen, petek, 4. Dundo Maroje, sobota, 5. Baron-Cigan, nedelja, 6. Madame Butterfly (popoldne), Knez Igor (zvečer). — V Frankopansld ulici: Torek, 1. nov. Velika zadeva, sreda, 2. Pod kuratelo, četrtek, 3. Pot v Benetke, petek, 4. Dijak-berač, sobota, 5. Tartuffe, nedelja, 6. Kopeli ja (dopoldne), Pod kuratelo (popoldne), Pot v Benetke (zvečer).
Uspeh češke umetnice v Zagreba. V zagrebški drami je te dni gostovala z velikim uspehom odlična češka dramska umetnica, članica Vlnogradskega (mestnega) gledališča v Pragi Jlflna Stepničkova. Nastopila je v Langerjevi drami »štev. 72«. Z njo se je mudil v Zagrebu znani režiser Hardt, ki je poznavalec naše dramatike ln Ima poglavitne zasluge za uspešno uprizoritev nekaterih slovenskih ln srbohrvatskih dramskih novitet v vinogradskem gledališču.
Bratka Krefta knjiga »Doživel sem Češkoslovaško«, ki jo je napovedala Naša založba v Ljubljani, ne bo Izšla.
Karla Capka »Mater« bo uprizorila v Parizu »avantgardno gledališče (Theatre de Pariš«) skupina mladih igralcev pod vodstvom Marcela Herrauda ln Jeana Marchata. Igra bo dobila značilni naslov »L'Epoque ou nous vlvons« (Doba, v kateri živimo), besedilo pa je ponekod po svoje prikrojil znani pisatelj Luc Durtain.
O položaju na češkem književnem trgu pričajo razmišljanja pisatelja Karla Novega, ki pravi med drugim: »Literarna žetev za jesen 1. 1938. je bila že pripravljena, toda sedaj leži bodisi v tiskarskem svincu bodisi v rokopisih«. — Po vzgledu države je sklenila tudi ustanova, ki podeljuje švehlove literarne nagrade, da letos ne bo podelila nagrad. Samo Češka akademija znanosti in umetnosti Je razglasila, da ne bo »posnemala slabih vzgledov« ln bo v novembru razdelila običajne nagrade.
Profesor Dominols umrl. V Parizu Je umrl nagle smrti znani francoski slavist prof. Fuscien Dominols. Bil je profesor češkega jezika na šoli vzhodnih jezikov ln se Je živo zanimal tudi za slovanski Jug. Se pred nekaj leti je obiskal Ljubljano.
Carneggljeve nagrade za slikarstvo. Ob priliki otvoritve mednarodne razstave sodobnega slikarstva v Carneggijevem instl-
katero v pijani družbi zasmehuje svojo nevesto, ker mu noče dati pred poroko poljuba. Oče Vendulkin, stari Paloucky (g. Lupša), ki je že ob snubitvi spoznal, da bosta bodoča zakonca ob tej svoji trmi težko shajala, se raztogotl nad obema v ariji, ki ne toliko po značaju, kakor po glasbeni obdelavi spominja v mnogem na Kecala iz »Prodane neveste«. V celoti Je prvo dejanje zanimivejše od drugega, ki se dogaja v gozdovih ob nekdanji češki meji. Tihotapci spravljajo prepovedano blago čez mejo. (Omembe vredno Je, da sta dva skladatelja, Smetana v Poljubu — premiera jeseni 1874 — ln Bi zet v operi Carmen — premiera 1875 — ob Istem času uglas-bila enako sceno tako različno!) Prav za prav je Smetana šele z glasbo rešil to sceno v svoj prid, ker učinkuje prav zaradi glasbe same tajinstveno-komično ln tako ne kvari aH ruši osnovnega nastrojenja celotnega dela. Posnemajoči se glasovi tihotapcev ustvarijo zabavno razpoloženje najprej za nastop skesanega Lukaša in njegovega svaka Tomeša (g. Janka), potem pa še obupane Vendulke same. Oba preplrljivca se hočeta pobotati, kar tudi storita v sočni tretji sliki, ko prosita pred zbrano vasjo drug drugega za odpuščanje.
Čeprav vloge niso niti pevski niti igralski lahke, je ta opera Izvrstno poslužila mlajšim močem za skok k težjim nalogam Gdč. Heybalova je že ljubljenka ljubljanskega občinstva. Zdrav instinkt za Igro ln glasbo jo vzposablja že sedaj v največji meri za podobne vloge. Posebno pa je navdušila s krepkimi in svežimi visokimi toni; le pri pri barvanju slednjih posebno v planu naj ne pozablja na pravilno petje. Vsekakor kaže njen glas lepo stopnja pravilne izšolanosti. G. Lupša v svoji kreaciji ni bil povsod enako dober. Tam, kjer mu Je melodija pripuščala, da se glasovno razmahne, se je najbolj uveljavil. Igralski je bil okreten in je pravilno pojmoval svojo vlogo. G. Banovec je nastopil prvič v letošnji jeseni ln je svoj dopust izkoristil s pridnim šolanjem, čigar sadovi so bili prav očitni. Prijemal Je posebno višine sveže, zmagovito in samozavestno ter poslu-žil nekolikokrat z bleščečimi toni. G. Janka že poznamo kot izvrstnega lnterpreta takšnih vlog, kakršna Je svak Tomeš. V manjših vlogah so se uveljavili ga Spano-va (recltativi naj bodo-ekretnejši!) ter gg. Zupan ln Sancln. Ga Ribičeva pa Je zapela v vlogi dekle Barče popevko o škr-Jančku, kronano z dolgotrajnim visokim c-jem, Jako učinkovito. Dekoracije g. Skružnlja so ustvarile ugoden okoliš v prvi sliki s prostorno kmečko Izbo, v drugi s starim, mračnim smrekovim gozdom, v tretji pa s solnčnim jutrom v brezovem gaju. G. Zupan se Je kot režiser resno lotil dela. Njegovo prizadevanje Je v splošnem izbrusilo podajanje ln posebej poživilo gibanje zbora. G. Zebre si je s premišljeno gesto ln muzikalno Interpretacijo potrdil sloves veščega dirigenta. Premiera je pritegnila razen abonmajske publike le nekaj znanih prijateljev češke glasbe. Nedeljska repriza pa Je bila zadovoljivo obiskana in je naletela takisto kot premiera na topel sprejem.	P. S.
tutu v Pittsbuigu Je prejel prvo nagrado (1000 dol) nemški slikar Kari Hoffer, drugo Maurice de Vlaminck, ostale pa večidel francoski slikarji, med njimi Maurice
Utrillo.
Nase gledališče
DRAMA
Torek, 1. novembra: Potopljeni svet Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Sreda, 2.: Veriga. Red Sreda. Četrtek, 3.: Izsiljena ženitev. Ljubezen
zdravnik. Red A. Petek, 4. ob 15.: Car Fjodor. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven.
Sobota, 5.: žene na Nlskavuorlju. Izven. Znižane cene.
»Potopljeni svet«, drama domačega pisatelja Cajnkarja podaja konflikt profesorja teologije Pavla Velnarja (Debevec), ki omajan v svojem svetovnem nazoru Išče resnico in pot do končnega odrešilnega spoznanja, kamor ga vodita čut dolžnosti in prepričanja. Duhovni boj proti plehkosti povprečnega življenja in želja biti vreden sodelavec pri grajenju življenjskih vrednot in pomagač za izboljšanje socialnih prilik so glavne točke, ob katerih je zgrajeno dejanje. V ostalih vlogah nastopijo: M. Danilova, V. Juvanova, Sariče-va, Gregorin ln Sever.
V »Verigi« razgrinja pisatelj Flnžgar konflikt lz življenja na vasi, spor dveh sosedov, ki se spreta radi malenkosti, ter pozabita iz malenkostnega, trenutnega sovraštva na važnejše in večje stvari, ki so življenjskega pomena. Pisateljev namen Je bil pokazati na tem primeru, da Je ljubezen do bližnjega važen činitelj, s pomočjo katerega bi izostal marsikak bridek in usoden spor.
O P B B A
Torek, L novembra, (ob 20. turi): Tosca. Gostovala bo članica Nar. kazališta v Zagrebu. Ančica Mitrovičeva Izven. Sreda, 2.: Zaprto.
Četrtek, 3.: Boris Godunov. Red Četrtek. Petek, 4.: Zaprto. Sobota, 5.: Poljub. Red B.
»Tosca« z gospo Ančico Mitrovičevo v glavni in naslovni vlogi. Ga. Mitrovičeva je odlična pevka, ki je bila že stalni član naše opere ln deluje sedaj več let v Zagrebu, kjer uživa največjo popularnost. Pred kratkim je slavila 251etnico svojega umetniškega delovanja in takrat se te
agrnfl okoli nje vea Zagreb, ki IJaM ta o— ni svoja gledališče. Kot pevka te Igralka
je na zelo visoki umetniški stopnji in ja Tosca ena njenih najboljših vlog, Ostala zasedba je naslednja: Cavaradossl Franci, baron Scarpla Primožič, v manjših vlogah Spanova ter Zupan, Dolnlčar, Rus Josip, Mencin ln Perko. Predstavo bo dirigiral dr. 6v ara, režiral prof. Sest.
V novembra bodo v gledališča naslednje novitete: drama pripravlja v režiji g. Krefta angleško komedijo »Brezov gaje ln v režiji g. Debevca Strindbergovo pravljično Igro »Labodka«. V operi bo prva izvedba Massenetove opere »Don Kiohot« 4 na našem odru. Delo pripravljata kflpflnlk Štritof in režiser Primožič. Prav tako se bo pela prvič na našem odru opereta. »Roksl«.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 1. ob 20.: Divji lovec. Znižane cene. Sreda, 2.: Zaprto. Četrtek, 2. ob 20.: Bocaccdo. Rad A.
Podrobne sporede vseh evropskih radljskOi postaj te obilo zanimivega branja dobita T tednika sa radio, gledališča tn dim »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva oL, S,
T®rek, 1. novembra
Ljubljena, 9: Napovedi, poročila. — 9.15:: Prenos cerkvene glasbe lz franč. cerkva. — 10.15: Verski govor (dr. C. Potočnik). — 10.30: Praznični koncert radijskega orkestra. — 12: Akademski pevski kvintet. — 18: Napovedi. — 13.20: Koncert za dve violini. Izvajata rprof Karlo Rupel in gdč. Francka Ornikova. — Napovedi, poročila. — 19.30: Na©, ura. —
19-50: Nad grobovi (plošče). — 20.30: Mrtvi govore — slovesna zvočna Igra (izvajajo člani rad. igr. družine). — 21.15; Tih spomin (koncert Radijskega, orkestra) 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Spominu rajnih (plošče).
Beograd 16.45: Narodni napevl ln orkestralne skladbe. — 20: Narodne pesmi ln plošče. — 21.45: Lahka godba ln petje.
—	Zagreb 17: Nabožni koncert. — 20: Komorne skladbe. — 20.30: Prenos cerkvenega koncerta. — Praga 19.30: Večer češke glasbe. — 20.50: Mešan spored. — 22.10: Plošče. — Sofija 17-30: Vojaška godba ln godalni orkester. — 19 30: Vla-digerov: Bolgarska suita. — 20: Zborovsko petje. — 20.55: Lahka in plesna mu« zika. — Dunaj 12: Orkestralni koncert — 19: Pesnni o ljubezni. — 20-10: R. Straus-sova glasbena tragedija »Dafna«. — 22.35: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19: Vesela muzika. — 20.20: Operni prenos.
—	22.30: Lahka ln plesna muzika. — 241 Nočni koncert. — MUnchen 18.20: Koncertna ura. — 20.10: Glasba in ljubezen velikih ljudi. — 21.10: Klavirski koncert.
—	22.30: Kakor Dunaj. — Pariz 19: Petje ha recitacije. — 19.30: Lahka glasba.
—	20.30: Pevski koncert, recitacije in plošče. — 21.45: Prenos Puccinijeve opere »Tosca«,
Breda, S. novembra
LJubljana 12: Verdijev rekvljem s plošS,
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 131 Nadaljevanje rekvijema. — 14: Napovedi.
—	18: Mladinska ura: Spominu naših mladih umrlih pesnikov ln pisateljev (prof. Fr. Vodnik). — 18.15: Mladinska ura! November v naravi (g. M Zor). — 18.30» Plošče. — 18.40: Vzgoja v družini IL del (dr. Stanko Gogala). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pit« rodoplsni kotiček. — 20: Koncert pevskega zbora z Ježice: Vojaške pesmi. — 20.45; Grlegova suita »Peer Gynt« L in H. del (plošče). — 21.15: Pevski koncert ge. Mile Kogejeve, čl. opernega gled. — 22: Na« povedi, poročila. — 22.15: Duet klavirja la harmonija.
Beograd 16.45: Plošče. — 17.20: Orke. stralni koncert in plošče. — 20: Humor.
—	21: Narodne pesmi. — 21.30: Havajske kitare. — 22.15: Plošče. — Zagreb 20: Prenos koncerta cerkvene glasbe. — 211 Komorni koncert — Praga 19.30: Veliki orkester in zbor. — 20.40: Plošče. — Varšava 21: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Plošče. — Sofija 18.30: Lahka glasba.
- 19.15: Violinski koncert — 19.45: Ber-liozova opera »Faustovo pogubljenje«. — 21.30: Lahka godba ln ples. — Dunaj 12: Delavski koncert. — 15.30: Plošče. — 16: Orkestralni ln klavirski koncert — 18.15: Pevska ura. — 19: Komorni koncert. — 20.50: Brahmsova I. simfonija. — 22.30: Dunajska glasba. — Berlin 20.10: Pevci ln virtuozi (plošče). — 21: Lepe stare melodije. — 22.30: Lahka glasba. — 24: Veliki orkester ln solisti. — Mlinchen 19.15: Koncert po željah. — 21.10: Sodobni skladatelji — 22.40: Lahka glasba. — Parts 19.30: Lahka godba orkestra. — 20.30: Violinske skladbe. — 21.30: Verdi: »Re-qulem«. — 23.45: Lahka glasba s plošč.
Četrtek, 8. novembra Ljubljana 12: Polke, valčki ln koračnice
(plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Vesele popevke (plošče).
—	14: Napovedi. — 18: Za boljšo voljo igra Radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarlč). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: 10 minut zabave. — 20: Koncert na klavirski harmoniki (g. Vili Znideršič). — 20.45: Pester koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe lz kavarne Nebotičnik.
Beograd 17.30: Sramli. — 18: Narodna pesmi in plošče. — 20: Orkestralni, pevski in violinski koncert. — 22.15: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert — 20: Prenos iz Beograda. — 22.20: Godba za ples. — Praga 19.30: Petje in orkestralna glasba — 20.20: Nabožni koncert — 22.10: Plošče. — Varšava 21.10: Pesmi. — 22: Komorna glasba — 23.05: Poljska glasba. — Sofija 17.30: Vojaška godba. — 18.30: Mali orkester. — 20: Beethovnova sonata za violino ln klavir.
—	20.55: Lahka godba. — Dunaj 12: Mali orkester. — 16: Godba za južlno. — 20.10: Dve uri smeha, — 22.30: Komčrni koncert
—	23: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19.30: Zborovsko petje. — 20.10: Plesni večer. — 22-30: Kakor Dunaj. — 24: Nočni koncert. — MUnchen 19.15: Vesela muzika. — 20.10: Operetni večer. — 22.30: Kakor Dunaj. — Pariz 19.30: Lahka glasba. — 20.45: Radijska fantazija — 21.301 Zvočna Igra — 23.45: Plošča,
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
L
/ 9
Delo naših akademikov v Jč ligi
Omladina bratskih narodov ostane zvesta svojim
idealom
Akademiki JO lige v Ljubljani so te dni polagali šesti obračun društvenega dela in pregled smernic, ki so bile vodilne na dosedanjo pot Pod vtisom zgodovinskih dogodkov, je tudi naša akademska ©mladina polagala pregled svojega delovanja v zadnjem letu z vso potrebno stvaifto-stjo in resnostjo. Zato je bilo težišče na občnem zboru iznešenih misli povsem v poudarku odločne volje vztrajati tudi v spremenjenih prilikah na poti, ki jo Je začrtano v svojem programu hodila naša mladina vse doslej.
Občni zbor se je vršil v prostorih JO lige in so se ga udeležili poleg številnega članstva že konzul CSR inž. Mifiovski, v zastopstvu odsekove matice JO lige dr. Stare in lektor češčine Burjan. V odsotnosti predsednika odseka Alojzija Klein enčiča, ki se mudi na študijah v Pragi, je občni zbor vodil tov. dr. Leo Stare ml. Uvodoma so zbrani zborovale! po tradiciji JO lige stoje in z molkom počastili (češko in našo državno zastavo. Za tem je konzul Inž. Mifiovski v kratkih zelo prisrčnih besedah pozdravil zbrane akademike, se jim zahvalil za njihovo pozornost, ki so jo izkazali z izročitvijo spomenice za prezidenta dr. Beneša, dotaknil se je tragične usode svojega naroda in ob zaključku z vidnim zadovoljstvom ugotovil, da raste volja do dela, ki ga odsek vrši tako uspešno in že ves čas svojega obstoja. Dr. Stare je kot predsednik JO lige obljubil mladim sodelavcem vso potrebno moralno in gmotno pomoč tudi pri bodočem delu. Iz poročila predsednika Klemenčiča, ki ga je poslal iz Prage, zveni predvsem optimistično zagotovilo, da kljub tragičnosti usode, ki je doletela bratski češkoslovaški narod ostaja naša akademska mladina zvesta vsem smernicam, za katerih uresničenje je že zastavila veliko sil, četudi ni bila vselej uspešna. Posebej poudarja predsedniško poročilo, da se je ob velikih političnih dogodkih, ki so vzbudili splošno in tudi našo pozornost, pokazalo, da akademska mladina trezno spremlja razvoj sodobnih dogodkov In je vsaj ob najkritičnejših prilikah pripravljena složno nastopati in izpričati svoje mišljenje in resničen odnos do bratske republike in češkoslovaškega naroda.
2e sedanja struktura odsekovega članstva, ki se svetovno nazorsko prišteva vsem smerem, a vkljub temu složno dela
po začrtanem programu čeških lig, Jasno kaže, da je možno računati na primerne uspehe že zato, ker je pripravljenost za složno delo tako razveseljivo opazna v odseku JOL. Z učnimi tečaji češkega jezika za akademike, s članskimi sestanki in predavanji, s sodelovanjem z vsemi akademskimi društvi na univerzi in še prav pc jej z ekskurzijo po CSR, ki po-menja v-oek uspehov zadnje dobe, je odsek vidno pokazal, da je življenja zmožen in da prav lepo uspeva. Zato Je tudi veljala zahvala občnega zbora poleg dobrotnikom, ki so pripomogli, da se je ekskurzija sploh mogla izvršiti, predvsem ljubeznivemu g. konzulu ln enako matici JO lige za stalno naklonjenost in vsestransko pomoč.
O ekskurziji, Id Je bila v letošnjem septembru je izčrpno in objektivno poročala tov. Dana Kuglerjeva, tov. Egon Zink pa je v tajniškem poročilu podčrtal, da je število članBtva naraslo za polnih 100% na 165. Odsek je uspešno sodeloval z ostalimi akademskimi organizacijami. Blagajna Izkazuje zadovoljiv zaključek in jo je tov. Miro Fettich vodil v najlepšem redu. Pred volitvami je bil po krajši razpravi osvojen samostojen predlog o ustanovitvi glasbenega pododseka, ki naj v okviru odseka goji slovensko ln češko glasbo in pesem in s tema važnima kulturnima či-nlteljema prispeva k čim tesnejšemu sodelovanju in zbližanju obeh narodov.
Novi predsednik akad. ods. JOL je tov. Egon Zink. Podpredsednika sta Fettich Miro in Alojzij Klemenčič, tajnika Lenko Oblak ln Dušan Pertot, blagajnika Dda Jefabek in Janez Flajnik, zapisnikar Boris Kobal. V odboru so: Majda Korban, Majda Bizilj, Stojan Drašček, Jože Mah-nič, Mirko Bagar in Franc Boltežar. Glasbeni pododsek bo prevzel Samo Hubad. Revizorja sta Jože Prochaska in Maks Megušar. Pri slučajnostih je bilo izneše-nih več zdravih misli o notranjem delu v odseku, dalje glede učnih tečajev češčine in slovaščine, kjer je g. lektor Burjan podal mnogo koristnih nasvetov. V okviru mestnega muzeja bo v kratkem ustanovljena tudi posebna Masarykova knjižnica, ki bo poleg Češke obce nudila našim akademikom tako češko, kakor slovaško literaturo. Novi odbor si je že sedaj postavil obširen delovni program in bo članstvo že v kratkem podrobno o vsem obveščeno in pritegnjeno k delu.
Domovanje mrtvih Mariborčanov
Maribor, 81. oktobra.
Mariborske božje njive so zopet kakor mravljišče, že v nedeljo je na stotine ljudi obiskal grobove dragih svojcev, očistilo Jih in pripravilo za praznik Vseh svetih. Danes je mariborska šolska deca pod vodstvom svojih učiteljev okrasila s cveticami tiste grobove, ki so zapuščeni ln zanemarjeni. Tudi novo grobnico, kjer je shranjenih 936 skrinjic s kostmi padlih vojakov. so posuli s cvetjem in svežimi rožami.
Najmanj 800 pokojnikov pride vsako leto v večna počivališča na mestnem pokopališču na Pobrežju. Med desettisoči, ki so jih od leta 1879 pričeli pokopavati na tem pokopališču, so tudi veljavne osebnosti, ki so žrtvovale vse svoje odlične sposobnosti, zdravje ln življenje v prid narodu. Osvoboditelj Maribora, general in pesnik Rudolf Maister-Vojanov, dr. Fran Rosina, mecen dr. Pavel Turner, Fran Voglar, dr. Karol Verstovšek, Anton Kejžar in končno naš nepozabni karzanski junak ter narodni borec dr. Ljudevit Pivko, ki je dobil sedaj lep nagrobni spomenik. Na črnem marmornem podstavku je vklesan napis po pokojnikove mrokopisu. Pod napisom Sokol s povešenimi perutmi, v levem vogalu simbol dobrovoljcev iz brona. Tako je naš neustrašni karzanski junak in sokolski voditelj dobil tudi na zunaj primerno počastitev njegovega spomina ter njegovih zaslug.
Tam preko ceste Je magdalensko poko-
pališče. Na 10.000 jih Je, ki imajo tukaj poslednje domovališče. Najmanj 350 jih pokopljejo vsako leto. Tukaj počivajo tudi zaslužni možje, delavske množice pa se vsako leto zgrinjajo zlasti ob grobu delavca trpina Avgusta Kelnariča. Delavci in delavke obsipajo grob s svežim cvetjem in prižigajo lučke.
Skoro 1000 jih je, ki počivajo na frančiškanskem, najmlajšem mariborskem pokopališču s prelepimi arkadami.
Na starem mestnem pokopališču je danes še samo 190 grobnic in 3000 grobov. Tukaj je pokopan tudi prvi slovenski novinar v Mariboru Anton Tomšič, škof A. M. Slomšek in zaslužni sokolski voditelj dr. Vladimir Sernec. Do leta 1940 bodo izkopali grobove, ker bo ta prostor izročen drugemu namenu. Ostala bo le kapelica škofa A. M. Slomška. Na delu Je akcija, da ostane tudi Tomšičev grob na sedanjem mestu.
Tudi na studenškem in radvanjskem pokopališču bodo zagorele lučke. Bogve, koliko jih bo, ki se bodo spomnili 85 mrllčev na zapuščenem, odmrlem katoliškem pokopališču ob Ptujski cesti, 44 mrličev na osamljenem evangelijskem pokopališčnem parku v tamošnji neposredni bližini, na kaznilniškem pokopališču in na pokopališču pri Sv. Marku niže Ptuja, kjer sn;va svoj večni sen precej Mariborčanov ter okoličanov, ki jih je za vedno zagrnila Drava in izročila njihova trupla na tamošnji dravski plitvini.
Požar v tovarni Star!
V sušilnici sta se vnela Juta in bombaž
Ljubljanet, 31. oktobra V znani tovarni Štora na meji mestne in šentviške občin« je danes okrog 17. izbruhnil požar, ki bi bil lahko uničil veliko podjetje, če ne bi ljudje o pravem času opazili nevarnosti in priklicali gasilce na pomoč.
Kako je ogenj nastal, je ostalo Se nepojasnjeno — morda je eden izmed delavcev v neprevidnosti vrgel neugasel ogorek ci-
garete med lahko vnetljivo robo ali pa ga je, kar je manj verjetno, zanel kratek stik v električni napeljavi. Goreti je začelo v sušilnici zraven barvarne, v kateri je bilo nagrmadenega pravkar pobarvanega blaga iz jute in bombaža. V nekaj minutah so plameni zajeli zalogo. Na kraj požara so z rekordno naglico prihiteli mestni poklicni gasilci pod vodstvom poveljnika Furla-na ter podpoveljnikov Ogrina in Rozmana,
čUnl Prostovoljne gasilske četo Ljubljsna-
mesto pod vodstvom predsednika Poldeta
Zupančiča, poveljnika Stanka PristovSka in podpoveljnika Strgarja pa gasilci iz Dm-velj in Št. Vida. Gašenje je bilo izredno težavno, ker je ogenj razvijal silen dim in strašno vročino. Mestni poklicni gasilci so nastopili v novih čeladah, Id so tako doživele svoj ognjeni krst Skupnemu prizadevanju gre zasluga, da so vendar še dobršno količino blaga rešili, čeprav »o ognjeni zublji napolnili vso sušilnico in se je vnel tudi strop. Gašenje je trajalo kakšno poldrugo r.ro, a gasilska straža j« morala ostati na mestu vso noč.
Skoda bo znašala nekaj desettisočakov. Obrat tovarne sam zaradi požam ne bo trpel.	•
Iz življenja na deželi
Iz Kranja
r— Kino narodni dom prikazuje danes krasno rusko dramo »Manja« z Olgo Cehovo v vlogi ruske grofice.
Iz Hrastnika
h— Ambulanta OUZD v Hrastniku. Po
dolgem prizadevanju tukajšnje steklarne ne in zdravnika g. dr. Vidmarja Je OUZD v Ljubljani pristala na to, da se ustanovi v Hrastniku terapevtičen oddelek za zdravljenje različnih bolezni, kakor revmatizma, limfatičnih obolenj ln rahitike. Pretekle dni je obiskal Hrastnik šef zdravnik OUZD g. dr. Drobnič iz Ljubljane ln si ogledal prostore, kjer se naj bi nastavila ta ambulanta. G. šef zdravnik Je dognal, da so prostori v steklarski hiši nasproti glavne pisarne za to primerni, zlasti ker Je v poslopju centralna kurjava s kopalnico. V tej ambulanti se bosta namestila kremenska svetiljka, kombinirana s soluksom ter s rdečimi in modrimi žarki in aparat z vročim zrakom. V posebni sobi bodo 4 postelje za bolnike. Omenimo še, da se bo s veliko kremenčno svetilko obsevalo tudi mleko za dojenčke, kar je posebno važno za naš naraščaj. Ta pridobitev je za zdravje naše industrijske doline velikega pomena.
h— Glasbeno društvo v Hrastniku proslavi prihodnjo pomlad svojo 20-letnico obstoja, zato bi hotelo naštudirati čez zimo za to proslavo obširnejši prog*am ln vabi vse, ki imajo veselje do petja, da bi se udeležili sestanka in pevske vaje v petek 4. novembra v deški šoli ob pol 20.
h— Premog Iščejo. Na Dolu pri Hrastniku išče Trboveljska premogokopna družba premog, ln sicer v Peklu nad Ceder-čanom. V to svrho so izkopali že 180 m preiskovalnega rova, a do premoga še niso prišli.
h— Krajevna proti tuberkulozna liga je
imela pretekli petek obračunsko sejo o letošnji tomboli. Uspeh te Je prav zadovoljiv. Zato se krajevna protituberkulozna liga zahvaljuje vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k tako lepemu uspehu. Posebno hvalo je pa dolžna vsem darovalcem lepih dobitkov.
h— Namesto venca na krsto blagopo-kojnega g. Janka Hanžka, podjetnika v Hrastniku, sta darovala tukajšnji krajevni protituberkulozni ligi g. Emanuel Zelin-ka in soproga Darinka 200 din. Hvala!
h— Zvočni kinp Sokol bo predvajal danes film >Ladja sužnjev. V petek 4. novembra bo film »Ekrazltna kolona« po znižanih cenah. Isti film se bo predvajal v nedeljo dopoldne ob 11. na matineji.
Iz Marenberga
ma— Osebna vest. Za banovlnskega zdravnika združene zdravstvene občine v Marenbergu je postavljen g. dr. Vladimir Gulič. Sedanji banovinskl zdravnik v Marenbergu g. dr. Honigmann Alfonz je premeščen na Vrhniko. Jaroslav Macha:
ma— Občinska uprava v Marenbergu je pred hudo zagonetko, kako urediti peči v sodnih lokalih, katere ima v najemu v občinski hiši pravosodna uprava. Desettiso-čake že stane občino ta problem. Bojimo se, da ne bo vse zaman, dokler ne bo dodeljen sodišču zadosten kredit za nabavo kuriva. Upoštevati Je dejstvo, da premog za glinaste peči ni baš najboljše gorivo.
ma— Iz tujine vrnjen. Nemška obmejna oblastva so izročila na prelazu Radiu nad Marenbergom našega državljana Voduška Andreja, pristojnega v Vitanje, starega 68 let. Nad 40 let Je pridno delal v okolici Gradca. Ker so mu začele pojemati moči, Je moral v svojo domovino. Prihranek njegovega 401etnega dela v tujini, 26 mark, mu je devizna kontrola v Eibiswaldu odvzela, ker tako zahtevajo devizni predpisi. o katerih možak ne more biti dovolj poučen.
ma— Revizija v občinski hranilnici bo po
naročilu banske uprave. Gerent hranilnice je od leta 1935. dalje g. Ivan Messner, dekan v Marenbergu. Kakor doznavamo, revizija, ki jo opravlja g. Mačus iz Mariboru, poteka v redu.
ŠPORT
Še Reka prejme dve točki
ljubljanska Reka je v nedeljo na Jesenicah zmagala nad Kovinarjem in sa povzpela na S. mesto v tabeli. — Vodilni klubi so Se dalje ostali Kranj,
Celje in ČSK.
Iz nedeljskega sporeda v tekmah za prvenstvo LNP je treba naknadno zabeleži-j ti še zmago, ki jo je v precej izdatnem razmerju spravila Reka proti Kovinarju na Je-! srnicah. Rečani so šli v ta boj kljub temu, da so najmlajši tekmeci v ljubljanski skupini I. razreda na domačih tleh zelo žilavi m odporni, kot velik favorit. In res se ji J« posrečilo doseči refultat 7:2, s pomočjo katerega se je z boljšo razliko golov pomaknila na tretje mesto v tabeli pred jeseniško Bratstvo. V ostalem so, kakor je po-| ročalo ic ponedeljsko »Jutro«, v ljubljanski i skupini zmagovali favoriti, hi sicer Hermea, Bratstvo in Kranj, čeprav ima slednji odigrati še vso drugo polovico tekme proti Svobodi, ki jo je moral sodnik predčasno zaključiti.
Pregled v številkah je v ljubljantki skupini naslednji:
Kranj	7 5 0 2 32:16 10
Hermea	8 4 2 2 20:16 10
Reka	6 4 1 1 23:10 9
Bratstvo	6 4 1 1 16: 7 9
Jadran	7 2 2 3 13:19 6
Mars	6 2 13 16:16 5
Svoboda	3 1 0 4 7:13 2
Kovinar	7 0 1 6 8:38 1
(V tabeli je upoštevana tudi prekinjena tekma Kranj-Svoboda 3:0.)
V celjski skupini sta v nasprotju s ra-
čuni na papirju zmagala Amater in Jugoslavija v tekmah proti Celju in Atletikom-Posebno presenetila je zmaga Amaterja, glede katere smo prejeli nekaj nasprotujočih si informacij in bomo o njej najbržo še pisali. Tabela se je spremenila toliko, da je Amater preskočil dva celjska konkurenta in se začasno spravil na drugo mesto Slika je pa takale:
Celje	4 3 0 1 10:3 i
Amater	4 12 1 4:7 4
Atletiki	3 1 1 5:5 3
Olimp	3 111 3J J
Jugoslavija 4 1 0 3 5:9 2 (Upoštevana je tudi prekinjena tekma Celje-Oiimp 2:0).
Mariborska skupina še zmerom trpi aa-radi tega, ker na mariborskih igriščih moštva ne smejo nastopati. Zato je bila preteklo nedeljo odigrana v tej skupini samo ena prvenstvena tekma, in sicer v Murski Soboti Mura in CSK sta se razšla brez gola in sta vsak prejela po eno točko. Vrstni red v tabeli je ostal nespremenjen, in sicer naslednji:
CSK	6 4 2 0 12: 4 10
Železničar 4 3 0 1 8: 5 6 Rapid	5 2 12 13:11 5
Mura	6 2 13 13:15 5
MaTibor	4 112 6: 5 3
Slavija	5 0 1 4 6:18 1
Bliža se — dirka na Večni poti
Naši dirkači se mrzlično pripravljajo za nedeljsko dirko, ki bo kot zadnja prireditev v letošnji sezoni postala slika vsega, kar se Je v letošnjem letu doseglo na mo-toclkllstlčnem poprišču. Da bo borba nad vse napeta, kaže dejstvo, da sta si dva res-! na konkurenta nabavila povsem nove dirkalne motorje, medtem ko ostali temeljito pripravljajo stare zanesljive stroje in končujejo zadnje priprave.
Zadnji dan za prijave je še 2. november, zato vabi motosekcija Avtomobilskega kluba vse zainteresirane dirkače, ki se še niso prijavili, da to čimprej store.
V nekaj vrstah
Protest SK LJubljane
Kakor smo izvedeli iz tajništva SK Ljubljane, je SK Ljubljana proti verifikaciji nedeljske tekme z varaždinsko Slavijo, Id se je končala s 3 : 1 za Varaždince, brzojavno vložila protest pri JNS. Protest bo odbor obrazložil s tem, da je v moštvu Slavijo v tej teknil igral Igralec Stjepan Kržan, glede katerega verifikacljski podatki za varaždlnstd klub baje niso popolnoma v redu.
V	nedeljo zvečer je s slmplonskim ek-spresom odpotovala v Pariz beograjska nogometna reprezentanca, ki bo danes v Parizu Igrala medmestno reprezentančno tekmo s Parizom. Moštvo Je odpotovalo v objavljeni postavi, le za rezervnega vratarja so namesto Novaka vzeli s seboj Mrkušiča.
V	Zagrebu Je bil v nedeljo Izredni občni zbor kolesarskega saveza, na katerem je bilov zastopanih 57 klubov. Ljubljansko kolesarsko pod zvezo Je zastopal njen predsednik Rudolf Vospernik Iz LJubljane. Potek občnega zbora kolesarskega saveza Je bil precej buren ln Je potekel v znanem razpoloženju, ki vlada med zagrebško kolesarsko centralo ln njenimi podsavezl, predvsem beograjskim ln ljubljanskim. Glavna točka dnevnega reda je bila sprememba pravil, pri kateri so večinoma prodiral1 predlogi savezne večine.
Glavna sprememba Je ta, da bo v bodoča
upravni odbor izvoljen za dobo treh let, kar pomeni, da bo Zagreb še dolgo vedril in oblačil v tej športni panogi. Zastopnik slovenskih klubov Je pozneje', ko Je bil ta sklep sprejet, ostal na občnem zboru samo še kot opazovalec.
Na srednješolskem igrišču T Klajlčevi ulici v Zagrebu Je v nedeljo atlet Oon-cordije in naš znani rojak Jože Kotnik poskušal zrušiti GorSkov rekord 4.02 J! v teku na 1.500 m Mlademu Kotniku to pot poskus še ni uspel, ker je dosegel »samo« čas 4:06.2, pokazal pa Je, da bi se v boljših klimatičnlh razmerah gotovo zelo približal Gorškovemu najboljšemu času.
Izmed vnanjih nogometnih rezultatov Jo treba zabeležiti še naslednje:
v češkem prvenstvu: Viktorija Kžkor t Mdenice 2 :2, Bata : Pardublce 6 :2, Moravska Ostrava : Liben 1 :1, Viktorija Plzen : Nachod 5 :1, Slavija : Sparta 1: 0, Bratislava : Kladno 1:1.
v madžarskem prvenstvu: Ferencvaros: Taxi 6 : 3, Elektromos : Phčhus 2 :0, Uj-pest : Budafok 8 :1, Zuglo : Salgo 2 :1, Szolnok : Bocskay 1:0, Szeged : Hunga-rla 1 :1.
v prvenstvu Mvie Avstrije: Wacker
(Dunaj) : Sportklub (Gradec) 4:2, Au-stria : Wienna 2 :2, Admira : Sportklub (Dunaj) 0 :0, Austro Fiat : Amateure (Steyer) 9 :2, Rapid : Wacker (Wr. Neu-stadt) 2 :0.
v Italijanskem prvenstva: Lado T Torino 1 :1, Bologna : Novara 8 :1, Milano : Livorno 4 :2, Sampierdarena : Bari 1:0, Juventus : Genova 1 :1, Ambrosiana : Triestina 2 :1, Lucchest : Napoli 2 :2, Modena : Roma 2 : 0.
tSKHennes (nogomet sekcija). Danes
treninga ne bo, temveč v četrtek od 16. dalje. Vsi in točno, posebno Uhan, Eržen, Ice in Vili Lah. Uprava!
Motoeekdja Avtornpbflskega ktoOa poziva vse funkcionarje pri dirki na Večni poti, naj se brezpogojno udeleže sestanka v sredo ob 20. v klubskih prostorih. Kongresni trg 1-L
Iz SK LJubljane! Danes bo zaradi pravnika trening ligaškega ln L moštva dopoldne ob 9.30. Vsi gotovo!
Vojna s cestno železnico
„če nočete prevažati mojih občanov, ne boste prevažali niti blaga!"
Jaroslav Macha:
V doM športa
Veselo razpoložen se je nekega dne vrnil gospod Osinec iz pisarne.
Gospa je pravkar čitala športne novine ln začudena vprašala:
—	Kaj se je pripetilo? Si morda kaj smešnega videl na ulici?
—	Na ulici ne, pač pa v pisarni. Kolega Tikva mi je pravil, kako Je stavil z ženo, da mu ne bo v petih minutah prišila deset gumbov. In kaj misliš — ona je stavo dobila.
—	Pa naravno, se odreže gospa. In morala je dobiti. Deset gumbov na pet minut? Jaz jih prišijem v treh minutah!
—	Oho, dušica, to moraš dokazati. Ne verujem tL Kakšne tri minute? Kaj ti misliš — to je posel! En gumb — v osemnajstih sekundah.
—	Prišijem jih!
—	Pojdi no!
—	Staviva!
—	Dobro! Za pet dinarjev!
—	Za pet din!
—	Deset gumbov v treh minutah!
—	V redu. Deset gumbov na tri minute. Toda slačenje in priprava k temu ne šteje zraven.
—	Pristanem i na to. Tu imaš pet din, moj suknjič in hlače.
—	Dobro je. Čakaj, da vzamem nit.
—	Gotovo?
—	že gre!
Bele roke gospe Osinčeve so se naglo sukale, oči bo ji sijale v športnem navdušenju. Prvi gumb je bil pršit v desetih in pol sekunde, drugI v trinajstih In četrt sekunde, za petega Je potrebovala petnajst, ■a desetega dvajset sekund, ^
—	Prišito je! je zmagoslavno vzkliknila.
—	Dobila si! je dejal gospod Osinec. Ti si res zlata dušica samo če hočeš. Potrebovala si samo stopetdeset sekund. Ko sem stopal po ulici, so mi uhajale hlače že več dni, a suknjič se je odpiral kakor vrata v brivnici. Nisem se nadejal, da bo danes tako kmalu prišito — no, ipak je šlo naglo od rok...
Arkadi j Averčenko:
Moj stric
Danes je obletnica smrti mojega strica...
Nadejam se, da me čitatelji toliko cenijo, <Ja bodo sočustvovali z menoj, saj je bil moj stric drugače spoštovan človek, ki je znal dobro živeti in je bila tudi njegova smrt res nenavadna.
Globoko užaloščen naj vam nekam povem iz življenja moža, ki je začel svojo kariero kot blagajnik pri finančni delegaciji, končal je pa žalostno z žičnato zanko okrog vratu na brzojavnem drogu.
Kot nadepoln mladenič sem prišel nekoč k stricu in mu dejal:
—	Stri ček, vi ste copernik!
Dvignil je naočnike na čelo in odločno odrezal:
—	Lahko bi te oplazil z blagajniško knjigo »reeskonto«. Pa naj bo — poslušam te, zakaj me obtožuješ nato te šele nakrešem. Mislim, da mi bo potem šel posel lažje od rok.
—	Stric! Včeraj ste kupili hišo za 25.000 rubljev!
—	Res je, kupil sem jo. Morda bi moral prositi tebe za dovoljenje?
—	Ne gre za dovoljenje. Toda sami ste mi rekli, da ste bili pred desetimi leti, preden ste nastopili službo, brez beliča v žepu.
—	No. in ...
—	Vaša plača znaSa na leto 1500 rubljev. V desetih letih je to 15.000 rubljev. Porabili ste medtem 8.000, ostalo vam je še 7.000. Odkod torej 18.000 za novo hišo?
—	Stričeve oči so se zablisnile. Nemilo-stno me je pogladil z računalom po plečih in dejal:
—	Ti si smrkavec! Tvoja matematika je
—	Sema. Na primer: vzemi na trgu funt slanine...
—	Raje jo bom kupil...
,— No, jo pa kupi. Zmerom hočeš imeti svoj prav. Vzemi — recimo sto ljudi in jih postavi v vrsto...
—	Sem jih že postavil.
—	Daj prvemu v roke funt slanine, da ga izroči drugemu, ta spet tretjemu, pa četrtemu in tako dalje do zadnjega...
—	No, in potem?
—	Kaj bo imel zadnji v rokah?
—	Kaj neki nego funt slanine?
Stric je planil in se zarežal kakor tiger:
—	Budalo! Seveda, funt slanine! A s čim so si ostali, ki so vzemali slanino v roke, zamastili prste?
—	S ... slanino.
—	No, vidiš dragec, odkod je meni nova hiša! Jaz sem pošten Človek — to je ne-pobitna resnica, ali denar je v tem primeru
—	slanina ...
—	No in sedaj recite mi, je 1i nI bil moj stric imeniten človek Se pred Einsteinovo teorijo je pobil vso matematiko.
Mir njegovemu prahu na brzojavni žioil
Družba cestne železnice v Niči Je v težavah. V teku let je dala zgraditi celo vrsto zvez s sosednimi kraji v upanju, da se bodo s povečanim tujskim prometom v okolici Niče kmalu rentirale. Toda mednarodni obiskovalci Riviere kažejo le malo zanimanja za male kraje okrog Niče, edino njih prebivalci so imeli od teh tramvajskih prog korist Dohodek pa je bil za družbo tako malenkosten, da se Je sedaj odločila opustiti nekatere proge.
Vsi prizadeti kraji so ta sklep sprejeli tiho, izjemo je delal le kraj La Trinite-Victoire, katerega žtipan se je energično uprl ustavitvi proge. Družba cestne železnice ga ni uslišala, ohranila naj bi se samo proga za tovorni promet s cementno tovarno pri La Trinite-Victoire, ki naj bi ne prevažala potnikov. 2upan pa se ni vdal. Sporočil je družbi, da tovorni cestni železnici vožnjo skozi svoj kraj kratkoma-lo prepoveduje. To so smatrali za prazno
grožnjo. Ko se Je pa v Jutru tistega dne,
ko so mislili opustiti potniški tramvajski promet z La Trinite -Victoire tovorni tramvaj približal kraju, Je vozač na progi nenadoma zagledal župana v polnem okrasu njegovega uradnega dostojanstva, s trikolorno prepasnico. Za njim so bile barikade, skozi katere tramvaj seveda ni mogel. In ob obeh straneh proge so stali navzlic zgodnji viri vsi občani kraja, pa so kazali bojevite namene. Ni pomagalo vozaču in dvema zastopnikoma družbe, ki sta se za vsak primer tudi pripeljala, nič drugega, nego da so se vrnili v Nico.
Odtlej so vrli možje iz La Trinite-Victoire vsak dan, od jutra do noči ob progi na straži. Ker Je pa zveza s cementarno zelo važna in Je po drugi poti ne morejo obnoviti, bo pretkani župan dosegel meda svoj smoter. Družba cestne železnice v Niči se že mehča.
Prednik Panamskega prekopa
Medtem ko se v svetu govori o napravi novega panamskega prekopa, ki bo širši od sedanjega in neki tako globok, da ne bodo v njem nikako zatvornice potrebne, prihaja v spom n prvi panamski prekop, ki je bil napravljen v davnini. Prvi prekop na isti zemeljski ožini je bil izkopan leta 1590 in se je imenoval raspadurški prekop. Delo je zasnoval in vodil neki katoliški misijonar, ki je z veliko sposobnostjo izkoristil najprej strugo reke San Pablo (pritok reke Atrato, ki se v bližini Kolona izliva v Atlantik, ali bolje, v Karibinsko morje). Reka San Pablo je dovolj velika, da morejo pluti po njej manjše ladje. Druga reka, ki se izteka v T'hi ocean, Je na isti način tudi plovna in se imenuje San Juan. Razdalja med obema rekama je na nekem mestu dovolj majhna. Misijonarju nI bilo treba drugega kakor napraviti prekop čez ozemlje, ki ju je ločevalo. To ozemlje se je imenovalo Raspadura in zato so tudi prekop tako imenovali. Nastala vodna pot je povsem zadostovala potrebam tedanje plovbe in bi bila lahko neprecenljive koristi za razvoj Novega sveta, toda (neverjetno a resnično) Španija, tedanja gospodarica, je ob koncu sedemnajstega stoletja ukazala, da. se prekop uniči, h	,
ANEKDOTA
Igralec Kainz je imel v bavarskem kralju Ludoviku II. velikega prijatelja, to prijateljstvo pa je dobilo na nekem potovanju po Švici nepopravljivo razpoko. Kralj in igralec sta bila vstaLa zelo zgodaj in sta dospela okrog 14. na Riitli. Kralj je tedaj igralca prosil, naj bi recitiial prizor na Rii-tliju iz Schillerjevega »Viljema Telia«. Kainz je odvrnil: »Tej nalogi trenutno nisem kos. Dovolite, da prej poobedujem.« Kralj se je razjezil: »Takien človek! Na teh zgodovinskih tleh misli samo na jed!« Kralj ni igralcu te zavrnitve nikoli pozabil.
Zh SMEH IN KRATEK CAS
Učitelj: »Koliko je šest in štiri?« Petrček: »Enajst« l*čitelj: »Pomisli vendar!« Petrček: »Dvanajst!« Učitelj: »Ne!« Petrček: »Trinajst!«
Učitelj: »Čedalje bolj napačno! Zakaj pa ne uganeš deset če že ugibaš?«
Petrček: »Ker to bi gotovo ne bilo praf^ saj je vendar pet in pet deseti«
Velika požarna katastrofa
v Marsellleu
Zjzrzll so trije hišni bloki z desetsmi poslopji — Slika razdejanja in plenjenja na sloviti cesti La Canebiere
V veliki blagovnici Nouvell® Gaierle v Vfarseilleu je nastal, kakor smo v našem Jstu že poročali, silen požar, ki se je za-roljo hudega vetra razširil tudi na hotel de Noailles na drugi strani cesti ln na so-sedno bar.čno poslopje. V veleblagovnici so se neprestano ponavljale eksplozije, ki so silno ogražale gasilno delo ln ki so zahtevala tudi mnogo žrtev. Stropi so se rušili, pročelje se je sesulo, v notranjosti je zgorelo vse.
Nekatere prodajalke so morale lz četrtega nadstropja skočiti na rjuhe, ki so jih bili spodaj pripravili gasilci. Čeprav so bile na delu vse gasilske čete iz Marseillea in okolice, je bilo vse gasilno delo'v veleblagovnici zaman.
Hotel de Noailles, v katerem so prebivali za Časa kongresa radikalno socialistične stranke ministrski predsednik Dala-dier, zunanji minister Bonnet in cela vrsta drugih članov vlade in mnogo delegatov stranke, so morali popolnoma izprazniti. Sobe ministrskega predsednika, zunanjega ministra in drugih kongresnikov so postale žrtev plamenov. Aktni material so tnogli le z največjo težavo rešiti. Streha se Je sesula in tudi stropi več nadstropij so se podrli. Ker js poslopje, v katerem je zborovala radikalno socialistična stranka, v neposredni bližini požarišč, so morali nasedanje začasno prekiniti.
Mnogo gasilcev se je zastrupilo s plinom, več oseb je bilo ožganih in so umrle. Hudi mistral, ki je divjal v zadnjih dneh nad Marseilleom, js vedno znova podpihoval ogenj in je napravil vse napore gasilcev brezuspešne. Velikanska nevarnost je bila tudi za vsa poslopja na bulvaru Gari-baldi do borze dela, tako da so morali končno poklicati na pomoč tudi gasilce mornariškega arzenala v Toulonu. Ogenj se Je razširil razen na prej omenjene zgradbe tudi na hotel »Astoria«, na kavarno >La Canebiere«, na pisarne Trans-atlantske družbe in Air France ter na dva kinematografa, ki so ju mogli še pravočasno izprazniti. V Parizu domnevajo vsakovrstne stvari o vzrokih tega velikanskega požara. Kakor so vedele poročati zadnje vesti, je požar zahteval doslej Okrog 70 mrtvih, ranjenih ln pogrešanih.
Uničeni so trije hišni bloki z desetimi poslopji in lice slavne marseilleske ulice Canebiere, kakor tudi notranjega mesta je popolnoma spremenjeno. Poročajo sicer, da 86 je gasilcem po silnih naporih posrečilo obvladati požar, toda njihovo delo je $e vedno skrajno težko in nevarno. Eksplo-
zija velikega tanka s težkim oljem je preplavila tla daleč naokrog z lahko gorljivo
tekočino, iz katere se vedno znova dvigajo plameni. Med gasilskimi četami, ki so prihitele na pomoč, je bila tudi četa iz Lyona, posebno izdatno pomoč je nudila gasilska ladja J>L'Alerte«, ki so po njenih 400 m dolgih ceveh mogli spraviti ogromne množine vode do požarišč.
Med težko ranjenimi so štirje člani mobilne garde, ki se je nanje zrušila neka stena, ko so odganjali radovedneže, ki se jih je nabralo na deset tisoče, škodo cenijo na 20 do 30 milijonov frankov, kar se tiče števila mrtvih, pa se boje, da bo znašalo okrog 100 oseb.
Kaj je povzročilo požar, do tega ka te ni ugotovljeno. Po neki verziji ao ga zakrivili pleskarji, ki so v blagovnici nekaj popravljali. Po neki drugi verziji. Je eden izmed lesenih stebrov v veleblagovnici zavoljo kratkega stika začel goreti. Da bi pa komunisti povzročili požar, kakor so javljali neki zunanji listi, uradno poročilo zanika.
Cim je nastal požar, so pritekla množice vsakovrstnih tipov, ki »o začel« planiti. 2e v prvih urah po nastanku požara, so ti plenilci iz notranjosti gorečih poslopij odnesli vse, kar se Je Se dalo odnesti. Katastrofa je mogla zavzeti le zavoljo tega tako silen obseg, ker so bile avtomatične gasilne priprave blagovnice »Nou-velles Galeries« baš v popravilu in »o električne svarilne naprave odpovedale. Posebno ob začetku požara Je zelo primanjkovalo vode in gasilna služba baje ni bila na višku. Vsekako so, pravijo da na Dala-dierovo osebno pobudo, odstavili prefekta departementa Bouches du Rhone, Souchle-ra. Za družine, katerih svojci so postali žrtev požara, so začeli veliko nabiralno akcijo.
in
¥ višino 17 v zaprti kabini
Novi svetovni rekord italijanskega letalskega polkov
nika Pezzija
Najnovejši višinski rekord italijanskega letalca, polkovnika Pezzija, je zbudil pozornost vseh strokovnjakov. Pezzi je na svojem poletu prekosil vse dosedanje višinske rekorde z letalom, ki so jih dosegli na Angleškem, v Franciji, Ameriki in Rusiji. Pomen tega rekorda ni samo v tem, da je uspelo doseči višino 17.074 m, temveč pred vsem v tem, da je Pezzi s tem prvič v zaprti kabini izvršil daljši polet skozi stratosfero, še pred kratkim so ameriški strokovnjaki menili, da človek zavoljo spremenjenega zračnega tlaka v stratosferi v zaprti kabini ne bi mogel dalj časa vzdržati.
Zadnji višinski rekord je dosegel Anglež Adams. Vzpel se je z enokrovnikom v višino 16-440 m in je s tem prekosil prejšnji Pezzijev rekord. Oba moža sta nosila posebne »potapljaške« oprave za
Poroka
Mtsssolinijevega sina
V soboto se je izvršila ob navzočnosti Mussolinija, njegove žene, italijanskega zunanjega ministra, njegove žene Edde, strankinega glavnega tajnika Staraceja in vseh članov vlade poroka drugega sina italijanskega ministrskega predsednika, letalskega stotnika Bruna Mussolinija z gospodično Gino Robertijevo. Priči sta bili za nevesto ministra Alfieri in Bottai, za ženina dva njegova tovariša s poleta preko Južnega Atlantika.	,
polefte v visoko ozračje. Priprave za nori rekordni polet so se izvršile v vsej tišini v italijanski naselbini Guidoniji, kamor človek brez posebnih priporočil in legitimacij sploh ne pride. Tam preizkušajo najprvo vse zanimive tehnične skrivnosti.
Trenutno vemo le to, da leži motor, s katerim je Pezzi dosegel ta rekord, pod posebno tlakovno napravo. Letalo Je bilo Capronijev dvokrovnik v velikosti Ca-pronijevega izvidnega letala. Motor Je dvojni zvezdni motor z zračno hladltvi-jo. Pezzi je nekoliko dni prej z istim letalom poskusil višinski polet, ki ga je pa. moral zavoljo lažje okvare v motorju prekiniti v višini 16.400 m.
Nov rekord v stratosferi
Italijanski letalski polkovnik Mario Pezzi, poveljnik oddelka za stratosferne polete v Guidoniji pri Rimu, je dosegel nov svetovni rekord. Z letalom posebne konstrukcije je dosegel višino 17.400 m in je svoj prejšnji rekord prekosil tako za 1745 metrov.
V	Ameriki primanjkuje
denarja za šole
V	mestu Daytonu v državi Ohio so morali vse šole zapreti za nedoločen čas. Zmanjkalo je namreč denarja za učitelj-stvo, učila in za vzdrževanje šol. Prizadetih je 34.000 otrok.
fogled na cesto Canebiere, ko je mistral nosil plamene Iz goreče veleblagovnice »Nouvelles Galeries« ln zažgal hite na drugi strani
V ujetništvu pragozda
Deset dni skozi samoto ln nevarnosti sibirske tajge
Startna Je pri se skoku priffla v hud veter. Premetavalo Jo Je, ona pa je skrbno gledala, v katero smer izginja letalo. Veter jo Je zanesel proti majhni loki in padalo se Je ujelo na visoki jelki. Odrezala je vrv in se spustila ob deblu na tla. še je ču-la motor letala, nato pa je vse utihnilo, čez nekaj časa je začula strel. S kompasom Je določila smer, odkoder se je slišal Strel Tudi drugi strel se ji je zdelo, da prihaja z jugozapada. Prvo noč je utrujena dobro prespala, drugo jutro navsezgodaj pa se je odpravila iskat letalo. Go-Sčava ji je trgala obleko, toda Marina je hitela dalje, čez dve uri je začula spet strel, toda z juga. Okrenila se je v to smer ln hodila ves dan. O letalu niti sledu. Zopet je prespala noč v pragozdu in od utrujenosti se ni prav nič brigala za razne glasove Iz tajge. Drugi dan je postala pot še težavnejša. Morala je preko mesta, kjer je vihar polomil velik del gozda. Ogromna debla so ležala vse vprek in z vejami tvorila skoraj neprehodne ovire. Le korak za korakom je mogla dalje. Sleči je morala letalsko kombinežo in iti dalje v samem spodnjem krilu. Na poti je prišla do mnogih močvirij, ali letala ni bilo nikjer. Ustrelila je nekolikokrat, ali odgovora ni bilo.
Zagazila je v močvirje, se udrla preko pasu, naposled pa se je z veliko muko izvlekla. Poiožila je palico predse in se s skrajnim naporom rešila mokrega biatne-
""■"T '-'»nek sživVri treh ruskih le telki *	1 '"i '";ia«.
ga grob«. Odslej se je skrbno ogibala močvirjem. Spet Je minula noč, minul dan, letala pa nikjer. Naposled je prišla do gole gore, na vrhu katere je ležal sneg. Spoznala jo je, ker jo je bila videla z letala, preden je seskočila. Bilo ji je takoj jasno, da je njeno tavanje bilo brezplodno, odmev strelov jo je bil zavedel v napačno smer. Treba je bilo znova iskati letalo..
Osameli ženi je v tajgl grozila smrt od gladu. Saj je bila vzela s seboj samo dve plošči čokolade ln pest bonbonov. Prvi dan, ko se je bila nadejala, da kmalu pride do letala, je bila pojedla pol plošče. Drugi dan četrtino. Tretji dan samo košček in par bonbonov. Nekje je našla zapoznele borovnice, ni šla naprej, dokler ni vseh pobrala. Vsak dan ji je bilo huje. Pokusila je breziovo listje in videla, da je mehko in okusno. Nekega dne je za obed pojedla celo nekoliko gosenic. Tu pa tam si je spekla kako gobo, vodo pa je pila iz močvirnih luž.
Sedmi dan svoje blodnje je našla dve gobi, ki si jih je hotela speči. Ogenj pa se je razprostrl in morala je bežati pred gozdnim požarom. Tu se je visoko nad gorečo prašumo pokazalo letalo. Marina je strgala s sebe obleko in mahala ž njo. Letalo je zakrožilo nad požariščem Slekla si je vse perilo in ga razpostavila po zemlji v obliki črke T. ali letalec ni opazil tega znamenja za pristanek, čez čas je izginil proti jugu. Marina je nadaljevala pot po golih vrhovih. Z enega je v daljavi na se-
vero zagledala krožeča letala. Vedela Je, da gre zdaj prav. Tam nekje sta tovariši-cL Še en dan težavne hoje, nato nova na-da. Zopet je videla letalo prav nizko nad seboj. Dajala Je znake, toda zopet zaman. Mračilo se je že, ko je Marina dobila družbo na svoji poti. Medvedje so zvedavo ogledovali vsiljivko. Eden izmed njih jo Je stalno spremljal, rjul in lomil vejevje. Utrujena žena ni mogla več naprej. Skrila se je pod grm, se pokrila s plaščem in zaspala.
Ob zori 5. oktobra Je začula pet strelov. Nato še pet. Pojedla je zadnji košček čokolade in pest jereblkovlh jagod, ki si jih je bila nabirala spotoma. V močvirju je izgubila enega izmed svojih visokih škornjev. Spet je zaslišala strele. Nato je v daljavi kakih 3 km zagledala beli rep letala. Ustrelila je, odgovora pa ni bilo. Zbrala je poslednje sile in šla v pravcu, kjer je bila videla letalo, šla je že čisto kakor stroj brez vodje. Zdaj je začula človeške glasove. Prišla je iz gozda na kraj močvirja. Pri letalu so stali ljudje in gledali v zrak na krožeče drugo letalo, Marine pa ni opazil nihče. V tem pa je že prihitela Polina, ž njo dr. Tihonov, za njim ostali. Prišla je še do navigacijske kabine in videla, da so priprave v redu. Nato so jo nahranili, napojili in jo položili spat.
Drugi dan je odprava krenila na pot. Marino so nesli, ker so ji bile pošle vse moči. Vendar se je že nasmihala. Groze desetih dni, prebitih v samotni prašumi, so bile pozabljene. S tovarišicama se je veselo pomenkovala o bodočih poletih. Le živci so ji postali še krepkejši nego so bili takrat, ko je sedla v letalo, da prijateljicama postavi nov rekord za let na daljavo.
Vsako leto enkrat nosijo Is nekega svetttča v Kolomba na Cejlonn ▼ svečanem sprevodu Budhov zob, ki ga hranijo v tem svetišču. Je baje pravi, čeprav Je velik za desei normalnih človeških zob. Bogato okrašen slon ga nosi v dragoceni nosilnlcl na svojem
hrbtu po ulicah ^
Podkarpatska Rusija
Polovica dežele je pokrita s pravimi pragozdovi Posledice nekdanje madžarske uprave
Podkarpatska Rusija, ki je ta čas v središču svetovne pozornosti, Je dežela, ki obsega, če ne upoštevamo tistega dela, ki Je bil priključen Slovaški in fiteje kakšnih 200.000 prebivalcev, okroglo 12.540 štirja-Skih kilometrov in na tem ozemlju živijo okroglo tri četrti milijona ljudi. Dežela se deli v gorati predel, ki ga sestavljajo Gozdni Karpati in Vihorlatsko gorovje, ter v južni del, ki se nadaljuje v rodovitni ogrski nižavi. Najvažnejše reke, Tisa, Ug in Latorca, se zlivajo proti Madžarski in največ prometnih zvez, nad tucat cest ter štiri železniške proge, gre preko gorovij v smeri od juga proti severu ter predstavljajo najkrajše zveze med Madžarsko in Poljsko. Zato nI nič absolutno neumljive-ga, če se Madžarom in Poljakom tako sline cedijo po tem ozemlju. Po zadnjem uradnem češkoslovaškem štetju iz L 1930. pa Je bdlo tu 450.000 (63%) Ukrajincev, 110.000 (15.4%) Madžarov, 91.250 (12.9%) Židov, 43.000 (4.8%) Cehov in Slovakov ter 13.250 (1.9%) Nemcev. Celo slovita sleparska madžarska predvojna statistika po ljudskem štetju iz L 1910. Je priznavala, da je Ukrajincev v deželi 56%, Madžarov 29.2%, Nemcev 10.7%, Madžarski živelj je naseljen vzdolž sedanje madžarske meje in sega do obeh največjih mest, Užho-roda in Mukačeva, ki štejeta po 20.000 prebivalcev. Po veri Je po zadnjem štetju 65% katolikov (unijatov in rimo-katoli-kov) ter 9 odstotkov pravoslavnih. Prebivalstvo se preživlja po 90% s poljedelstvom, ki Je po zaslugi ogromne skrbi, ki so jo gospodujoči Madžari izkazovali tej deželi, ko je bila še pod njihovim jarmom, te danes prilično primitivno, zlasti v gorskih predelih in tam, kjer živi slovanski
živelj, ki je bil Madžarom Se posebno na srcu. Od zemljiške posesti, ki obsega 1,267.243 ha, je 30% v rokah države, 20% odpade na velike in srednje posestnike, 25% je v cerkvenih in občinskih rokah, 25% pa imajo v rokah mali posestniki. Povprečno imajo ti mali posestniki po 1 do 5 ha zemlje. Zelo veliko Je še danes Število nepismenih, kar Je tudi ena izmed zaslug nekdanjega madžarskega gospostva. Praška vlada Je v času od osvoboje-nja storila za kulturni dvig prebivalstva vse, kar je bilo mogoče in število nepismenih se je od tedaj tudi zelo zmanjšalo, dela pa bo še dosti, da se odpravijo vse posledice nekdanjega robovanja Madžarom, Okrogla polovica Podkarpatske Rusije je pokrita z neskončnimi gozdovi, ki so tako gosti in neprodirni, da je v njih še danes vse polno medvedov. Posebno v jugovzhodnem delu, ki se naslanja na Rumunsko in Poljsko, ob izvirih Črne in Bele Tise ter ob Prutu, živi huculsko prebivalstvo skoraj v popolni odrezanostl od sveta. Tu si gorjansko ljudstvo še samo izdeluje vso obleko in orodje na svojih domovih in ti domovi so skoraj izključno kladare s strmimi, skodlastimi strehami, pod katerimi je en sam prostor. Med tem ko se v dolinskih predelih prebivalstvo preživlja od pridelovanja pšenice, koruze in sadja, prideluje v gorskih predelih oves, lan in krompir. Tudi ovčjereja, drvarstvo ln lov dajejo možnost za preživljanje. Poljedelska industrija se omejuje na pivovarn^ kuhanje žganja, mline in na obdelavo lesa. V ozemlju Akne Slatine pridobivajo tudi sol, a ob rumunski meji se je naselila kemična industrija.
Dobičkonosna I
Telefonski seznam ameriških milijonarjev
NewyorSki milijonarji so bili v zadnjem času žrtve poslovne iznajdljivosti nekega svojega rojaka. Možje s pete avenije so bili neprijetno presenečeni, ko so se klici po telefonu in pisma, ki so prihajala nanje, čedalje bolj množili. Iz nočnih klubov, javnih kuhenj, od vsepovsod so prejemali po pošti in zlasti po telefonu prošnje za podpore, oglašali so se izumitelji, ki jim je manjkalo samo še nekaj »drobiža« za izdelavo kakšnega perpetuum mobila, insolvent-ni borzni špekulanti, reveži, izsiljevalci so pošiljali prošnje, prospekte, ponudbe, klice na pomoč.
Lastniki milijonskih bančnih računov so doslej mislili, da so zoper tekšne stvari avtomatično zavarovani. Razen ožjega kroga znancev ni po-znal nihče njih pravih naslovov in telefonskih številk. Na kakšen način je mogla javnost zvedeti zanje? Da je poštna uprava nedolžna, so lahko ugotovili takoj. Svoje uradne tajnosti je skrbno čuvala in ni dajala nikomur nobenih informacij. Tudi davčna uprava ni imela nič od tega, da bi se najboljši davkoplačevalci Z©-dinjenih držav nadlegovali in dražili s kopami prošenj.
Kenes sedemkratnega morilca
Na dramatičen način Je končal eden najbolj nevarnih zločincev, kar jdh pozna poljska kriminalna zgodovina, razbojnik Taciafc, ki je v zadnjih mesecih v okolici Varšave izvršil sedem umorov ln celo vr-sl'o roparskih napadov. Ob koncu avgusta so njegove krogle ubile nekega policijskega uradnika, razen tega je umoril ženo nekega tovarniškega ravnatelja, nekega mesarja voznika, gostilničarja, njegovo ženo in bančnega blagajnika. Policija, ki ga je dolgo zasledovala brez uspeha, je zvedela, da se skriva v majhni, na pol razpadli bajti. Policijski uradniki, ki so bili zaščiteni z oklopi in jeklenimi čeladami, so kočo obkolili. Zločinec se Je zaba-rikadiral v zadnji sobi in na poziv, naj se vda, je začel streljati. Koso policisti vlomili vrata, so ga našli mrtvega, ustrelil se je sam. Policija pa je bila precej presenečena, ko je našla v sobi še drugo osebo, bil je neki Taciakcv pajdaš. Stal je s pripravljenem samokresom ob steni, vendar so ga premagali, preden je utegnil streljati.
Po daljši preiskavi so skrivnost končno razkrinkali. V neki knjigami je policija o priliki neke preiskave v -drugi zadevi odkrila knjigo z napisom »Zaupno«. Ta knjiga je vsebovala v abecednem redu imena in telefonske številke njujoršikih prebivalcev, katerih letni dohodki presegajo 200.000 dolarjev. Izdajatelj te knjige je bil neki John Ferguson iz Baltimorea, ki se je bil dve leti prej domislil nečesa posebnega. Takrat je namreč vlada objavila seznam tistih davkoplačevalcev, katerih letni dohodek presega 200.000 dolarjev.
S tem seznamom v roki Je začel m Iste* Ferguson svoje delo. S sistematičnostjo je začel ugotavljati manjkajoče naslove in telefonske številke. Bilo je zelo težavno delo, toda prej neg1© v dveh letih ga je dovršil. Zbrano gradivo je izdal v knjigi in vsak izvod je stal sto dolarjev. Navzlic izredni ceni je šla knjiga med ljudi kakor med. In Dolicija ne more sedaj proti iznajdljivemu možu ničesar ukreniti, kajti storil ni ničesar, kar bi bilo v opreki z z-akonora...
ANEKDOTA
Filozof Montesquieu se je nekega dne prepiral z nekim parlamentarcem iz Bor-deauxa radi nekega filozofskega izreka. Parlamentarec Je hotel imeti na vsak nae čtn prav in je dejal: »Dam vam svojo glavo, če ni natančno tako, kakor vam pravim!« — »Sprejemam jo,« je odvrnil Mon-tesquieu, majhni darovi ohranjujejo prijateljstvo.«
VSAK DAN ENA
1 Nogorn trn Vlnh v g"
. .. -
sm »JUTRO« St. 254
D
Tbrek, 1. XL 1988.
PAUL RIPSON
25
Stratosferski pilot
Roman
Bil* je v isttnl
točna in hotela je napraviti a svojim divjim prihodom močan vtis na oeobje, pred vsasn pa na Freda.
Ta je bil že pred velikim hangarjem, iz katerega so bili monterji potegnili Šolski dvokrovnik z dvojnim krmilom. Lea je že od daleč zapazila Freda ter je ustavila svoj voz tik poleg njega in energično skočila na tla.
—	Dobro jutro, Mr. Bladr, ali	točno dospela k svoji prvi uri?
—	Veseli me, Miaa Manutavon, de ste talko točna učenka. Letalo je pripravljeno in odletela bova Se to minuto?
—	Kaj tako hitro v zrak?
—	Pouk kar prepustite meni. Zapeljite svoj avto v hangar, kjer ga nihče ne bo odvedel, in kar žlezi te v letalo.
To je bilo povelje učitelja in pokoravala »e mu Je. On pa je pri teh besedah občutil, da ima vsekakor ta ženska neko satansko moč v sebi, in zdelo se mu je, da ji mora podleči. Mislil je na svojo zaročenko Miro, ki je bila tudi bogata, ali je bila prava beračica v primeri s to mlado, divjo devojko, ki ga je tako silno privlačevala.
Odprl ji je vrata v trupu letala ter ji pokazal, naj sede na desni sedež in prime za krmilo. Storila je, kot ji je bil ukazal. Nato je Se on stopil v ka-
bino, sedel da levi eedež, prijel za svoje kradlo ter JI dejal:
—	Prosim, da točno pazite na vse, kar vam povrni To je tako zvami Šolski aparat Obe krmili, moje in važe, ste zvezani z vzvodi, tafco da moreta delati obe vedno le ene in iste gibe. Ce potegnem na primer krmilo na desno, vidite, da se tudi vaSe ravno za toliko premakne na desno. Vi boste ▼ začetku držali svoje krmilo popolnoma lahko, samo toliko, da čutite, kako ga jaz premikam. Med letom vam bom vedno razlagal vse svoje kretnje, zato pa rabiva telefonske slušalke, ki si jih prosim nataknite... takole... ker motor, čeprav je izven kabine spredaj, preveč ropoče in bd morala silno kričati, da se razumeva Lepo, torej pozor. Pritisnem na stoarter in motor začenja delovati. Glejte na Števec desno zgoraj. Številke skačejo naglo naprej. Pomenijo Število obratov na minuto. Ko dosežemo 1800, potem potegnem za tale vzvod in letalo, ki je pritrjeno z žico na rep na kavelj v zemlji, «• oprosti te spone in bo začelo teči po, tleh. Krmilo imam natančno v sredi, tekla bova vodoravno po tleh. Smer sem že določil, namreč proti vetru, kot se to mora vedno storiti.
Motor je sedaj divje brnel in tudi skozi telefon je bilo težko čuti vse besede učitelja.
—	Tako, poglejte sedaj števec: prišli smo do 1800 obratov. Potegnem za vzvod. Ze hitimo po tleh naprej. Sedaj... Tako, imava že dovoljno hitrost, potegnem krmilo malo k sebi. Ploskve za višinsko krmilo na repu in na robu kril so se upognile, že se dvigamo. Spustil sem polni plin. Ze smo dvajset metrov nad zemljo, petdeset, osemdeset. Glejte samo na višinomer. Letiva zaenkrat v premi črti.
Sedaj sra le dvesto meteor riadko. Ves čas gledam naprej, ne morda de ne bd podrl kakfafga dimnika, ker smo že previsoko, pač pa, ker smo Se v bližini letališča, in bd se lahko pripetilo, de srečamo kakšno drugo letala Trčenje v zraku pomeni gotovo smrt Tako sedaj pa napravimo obrat na desno: počasi zasukam krmilo proti doni. Vidite, oziroma občutite, da smo se nagndli. Lepo, sedaj letalo spet vzravnam...
In tako je govoril Fred pol ure, dokler ae spet ni spustil pred hangarjem na tla. Ko sta izstopila, mu je Lea prisrčno podarila roko in dejala:
—	Naravnost navdušena sem, Mr. Bleir. Kdaj imava prihodnjo uro?
—	Vsak drugi dan, točno ob osmih zjutraj, Miss Lea.
15. poglavje! Jeklo ob kremen.
Miss Lee je ^klenrfla, da se bo vsekakor naučila letati in da mora napraviti letalski izpit Hotela je namreč na vsak način enkrat kupiti svoje letalo in se vsaj deloma posvetiti temu športu, ki je bil zaenkrat odprt samo bogatašem in pred vsem onim, ki ne poznajo nobenega strahu.
Imela je trojen namen: prvič se je učila letati, kar ji je delalo veliko veselje, kajti že pri pilotirati ju motornega čolna ali avtomobila je vedno občutila neko posebno navdušenje. Drugič je prišla z Blairom v stalen stik, kar ji je bilo potrebno za njene bodoče načrte, in tretjič je imela priliko, da flirta z njim, kar ji je bilo v tem slučaju v posebno veselje, saj je z uprav ženskim instinktom slutila, da je strastno v njo zaljubljen, čeprav se je držal
l^tm neeno In hladno.
Karier Je sedela visoko v oblakih poleg njega pri krmilu in že sama vodila letalo, po njegovih navo-aitib, je vedno imela občutek, da bo v trenutku opasnoeti sam prijel za krmilo in tako rešil oba Kader je bila utrujena, mu je dejala, naj on prevzame pilotiranje, in tedaj je občutila, da je v varnih rokah, in skoraj je imela občutek, da bi se pri-vila k njemu in mu rekla ljubo besedo ter ga po-gladila po njegovem izrazitem, ponosnem licu. Toda ko sta bila zopet na tleh, je mislila treznejše in skušala se mu je kazati popolnoma hladno. A pri vsem tem je le vendar občutila, da ji ta njen pilot neprestano hodi po glavi. Borila se je proti tem občutkom, a zaman. Med vsemi mladimi moškimi, ki jih je bila dosedaj spoznala, še nihče ni bil na njo napravil takšnega vtisa. Ni bilp večera, da na bi bila legla spat in mislila nanj, se spominjala njegovih besed, si pričarala mehki, a energični zvok njegovega glasu.
Morda bd bil ta flirt s Fredom izgubil za njo vse zanimanje, ako bi biLa v njem popolna zmagalka, kot je bila to navajena pri vseh mladeničih, ki so jo obletavali kot metulji. Toda tu o zmagi ni bilo govora: ta mladi mož, o katerem je bila prepričana, da jo ljubi, je imel tako ogromno silo volje, da nikoli ni hotel pokazati, da se zanima zanjo.
Slednjič je začela sumiti, da ima morda rivalinjo v ljubezni, in da je Fred naklonjen kakšni drugi ženi, toda^to misel je kmalu opustila, ker je tu in tam Fred kljub svoji energiji le nehote pokazal, da se ne smatra samo za učitelja, temveč, da ima prikrito na dnu svojega srca še drugačno simpatijo do svoje učenke.
Tudi izbirčni okus
Novi vzorci, nove barve, ugodne cene!
lahko zadovolji velika Izbira naših novih vzorcev damskega in moškega blaga za zimo.
U
1, MIKLAUC - „pri škofu
Lingarfeva ulica — LJUBLJANA — Pred škofijo
Trgovina, kjer se kupuje z zaupanjem. Ustanovljena 1. 1869.
if i A IL B OC!LA§
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali da j a nje naslova 5 Din. Naj
manjši znesek 17 Din.
Poizkusite in
prepričajte se
kje ee dobe fine krta vlce in pečenlce ter fini sladki mošt. izbornl dolenjski cviček, in prizna no dobra štajerska vina ^edno na razpolago top ln m mrzla jedila. Da ne5 in .sak večer igranje klavirja, petje itd., tako da se vsak gost .<ar najbolje domačega počuti Zato zahajajte vedno in ob vsaki priliki samo v gostilno k PANJU, ker le tam se ooste najbolje ln najceneje zabavali. Za obilen obisk se priporoča TONE HUČ, gostilničar, Vegova 25631-18
Restavracija
Marinšek
Prečna ul. 6 — Vam nudi najboljše in najcenejše raznovrstna jedila. Najboljši cviček 12 din, belo 12 din, dalmatinsko 10 din. Se priporoča.
23649-18
Domače koline
prvovrstne krvavice, pe čenlce, primorske slad ke mulce, kožne klobase (crodlghlni), izborna vina ter druge dobrote pri Ražmu na Zabjaku. P	25457-18
Krojaškega
pomočnika
in liriljo, sprejmem. Plačam dobro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25617-1
Frizerko
dobro, samostojno moč — potrebujem za takoj. Dole-žal Bernard, St. Vid nad Ljubljano.
25615-1
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Kontoaristinja
■ znanjem perfektne slovenske ln nemške korespondence dobi takoj službo. Ponudbe z na ved bo minimalnih zahtevkov na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljivo samostojna'.
25675-1
Čevljarsko šteparico
takoj sprejmem. Braj-kovlč Zlvko, Igriška 3.
25677-1
Kuharica
nritds, perfektna, dobi dobro italno službo. Droge-rija Hermes, Miklošičeva 30 25654-1
Dve frizerki
ki »ta tudi nekaj vešči v molki stroki, sprejmem. — Brivski salon Hartman — Prevalje.
25647-1
Upokojenec
dobi stalno službo za knti govodio. Ponudbe na og! odd. Jutra pod »Vesten«.
256
2 čevljarska
pomočnika
za boljša dela, sprejme takoj Pogačar, Kamnik. —-Prednost prikrojevalec.
25612-1
Iščem kuharico
za vsa hišna dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »15«.	25626-1
Služkinja
Jo vajena vseh go-"jpodlnskih del, — dobi službo. Krakovska ul. 27.
25333-1
Mlajše dekle
delavno, vajeno vseh gospodinjskih del, t daljšim spričevalom dobre biie, — dobi stalno službo izven Ljubljane. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«.
25599-1
Trgov, pomočnika
mešanega blaga, vojaščine prostega, sprejmem. Nekadilci in verzirani v manu-fakturi imajo prednost. — Slika in pogoji naj se pošljejo na naslov Blass M., trgovina in gostilna. Sv. Barbara v Halozah.
25600-1
Fanta
za raznižanje kruha. Sprejmem takoj. Vajen mora biti konja. Vidic, pekarna, Jesenice.	25601-1
Samostojnega
mojstra
za gradnjo in risbo avtobusov iščem za inozemstvo. Plača 3.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25604-1
Pekovskega
pomočnika
mlajšega, kateri bi tudi raz-našal kruh, sprejme takoj A. Bohorič, Tržič.
25590-1
Akviziterje
zanesljive in marljive iščemo. Ponudbe z navedbo referenc pošljite na oglas, odd Jutra pod »Zavarovalnica«.	25413-1
Pletilje in
prešivalke
išče za stalno K. Soss, — Ljubljana, Mestni trg 18.
25265-1
Kovač
dobro izurjen kovaški pomočnik, dobi mesto. Zaposlite^ stalna. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Kovač«.
25322-1
Vsaka beseda 50 pat: daveic 5 din; za šifro ali dajanje naslova J din; aaimaniši znesek 12 din.
Šivilj, pomočnica za fina dela Išče službo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pridna«.
25669-2
Dojilja
iiče mesto kjerkoli. Popolnoma zdrava, z zdravniškim spričevalom. Vzame v vso oskrbo otroka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25658-2
Mlada kuharica
vešča dobre kuhe, zmožna samostojnega gospodinjstva, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Snažna in varčna«.
25666-2
Iščem
kakršnekoli stalne službe zaradi priučenia nemškega jezika. Ne potrebujem velike plače. Položim kavcijo do din 1000. Naslov v rseh poslovalnicah Jutra.
25684-2
Trgovski pomočnik
za trgovino z mešanini blagom in železnino, — išče službe. Eventuelno sprejme tudi kako drugo službo. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Celje«.
25685-2
Gradbeni delovodja
mlajši, ilče službo pod
jako ugodnimi pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25686-2
Inteligentna
gospodična
z znanjem nemščine, petja, klavirja, išče mesto vzgojiteljice ali družabnice. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V dobro hišo«.
25679-2
Šofer
22 let star, želi službo k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Ponudbe na pgl. odd. Jutra pod »Diesel praksa«.
25643-2
Mlad trgovski
pomočnik
in poklicni šofer, želi službo. Gre tudi za potnika ali samo za šoferja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trezen in vesten«.
25642-2
Mlada gospodična
simpatična, z najboljšimi referencami v tej stroki, — išče mesto blagajničarke v tr.eovini ali kavarni. Nastop takoj. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Zmožna kavcije«.
25614-2
Hotelski sluga
t znanjem iezikov in dobrimi referencami in perfektna restavraciiska in hotelska kuharica iščeta mesto. Ponudbe pod šifro »Prvovrstna moč« na ogl. odd. lutra.
25630-2
Trgovski pomočnik
išče službo skladiščnika v večji trgovini ali tovarni Izvežban v vseh panogah. Starost 35 tet. Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija 30.000«.
25587-2
Nemško
onverzacijo in pouk
nudi Izobražena gospa. Kongresni trg 13 n.
24832-4
Zdsltiziek
Beseda 1 Din. davek 3 Din: za Šifro ali daja nje naslova 5 Din Na) manjši znesek 17 Din.
2500 din
potrebujete da aasluži te 1000 din mesečno, fl šlt-e ANOS. Maribor -Orožnova ul.	296 3
Potujem
večkrat tedensko Ljubljana (Celje) - Zagreb (z vlakom). Prevzel bi primerna
naročila. — Radi dogovora pošljite naslov na oglasni odd. Jutra pod »Zanesljiv inteligent«.
25606-2

v veliki izberi po najugodnejši ceni kupite pri
LJUBLJanR .TEHniKUBflnJfll
rniKLOŠIČEVfl 20.TEL.5V19
Kuharica
mlajša moč. želi dobiti službo 15. novembra pri boljši družini. Poudbe na o?bsi»i odd. Jutra pod »Vestmi«.
25605 2
Avtomehanik
s šoferskim izpitom, od služen vojak išče ne-meščenje v dobri m?ha nični delavnici proti ni zki plači. Pon«o'be pod »Avtomehanik 38«-.
25251 2
VaieucKke)
i;iB«W!'!l|l"mil'!-' 'H ...II1.,:. ■■■ i"
Besedo I ntn -lavot; Din za šllro i'.i 3aiam> naslova i Din n«'tibij i, snespk 17 Dtn
16 let
star fant, s 4 mešč. šolami in trg tečiicai, se želi izučiti v večji trgovini v mestu ali na deželi. Naslov f vseh poslovalnicah lutra.
25619-44
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 D!n
Strojepisni pouk
(Desetprscui sistem.) Večerni tečan oddelki od pol 7 do 8. id od pol ri da 9. zvečei za začetnike in izvežbance — pouk tudi po diktaru. — Vpi-<:vari't dne>.m od A do 8 ure rv - Edinstvena -tioiepunica največia v Siovenni. i 40 pisalnimi stroji ra/mh si steinov. Novost v suo,epi» niči bo f.1' raiJuriit stroi Pričetek pouka 3. novembra Šolnina zelo nizka Chn 'tofov učni zavod. Domo branska cesta 15. Tel. St direktorja 48 43
25230 A
Poučujem kitaro
samo začetnike, ostalo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »En mož cel orkester«.
25607-4
Gospodična
išče instrukcijo za realne predmete proti stanovanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren uspeh«.
25637-4
Nemško gramatiko
in konverzacijo z naglim uspehom daje dipl. učiteljica. Informacije od 11-—1 Gradišče št. 8b, parter levo.
255*4-4
Beseda 1 Din. davek ? Din; za Šifro ali daja nje naslova 8 D;d Na} manjši znesek 17 Din
Potnika
ali kompanjona s sodelovanjem, iščem za rentabilno usnjarsko podjetje s kapitalom do 70.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilno«.
25597-5
Beseda 1 Din claveS 3 Din; za šifro al! oaja nje naslova 5 Din N'ai manjši znesek 17 Din
Vsakovrstno /,a*s> <upuje po najviAjir c£naB
CERNE — juveSTr
Mibiiana Woirova ai
Leica
Elmar, nora in kromatična harmonika, itirivrstna pod ceno naprodaj. Sv. Petra C. 91-1.	25592-6
Športni voziček
otroški naprodaj. Naslov T vseh poslovalnicah Jutra.
25589-6
Patent
»Kraljica peči«
ki se naloži le enkrat dnev-n potem pa gori ves dan sc aobi t vseh velikostih pri A. SEMEN IC in drug. železnina, L«jbljana, Miklošičeva c. 15, telef. 48-67.
24462-č
Prilika! Kamgarne
za moške obleke, p»ovrstne Vam nudi tvrdka
SNOJ JOSIP
manufaktura, Tyrševa c. 17
po najnižjih cenah.
25662-6

Beseda 1 Din. davek 3 Din: za šifro al! daja nje naslova 5 Din Naj
manjši znesek 17 Din.
Povečevalni aparat
za negative 6x6 ali 6x9 takoj kupim. Ponudbo z opisom in ceno na osi. odd. Jutra pod Po večevalntk.
25(578-7
i rr.n aa ve t j Din za Silro al! daianjt naslova s Din Najmanj i. znesefc Olu
Kislo zelje, repo,
sarmo, prvovutno »saki množino dobavila Homan. Liubliana, Sv Petra C. 81, teleion 35-3? C;ae brez korit urenčne.
293
		
122	M	jmm
Beseda i Din daveK i Din; za šifro ali daja me naslova 5 Din Naj manjši znespk l" Din
Novo pohištvo
krasno ter pisilno mizo — piodam. Močnikova 4.
25680-12
Beseda 1 Din oaveK z Din: za Šifro ali dala aif naslova 5 Din Nai msriil znesefc 17 Oin
Radio Hornvphon
5 cevni super in Herku-les motor 98 ccm, prodam. Dlnter, Sv. Petra c. 95. Jegličeva 10.
25667-9
Radio aparat
prodam zelo ugodno. Tipa 1938. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »4 plus 1«.
25682-9
Beseda 1 Din. davek 3 Oin. za šifro ali o'au. nje naslova 5 Din Na! manjši -ne^eV. IT Dir.
Poceni odprodaja
2.000 parov snežk štev. 35—36 din 39 štev. 37—38 din 49 štev. 39—40 din 55 Za »Tretorn« sr.ežke 20 do 30 odstot. popust. Trgovci popust. Veletrgovina s čevlji ALEKSANDER Oi3LAT Sv. Petra c. 18. tel. 24-35.
362-6
Emajlirano peč
;ko/aj novo. poceni prodam. Hešik, Jernejeva 53.
25681-6
Veliko pisalno mizo
in špansko steno vse do bro ohranjeno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.	25672-6
Staro pohištvo
postelje, madrace, šifonerje in starodavno, stalno kupuje Golob Marija, Ljub-liana, Gallusovo nabr. 29.
25624-7
Železno omaro
za kniige, kucim. Ponudbe pod »Srednja velikost« na Bid. odd. Jutra.
25622-7
200.000 din
vložim ▼ solidno podjetje, erent. prevzamem prodajo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 200.000«.
25613-16
Posedujete
30.000 din
ali jamstvo? Pilit* na ogl. odd. Jutra pod Wro »Sigurnost Ia«.
25636-16
Beseda f Din. dave* 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Na)
manjši t17 Din
špecerijsko
trgovino
dobro idočo, s trafiko, v Celju, oddam. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Dobroidoča«.
25683-19
Vinotoč
na prometnem krajo, oddam. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Vinotoč 800«.
25644-19
Prodajalno
zelo dobro vpeljano prodamo ali damo v zakup. Potreben kapital najmanj din 25.000. Ponudbe pod »Sichere Existenz 25.000« na ogl. odd. Jutra.
25633-19
Gostilno z mesarijo
oddam dobremu najemniku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25186-19
Komfortno
stanovanje
treh sob in kabineta, na novo preurejeno, v sredini mesta, oddam 1. decembra. Naslov: Žerjav, Vegova ulica iirl.
25652-21
Enosofc. stanovanje
oddam širni in redni stranki 1. decembra. Robbova ulica. 21 (za Sv. Krištofom).	25609-21
3-sobno stanovanje
solnftio, takoj prosto, nasproti uc iverze. — Vprašati trg. Tager, Kongresni trg.
25618-21
Beseda 1 Din davek S Olm za »ifro aH dala nie nasiova S Din Na1 manjši znesek 17 D'.n
Rabljeno limuzino
najnovejšega tipa kupl-uio. Star voz v pronra,-Sun. Ponudbe na »Izpod 12 litrov« na ogl. odd. Jutra.
25670-10
Medalion zofo
6 stolov in mizo ceno proda Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana.
25651^
Otroški voziček
pleten, prodam. Poizve se: Gjud, Kongresni trg 6-1.
25645-6
Blagajna
pisalni stroji in druga pisarniška oprema naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
2562H
Motor
do 100 ccrn. dobro ohranjen, kupim Na ogled pripekati 2. t m. Frančiškanska 4, Dovžan. od 10,—11.
25640-10
Motorno ko?
250 c cm in DK\V avto oba prvovrstna, zelo poceni naprodaj. Vprašati: Express. liubljana. Emonska cesta 2.
25632-10
Beseda 1 Dtn davek i Ho	<ilfro aH d3i8
3Je naslova 5 D1n Nai
man!*' ripfpK P n;n
V^r pletilnih strojev
entel in šivalne stroje, kupim. Ponudbe pod »Nujno« na ogl. odd. Jutra.
25641-29
Šivalni stroji
in kolesa
Pred rakupom Vam »vetu-jtrrn, da $i ogledate mojo z.'logo prvoMStnih zmirk z garancijo. Najcenejše in tudi na obroke prodaja — TKIGIAV, Reslieva c. 16. Rabljene stroje vzamem v račun.
25611-29
B<"=eda 1 Din davek ' D13: za 41frf> aH dala uastova 5 D'n Nbi
manjši	i" D::i
Hranilne knjižice
zaščitenih zavodov, »red nestne papirie. aelnice. ku pone, dobropise
3°/o obveznice
kupujemo po nai"išiih cenah.
Različna posojila
Oblastv. dovoli, pisarna
Rudolf Zore •
LJUBLJANA Gledal, ul 12. Tel 38-10 25194-16
Za gradnjo mlina
iščem kompanjona v žito-rodnem kraju Bosne Mlina ni daleč naokrog. Samo mesto uvaia 1 vagon moke dnevno. Obrniti se na A. Norosek, Bos. Dubica.
25M«-16
r/
Beseda 1 Din. davek S Din; za šifro al! daja nje naslova 5 Din Naj
manjši znesek 17 ijln
Dvostanovanjska
hiša
z vrtom poceni naprodaj Potreben kapital 32.000 din. Poizve se v oglas, odd Jutra.
25668 20
Vodna moč
z lepim poslopjem, poceni naprodaj. Informacije pri Jos. Šimek, Domžale.
25593-20
Hiša s pekarno
dobro uveden*^ na prometnem mestu, naprodai z inventarjem Sigurna eksistenca. Cena 50.000 din. Vprašati: Črer.rovci št. 100 — Prekmurje.
25255-20
V Zagrebu naprodaj
hiša za cca 170.000 din (lokal, 2 stanovanji s pritiklinaml); hiša. delavnice. dvorišče prikladno za skladišče drv ln mizarstvo ali manjšo industrijo (površina je 1756 kvdr. m) za din 270.000: 2 tretjini kupne cene v gotovini, osta lo z 8 odst. obrestmi proti no^odbi. Ponudbe ned 51252 na Publiitas. Zagreb.
25183-20
Weekend hišico
ali vilo na Goremskem v bližni železnice in vode, event. zemljišče kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »We?kend — gotovina«.	2552S-20
Beseda 1 Din davek ? Din; za šifro ali daia m»> naslova 5 Din Nai msnlšl soesek 17 Dir
Solnčno stanovanje
trisobno, s kemfortom. blizu Tabora oddam s februaijem. Naslov v vseh posloval. Jutra.
25673-21
Dvosob. stanovanje
z vsem modernim komfor-tom. v centru, oddam 1. februarja. Naslov v vseh
poslovalnicah Jutra.
25660-21
3-sobno stanovanje
lepo, s kopalnico in i-semi pritiklinami, oddam v novi vili v Dermotovi ulici za Bežigradom, za hišami Vzajemne posojilnice. Ogleda se lahko sredo in četrtek od l.—i. popoldne. Na-, siov v vseh poslovalnicah Jutra.	25661-21
Vite
dve komfortni stanovanji — oddam v najem skupno ali separatno z« takoi. Vprašati trafika Pvgelj, Miklošičeva cesta 34.
25623-21
StaHovanja
Beseda 1 Din. davek ?. Din; za šifro aH daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Oin
2-sobno stanovanje
išče za Arcember zakonski par brez oi rok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Suho«.	2 5650-2 la
Dvosob. stanovanje
kemfortno, v bližini glav. kolodvora, iščem takoj ali 1. dec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesto«.
25610-21a
Dvosob. stanovanje
ali enosobno s kabinetom, solnčno, v centru, išče drž. upokojenka za jan. ali febr. Ponudbe pod »Mirna in stalna« na ogl. odd. Jutra.
25 598-2 la
Dvosobno
garuonijero
ali 2 prazoi sobi v centru iščem za februar. Ponudbe pod »Februar« na oglasni
odd. Jutra.
25602-21«
Trisobno .stanovanje
lepo, s kopalnico ter vsemi pritiklinami. iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Stanovanje 1938« 25603-21a
Enosob. stanovanje
iščem za december v mirni in čisti hiši 21 2 osebi. — Ponudi-e ria o-.'J. odd. J-rfr pod »Kodelje\c ali Udmat« 25596-21a
Beseda 1 Din. davek 2 Oin: za šifro ali daja oje napiova 5 Oin Naj
manjši znesek .17 Din
Opremljeno sobo
sončno, za eno aH dve osebi oddam ttakoj ali za. 15. november, na željo z zajtrkom. Sv. Petra nasip 43; bufet.
25674-23
Sobo
lepo opremlieno, s posebnim vhodom in s souporabo
kopalnice, oddam takoj. — Detelova 3.
25663-23
Sobo
sončno s posebnim vhodom, prazno ali oprejn-lejno oddam ev. z vso o-skrbo. Ciril Metodova 19, visokopritličje desno.
25504-23
2 prazni sobi
oddam. Nunska 3.
25665-23
Samsko stanovanje
strogo separirano, dveh sobic, s predsobo, opremljeno ali prazno, souporaba kopalnice, oddam v vili pri Tivoliju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25657-23 Sostanovalca(ko)
sprejmem. Florjanska 17-1.
25653-23
Sobo
zelo lepo opremljeno, oddam samo boljšemu gospodu event. tudi dobro prehrano. 2ibertova 30-1.
25638-23
Sobo
s posebnim vhodom, opremljeno, s hrano in vso oskrbo, takoj oddam za eno ali dve osebi. Sv. Jakoba trg itev. 5.	25635-23
Opremljeno sobo
oddam gospodu. Gradišče 8b, parter, levo.
25595-23
Sobico
z dobro domaoč hrano, oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25M2 23

Koncentrirana naravna hrena za lase
Prepreča in ustavlja izpadanje las, pospešuje rast las in ohrani kožo glave zdravo. Odstrani prhut skoraj čez noč.
Postavite še danes steklenico Silvikrina aa svoj umivalnik.
Silvlkrln, iznajdba slavnega biologa Dr-ja Weidxierja, je nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organskih tva-rin uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las.
Lotion Silvikrin Din 27.— |
Dobi se v vseh strokovnih trgovinah
Skrbite za svojo kožo glave, pa bo tudi VaSa koža glave skrbela za rast Vaših las. Vaši koži glave je treba Silvikrina!
Jf-404-H1

Prazno sobico
lepo, čisto ln solnčno. oddam takoj solidni osebi. Ogled: BleiweJ-eova cesta 9, I. naclstr., levo, med dopoldanskimi urami.
25350-23
L£4
riee^da i Oin Din za Silro ali dajanje naslova 5 Oin Najmanj nwt Oin.
Solnčno sobo
Iščem za 15. november. Poseben vhod. Cenjene ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Novinar«.
25676 23a
Boljši gospod
išče v centru lepo opremlieno sobo s posebnim vhodom, po pi >sti strogo separirano, t uporabo kopalnice. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Snaga«.
23628-23a
Za dijaka
gimnazijalca iščem vso oskrbo v bliiini bežigrajske gimnazije, najrajši pri profesorski družini. Pomoč pri učenju. Ponudbe na o odd. Jutra pod »Strogo nadzorstvo«.
25620-23a
Penzioniran gospod
teli po motnosti lepo prazno sobo, z oskrbo, v centru mesta, a samo pri boljši mirni družini. Cenj. ponudbe pod »400« na ogl. odd. Jutra.	25301-23a
Opremljeno sobo
z vbodom s stopnišča Iščem za takoj aH pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »88«
25438-23«
INSE&IRAJ V „ JUTRU"!
Beseda 1 Din. oavek 3 Oin; za šilro aU daja-aje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Jazbečarji
krasnih barv, 3 mesece stari poceni na prodal. Naslov: Steplč, IjU Predjamsta 37 (Rožna dolina).
25664-27
	
IMS3	229
Beseda 1 Din. davek 3 Oin; ea šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Damska zapest. ura
ie je izgubila od Selenbur-gove, Tyrševe c.. Frančiškansko ul. čez Zvezdo. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v trgovini Cernjač, Šelenburgova.
25627-2«
Informacije
tseseda l Oin. davek 3 Din; za štlro ali dajanje naslova 3 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Koncesijo
za prodajo drog, kemikalij, fotomaterijala itd., oddam v izvrševanje po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Drogerija«.
25351-30
Vsaka beseda 2 dio; daveic 3 din: za daianie naslova j dm; aaimaaiši znesek
20 din.
Fant
star 30 let, s stalnimi mesečnimi dohodki, želi takoj poročili dekle z nekaj gotovine ali obrtjo. Resne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod značko »Idealna bodočnost«.
25625-at




»JUTRO« it 253.
Iz Julijske krajine
Novi proračun
istrske pokrajine
Istrski pokrajinski upravni odbor je na evoji zadnji seji dokončno pripravil proračun za L 1939. Pri sestavi proračuna s« je moral ozirati na tri glavne zahteve pristojnih državnih instanc, da se pokrajinske davčne dokiade, trošarine in druge dajatve v primerjavi s proračunom za tekoče leto ne povečajo, da se zmanjša državna dotacija aa mravnoveSenje proračuna hi da s» kljub temu uredi dosedanje pomanjkljivo vzdrževanje cest Na teh osnovah je bil sestavljen proračun izdatkov in dohodkov, ki znašajo po 11,701.000 lir. Državna dotacija »e je zmanjšala «a 100.000 lir. Doklada na zemljiški davek je ostala na 200%. Podrobno se dohodki dele: 5,216.000 rednih, 3 milijon« 621.000 izrednih in 2,864.000 od transakcij kapitalov. Izdatki so sestavljeni tako: 7,561.000 obveznih, 235.000 fakultativnih, 3,204.000 za transakcije kapitalov ln 701.000 za kritje letošnjega primanjkljaja. Ta primanjkljaj se bo kril pretežno z dr-iavno dotacijo (v znesku 661.000 lir).
Zanimivo je, da odpadejo dobri 3 milijoni obveznih izdatkov na stroške za kronične bolnike, borbo proti tuberkulozi, higienski zavod, ki mu nameravajo zgraditi novo« poslopje, in siično. Za srednje šole bo pokrajina izdala skoraj četrt milijona Hr. Znatne bodo podpore tudi za koprski Bcofij&ki konvikt. družbo »Italia Redenta«, jroljski šolsiki patronat in druge take usta-
nov«. Za vzdrževanje in popravila pokrajinskih cest j« v proračunu določenih 1 milijon 615.000 lir. Sem pa spada tudi skoraj 200.000 lir, ki »o določene kot prihodnji obrok za amortizacijo posojila 2.83 milijona lir, ki ga je najela pokrajina kot svoj prispevek konzorciju za istrsko zemljiško obnovo. Za kmetijstvo je določenih vsega skupaj 156.000 lir, ki jih bo«ta prejela pokrajinski kmetijski inšpektorat in pogozdo-valni konzorcij. 345.000 lir j« določenih za gradnjo policijskih vojašnic in stražnic. Za znana ženitbena posojila je bilo v proračunu določenih 55.000 lir.
Drobne novice
Novo dečje zavetišče so pred kratkim pričeli graditi v Pulju. Vanj bodo sprejeli otroke v starosti 3 do 6 let Zavetišče bo zgrajeno do prihodnjega leta in bo last občine.
Nesreča na openski cesti. Zadnjo soboto sta se na openski cesti ponesrečila zakoinca Anton in Marija Dovjak iz Kozarij pri Ljubljani. Pripeljala sta se * motocikljem na izlet Okrog 18. sta odbrzela od obeliska proti mestu. Spotoma sta na nekem ovinku z vso silo zadela ob kamen kraj ceste, tako da sta z motociklja odletela daleč naprej in dobila nevarne poškodbe. V tržaški bolnici, kamor so ju uro pozneje pripeljali, so zdravniki dognali, da je dobil Anton Dovjak nevarni rani na čelu in na desni nogi, njegova žena pa si je zlomila desm* nogo v boku in dobila hudo poškodbo tudi na desnem sencu.
INSERIRAJTE V „ JUTRU"!
Vas stane posamezna številka »Jutra«, če sf Ust naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do Mntrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača » varovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika
Naročniki „Jutra" so zavarovani
za 10.000 Din
i
MENZA Kolodvorska ulica 8
Opoldanski JEDILNI LIST za danes:
JUHE:
goveja juha, fritati . . Din 1. umetna juha, grahova Din 1
MESNE JEDI: goveje meso . . . Din 2.50 telečja pečenka . Din 3.50 svinjska pečenka Din 3.50 praSka pečenka . Din 3.50
50 .50
PRIKUHE: pražen krompir . . .
brant cmoki.....
kolerabca v omaki . . Razne solate . . . . . Kompot: jabolčni. . .
MOČNATE JEDI: krcfi z mareličnim nadevom masleni orehov zavitek . . . masleni sirov zavitek . . .
. Din 1.50 . Din 1.50 . Din 1.50 . Din 1.50 . Din 1.50
. Din 1.50 . Din 2.— . Din 2.—
Z enim samim aparatom N I K S E praktično in ekonomično kuhate, pečete, cvrete, dušite, pražite lt<t, ogrevate sobo, sušite lase in ae obsevate. Informacije in za nakup neobvezna predvajanja brezplačno. Na Vašo zahtevo pride zastopnik na dom.
KOMERCLJALNI BIRO CEBULJ JOŽE, Jesenice, Gorenjsko.
Za Ljubljano ln okolico: Zastopstvo NIKSE, Ljubljana, Tyrševa 15/L, telefon št 33-38.
*. tj S* %
iliBfli

R.MIKLAUC LJUBLJANA
MEDNARODNA ŠPEDICIJA
Emil JEDLOVČNIK, Dravograd
izvršuje na postaji Dravograd—Meta vsa uvozna in izvozna ocarinjen j a po kulantnl tarifi. — Priporoča se istočasno za prevoze, tarlfske ln carinske informacije.
TRAitoGOREGE RECI .:
Zahtevajte brezplačni prospekt!
»Zephir« d, d. Subotiea
Samoprodaja : LJUBLJANA: Venceslav Breznik CELJE: R. Rakusch MARIBOR: Pinter & Lenard BREŽICE: LCschnigg & Schmidt. Zahtevajte povsod znamenite »ZEPHIR« štedilnike iz iste tvornice.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagreba bo imel v prostorih okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Nišu na dan 12. novembra 1938. ob 11. uri ponovno javno ofertalno licitacijo s spremenjenimi pogoji (kot prvo) za oddajo del pri izkopu terena in stavbnih del pri dozidavi objektov svojega san&torija za pljnčne bolezni v Knez Selu pri Nišu. Predloge za S sestavljanje ponudb dobite pri okrožnem urada za zavarovanje delavcev v Beogradu in Nišu za časa uradnih ur proti vplačilu din 200.— ter pri tehničnem odseka osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Žagrebu, pri katerem dobite tudi vsa potrebna pojasnila.

Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva nadi
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5. Telet 20-59
iNSERIRAJ V „ JUTRU" S
PocenttosCefcspsvaB
naš brezplsiai|a»teg
«.«*, * «
Čitajte in Širite »J U T R O c
je**.
f
Ugasnila nam Je lučka našega življenja, radost naSa edinka
RUSANDA
Pogreb predrage punčke bo danes ob 11. url lz mrtvaške veže Splošne bolnišnice k Sv. Križu.
Šlibar-Schneller

NEPREMOOLJIVB HUBERTU8E, TRENČKOTE,
vse vrste dežne plašče, obleke Ltd. Najboljši nakup
Presker,
Sv. Petra c. 14. INSERIRAJTE
V »JUTRU« !
POZOR!
Za
premog, koks, suha drva
se obračajte na
V. Podobnik,
TRŽAŠKA 16. telefon 8818.
Kll$EJE
ENO VECBAtVNE
JUGOGkAtlKA
mitom n
	
	KI TONIKUM l LASE
t novo učinkovito snovjo je priznan kot odlično sredstvo zoper prhljaj in izpadanje las.
Sin -MASTEN
vsebuje poleg preskušene učinkovite snovi Trilysina Se fino razpo-deljen dodatek masti ter služi odlično onim, ki imajo suhe, krhke in nelepe lase.
MASTEN IN BREZ MASTI
Rečem Vam: TA HRANA ZA KOŽO Z BI0CEL0M JE ČUDOVnAf
Ibdokazufe do se koza
da hraniti
Mol
■drsvnfk ml dajal, da se Bioesl. vsebovan v tej posebni hrani ra kožo, pridobiva iz skrbno Izbranih mladih HvaH. Globoko prodre t rožo ln dovaja Ji hrano, ki J« potrebna, da postane čvrsta, rveža ln mlada. Biocel je iznašel neki Ki asovi ti profesor dunajskega vseučilišča. Zdaj J« Biocel kombiniran z rožnato krem« Tokalon baš ▼ pravem razmerju, da Jahk« redi kožno tkivo. Uporabljajte to kremo zvečer, zjutraj pa uporabljajte belo kremo Tokalon. V S dneh Vam bo pokazala pot, da m rešit« napak (voje polti ln ohlapnih miSic lica. Pri poizkusih, ki Jih Je dr. Stej-ikal napravil na kliniki dunajskega vseučilišča pri ženah od 55 do 72 let, »o gube Izginile ▼ roku šestih tednov.
I
V hladnih dneh Vas kozarček
BERMET-VINA
obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lahko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le
BERMET B. MARENKOVA lz SREMSKIH KAKLOVCEV, Fruška gora.
Osnovana leta 1907.
'Banka in hranilnih
r KRAPINS^^S.8,1.^
' podruž. V Zagrebu, Ra^ obroke po sprejema	zvezi z brez-
DAJE POSOJILA u8iužben. J?
državnim, samouprav^n^^ upokojencem
^ rem. oficirje«1* ' -
nodrobne iniorm /,
Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naSa nadvse ljubljena mama, stara mama, gospa
MARGARETA GAJŠEK
roj. KOŠIR
dne 30. oktobra po mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere.
Na zadnji poti jo spremimo v sredo 2. novembra ob 11. na pokopališče k sv. Ani.
Zadušnica bo darovana v četrtek S. novembra v nadžupni cerkvi Sv. Jurija.
Slovenske Konjice, 1. novembra 1938.
KARL, sin; AVGUSTA, hčerka; FRANC in IVAN, nečaka.
LJUDSKA SAMOPOMOČ
reg. pomožna blagajna v Maribora, Aleksandrova 47
(V LASTNI PALAČI) naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu:
septembru 1958.
v ''-'X "'Vf".•' -•;>' "V-	•■■v'-
iS • v tf- ..-•■••V};
ZAHVALA
vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob izgubi naše preljube matere ozir. stare matere,
HELENE ORANIČ roj. POGAČNIK
POSESTNICE V KRIŽA H
jo počastili z obiskom ob rakvi in Jo spremili v tako velikem Številu na njeni zadnji poti.
Posebno zahvalo smo dolžni: č. g. župniku Hartman Jožefu, zdravniku g. dr. Fajdigi Božidarju za požrtvovalno pomoč, ki jo je nudil naSl ljubi materi nad 4 leta, g. Baltesar Viljemu, S. upr. v Križah in vsemu učiteljskemu zboru za pomoč, tolažbo in za prekrasni venec, Šolski mladini za pogoste obiske ob rakvi naše ljube matere ln za udeležbo pri pogrebu v spremstvu učiteljstva. ženski Marijini družbi za častno spremstvo ln petje.
VI pa, preljubi domačini, ste nam ob smrti naše ljube matere s svojo uslužnostjo prava uteha ln tolažba.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem priporočamo naSo ljubo mater v molitev in blag spomin.
Križe, Zagreb, Quebec, Loka pri Zid. mostu, PrenuS dvor,
dne 30. oktobra 1938.
Žalujoče rodbine: ORANIC, ALJANCIC, KOLAR
FUKS JOŽEFA, vžltkarlca, Pekre p. Llmbulj 2NIDARSIC ANA, vdova vinskega trgovca, Ljubljana; ŠAVC IVAN, prevžitkar, St. Janž pri Dravogradu; SENEKOVTČ ALBIN, železničar v pok., Studenci pri Mariboru; VODUŠEK JERA, vdova, Ljubljana; KLANCNIK ANTON, posestnik, Loke; WEEXEL MARUA, zasebnica, Maribor; COIHTER BLAŽ, najemnik, Razvanje p. Hoče; SEMENIČ GERA, posestnica, Slamnjak p. Ljutomer; HERZOG ŠTEFAN, delovodja, Maribor;
DOKL ANDREJ, prevžitkar, Osek p. Sv. Benedikt v Slov. gor.; POBIJAŠ ANTON, prevžitkar, Maribor; ROSTOHAR JOŽEF, prevžitkar, Kladje; STERMAN MARKO, posestnik, Ljutomer; BALON ANA, prevžitkarica, Celje; GOMBAČ IVAN, posestnik, Maribor; PAULIČ ALOJZIJA, vpokojenka, LJubljana Vn; ZUPANC MARIJA, vžitkarica, Hrastje; GORNJAK ANTONIJA, zasebnica, Bresternica 58; NOVAK KARL, posestnik, Ptuj; SKOBERNE FRANC, posestnik, Hrušovec; SENEKOVIC MARIJA, vinlčarka, Studenci; MALIS PETER, prevžitkar, Celje; CADE2 MARIJA, zasebnica, Tržič; VIVAT BENEDIKT, zasebnik, Maribor-Pobrežje; PUKL TEREZIJA, hišna posestnica, Bjelovar; WAGNER ANTONIJA, vdova uradnika, Maribor; SLAMIK ANA, zasebnica, Maribor; ŠUMENJAK ALOJZ, zasebnik, Murska Sobota; OSOJNIK VID, posestnik, Ptuj; VNUK MARIJA, žena Instalaterja, Maribor; TANŠEK NEŽA, prevžitkarica, Skofja vas pri Celju; KLIPPSTATTER CECILIJA, zasebnica, Maribor; GRILJANC MARIJANA, posestnica, Kaludrovci. Po vseh umrlih članih se je Izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku 5
■
Din 283.030.
a
članom, ki so pristopili po 1. novembru 1938 se Izplača polna pogrebnina — brez
odbitka!
Kdor Se nI član »LJUDSKE SAMOPOMOČI«, naj zahteva brezobvezno ln brezplačno
pristopno izjava.
BlagafniSko načelstvo
HHHHHMMBMKHBBHHnnHHBnDl
Brez posebnega obvestila.
Potrti globoke žalosti naznEinjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš preljubljeni oče, ded, praded, tast, svak in stric, gospod
Konrad Pučnik
danes, dne 31. oktobra, v 90. letu svoje starosti po kratki bolezni previden s tolažili svete vere mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 2. novembra popoldne ob 3. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče.
KRANJ, dne 31. oktobra 1938.
Žalujoči otroci: ZOFIJA, KONDL BERTI, HELA in njihove rodbine ter ostalo sorodstvo.