m Ai A ob t ajuttai. Leto IV Luhiiana 24 februaria 1930 NAROČNINA mesečno « Din, četrtletnolO Dim. polletne 20 Din - V Ljubljeni Mm riborv tn Celju dostavljen na dom mesečne I Din vet — Za inosemstve mesečno f> Din UREDNISI^O v Ljubi tam, Knufljev* ul i, telefon U 1121 1123 1124 1125 1126. UPRAVA f Ljubi lam Prešernova ui 54, telefon Si 1121 1123 1124 1125. 112f< INSERATNI ODDELEK v Ljuhllant. Prm iernova uL 4. telefon it 2491 Stev 8 j 11111 ■ Dr. Schober runu Pomembno posvetovanje za tesnejše zbližan je med Av širijo in Nemčijo - Pomen Schoberjevega potovanja v Rim Berlin, 23. febr. Včeraj popoldne se je vršil prvi sestanek med avstrijskim kanceiarjem dr. Schoberjem, predsednikom nemške vlade g. Mullerjem ter vnanjim ministrom Curtrusom. Konferenci so prisostvovali visoki ministeri-jalni uradniki obeh držav. Na konferenci se je naglasila tesna zrveza med obema državama. V ponedeljek se bodo razgovori nadaljevali. (AA) Berlin, 23. febr. Državni predsednik Hindemburg je priredil kosilo na čast predsednika avstrijske vlade dr. Scho- Berlin. 23. febr. Kancelar dr. MuFier je pri-red-si na čast dr. Schoberja svečano večerjo, kateri so prisostvovali tudi Sfani državnega zbora, državnega sveta in mrroge druge osebnosti iz političnih. gospodarskih in kulturnih krogov ter zastopniki tiska. Kancelar dr. Mfil-ler je izrazil svojo vero v čim tesnejše sodelovanje med obema državama. V istem duhu je odgovoril dr. Sahober, ki se je zahvalil za lepi in prisrčni sprejem v Berlinu. (AA) Berlin, 23. febr. Avstrijski zvezni kancelar Schober je danes poselil avstrijsko poslaništvo ter je nato odšel v Potsdam, kjer si je ogledal zavod za znanstvo in umetnost. Ob 1. se je zvezni kancelar odzval povabilu vnanjega ministra Curtiusa k zajtrku. Dr. Schober je imel tudi nagovor v radiu, v katerem je predvsem poudaril, da smatra za simbol narodne skupnosti, da more govoriti v radiu pred nemškimi poslušalci. Dr. Schober je izjavil dai;e, da je njegov po se t v Berlinu takoj sleda posetu v Italij, kjer mu je uspelo vzpostaviti prijateljjske odnošaje med Italijo fn Avstrijo, že na haaški konferenci se je govorilo o tem. ali bi bilo mogoče vzpostaviti dobre odnošaje med Avstriio in Italijo. On meni. da ie postopal v interesu vseh Nemcev ter v interesu evropskega miru. V svojih nadaljnih izvajanjih je opozarjal dr. Schober na tisočletno kulturno skupnost med Avstrijo in Nemčijo, dalje na skupno obnovitveno delo po vojni. Svoj govor je končal z željo in z upanjem, da se je s haaško konferenco končalo trpljenje nemškega naroda v Nemčiji n v Avstriji m da poideta obe državi solncu nasproti. Zvečer se je vršila svečana predstava v berlinski državni operi. Po predstavi je bil sprejem pri avstrijskem poslainiku dr. Franku. Vsi listi se bavijo s posetom 4r. Schobra ter poudarjajo, da dr. Schober ni pokazal svoje prisrčnosti samo na oficijelnih mestih, temveč je njegov nasto" v javnosti in njegovi razgovori z novinarji napravil veliko delo. Novinarjem je dr. Schober izjavil, da je bil njegov glavni cilj, da se razgovori o vzrokih, zaradi katerih so zastala trgovin sko-političma posvetovanja med Avstrijo in Nemčijo. Že na haaški konferenci je stopil v stik z nemškim zunanjim ministrom dr. Curtiusom, s katerim se je sporazumel, da se mora v tem oziru nekaj storiti, da se doseže sporazum. Zadnja pot poslanika Kosierja V soboto so položili v rodno grado zemske ostanke dr. Adolfa Kosterja. - Pomembni žalni govori cb odprtem grobu Hamburg, 23. febr. Včeraj je bil v Blekenese na Siltovskem pokopališču svečano pokopan bivši nemški poslanik v Beogradu dr. Adolf Koester. Pogrebu so prisostvovali v imenu nemške vlade notranji minister Severtng, državni tajnik za zunanje zadeve v. Schubert, mnogo visokih uradnikov ministrstva zunanjih zadev, nadalje nemški poslanik v Rigi. jugoslovenski konzul v Hamburgu in mnogo drugih osebnosti. Nc pokopališču je govoril v imenu nemške vlade notranji minister Severing. Najprej je naglasil veliko delo pokojnega Koesterja. ki je sprijatelji! z Nemčijo letonski narod in nato jugoslovenski narod. Ta odlični človek da je bil ustvaril nov tip državnika, ki naj bi se v bodoče povsod razvil. Takih ljudi da je treba Društvu narodov, da se raz- vije mednarodno gospodarstvo in da se pride do čim ožje mednarodne mirne zajedrvice. Očrtal je nadalje veliko delo pokojnega Koesterja v Rigi in v Beogradu. Državni podtajnik zunanjega ministrstva Schubert se je zahvalil v imenu nemšTce vlade .pokojniku za dragocene usluge, ki jih je izkazal državi in narodu. Položil je na grob venec v imenu predsednika HindenR-rga. Nato je govoril jugoslovenski konzul v Hamburgu. Vence so položili: nemška vlada, nemško .poslaništvo v Beogradu, madžarsko poslanštvo v Beogradu, avstrijsko poslaništvo v Beogradu, nemški konzulat v Beogradu, nemški Penklub in nemš k o-jugoslovensko kulturno društvo. (AA) Avdijence v Rimu Rim, 23. februarja. Papež je včeraj sprejel v avdijenci predsednika italijanske zbornice Giuriattija. Po avdijenci pri papežu je Giuriatti posetil državnega podtajnika Pa-ceHija. (AA.) Rim, 23. tebruarja. Predsednik vlade je sprejel včerai v palači Venesia vnanjega min!stra Gr/ujriija in mornariškega minietia Sirianija, k: eta mu poročala o londonski pomorski konferenci. Rarg:>vorl c predU 1-nikom vlade so trajali nad 2. uri. Mussolini je odobril poročilo ia delo italijanske delegacije na pomorski konferenci. (AA). Kutjepov v Moskvi? Beograd, 23. febr. Po vesteh iz Carigrada poročajo turški listi, da je bil znani ruski general Kutjepov že prepeljan v Moskvo, kjer so ga zaprli v trdnjavi Petropavlovsikri, ki jo uporablja GPU za zapore političnih jetnikov. Iz Bolgarije Sofija, 23. februarja. Danes se je začel kongres Smilovistov, ki predstavljajo krilo liberalov. (AA). Počastitev spomina kralja Petra v Palestini V Palestini bo v začetku marca slovesno posvečen gozd kralja Petra Osvoboditelja, ki je bil zasajen s prispevki jugoslovenskih Židov Jeruzalem. 23. februarja. Gozd kralja Petra Osvoboditelja ki ga je zasadil Kere-nerajamet Le Israel z darovi jugoslovenskih Židov v Ginebarju na obronkih palestinske doline Israel. bo posvečen 2. marca t. 1. ob sodelovanju palestinskega židovstva. Po-svečenje bo opravil predsednik židovsko -evropskega narodnega fonda Usiškin. a jugoslovenske Žide bodo zastopali predstavniki kolonije jugoslovenskih Židov v Bel-searinu blizu Halife. 0 priliki te posvetitve bo izdelana posebna umetniška diploma za Nj. Vel. jugoslovenskega kralja, ki mu jo bodo izročili zastopniki židovskega narod- ! nega fonda v Jugoslaviji. j Ginebar leži sredi doline Israel. odkoder : je lep razgled na 10 novih vasi. ki so iih Židje zgradili v te/j dolini po 1. 1921.. ko je židovski narodni fond odkunil prvo veliko parcelo v Eneh - Israelu. Blizu novo zasajenega gozda kralja Petra Osvoboditelja je Balfourjev gozd, ki so ga Židje pred letom dna zasadili v čast velikemu britskemu politiku in avtorju deklaracije, s katero je Ži- dom zajamčena pravica na narodno domovi nstvo v Palestini. Z odobren jem Nj. Vel. kralja Aleksandra je bilo na seii zverce zaonistov v Jugoslaviji 4. in 5. junija 1. 1927. v Subotici sklenjeno, da se izvede akcija zasaditve gozda v Palestini. ki bi nosil ime »Gozd blagorokoj-no počivajočega kralja Petra Osvoboditelja«. Židovstvo Jugoslavije je to akcijo z velikim navdušenjem siprejelo. da se z zasaditvijo tega gozda oddolži spominu kralja Petra Osvoboditelia in mu na ta način postavi živ spomenik. Pokrajinska uprava židovskega narodnega fonda, ki ji je na čelu dr. Marko Bauer. zdravnik v Zagrebu, je začela akciio s sodelovanjem v«eh židovskih krogov Jugoslavije ter ie bilo tako omogočeno zasajenje gozda kralja Petra Osvoboditelja. Gozd so si ogledali tudi čo"koslova ?ki Židje. ki so otvorili akcijo za zasaditev gozda v Palestini ki bi noril ime predsednika češkoslovaške republike Tome Masa-ryka. (AA.) aami o • :mwauuM»agac« «a Miroljubna turška izjava v Atenah V Turčiji ne mislijo na voino proti Grčiji Atenah Značilno zborovanje v Atene, 23. februarja. Turški poslanik je posetil predsednika vlade Venizelosa ter mu v imenu 6voje vlade izrazil zahvalo za izjavo, ki jo je dal v zbornici o grško-tur-ških odnošajih. Turški poslanik je dejal, da bosta predsednik turške vlade Izmed paša in vnanji minister Tevči Ruždi beg vesela, da bosta mogla pozdraviti v Angori Venizo-losa in podpisati medsebojen dogovor. V Turčiji niiičs ne misli na vojsko proti Grčiji, kakor jc vojsko odklonil odločno tudi Dinastična afera v Monaku Rim, 23- februarja. Parlament v Monaku se jo izrekel proti princu Pieni, možu princese - naslednice. Po tej odločitvi parlamenta je princ Piere izročil svoja dva .vtrolca za vzgojo vojvodkinji V^ndome, ki je na Ri-vi^ri. Princesa naslednica se je vrnila iz Italije v Monako. (AA). Venizelos. Ministrski predsednik se je najlepše zahvalil turškemu poslaniku za to izjavo ter izrazil željo, da odpotuje čimprej v Angoro, da pride do tesnejših zvez med obema državama. (A A). Pariz, 23 februarja. Havas poroča, da se se je v AtenaJi vršilo velika zborovanje beguncev iz Male Azije, ki so protestirali proti gospodarskemu popuščanju napram Turčiji. (AA). Spremembe na Španskem Madrid, 23. februarja. Eno prvih del novega vnanjega mintetra vojvode Albc bo, da bo imenoval poslanika pri Vatikanu. (A A). Madrid, 23. februarja- General Gomez je imenovan za državnega podtajnika v vojnem ministrstvu. (AA). Iz moderne Turčije Angora, 23 februarja* Parlament je odobril zakonski predi >3, « katerim se z ozirom na potrebo zboljšanja gospodarskega, finančnega in denarnega položaja, da za "-ok 5 let vladi izredno polnomoČ. (AA). Ljudsko štetje v Albaniji Tirana, 23. februarja- V aprilu t. L se bo vrnilo prv> ljudsko štetje po mednarodnih t naSelih. Obsežne priprave so že izvedene. Po začasnem budskem štetju iz L 1923 Meje Albanija 832.000 prebivalcev. Vihar porušil v Atenah 200 hiš. Senzacionalna veleizd a jniška afera v Nemčiji Preiskava proti znanima nemškima veleindustrijalcema Kruppu in Thie-senu, ki sta obdolžena, da sta med vojno dobavljala materijal nemškim sovražnikom. E^sen, 23. februarja. Vrhovno državno pravdni?tvo je uvedlo proti industrijalcema v Poruhnu. Kruppu in Tbiessenu, poizv -dovalno postopanje zaradi veleiadije. Podlago tega potovanja fvonjo >Čitki, da sta podpiralo bivše sovražnike med sv it">Vjo vojno z dobavlianjem vojnega materijala. Tvrdki 'Ihiessen očitajo, da Je sv »jefaeno zaračunavala nemški vojni upravi zaščita, plosčp za pehoto po 117 marfe, dočim }ih je inozemstvu prodajala po 78 mark. Tvrdka Krupp je baje izdelovala vžigalnike po evu-jem pnfentu, ki je bil zelo p>1oben n-rn-škemu dvornemu vžigalniku ter je raz< n tega pošiljala materijal za oboroževanje na Nizozemsko in v Švico. da6i Je vedela, da je prispel pozneje v sovražne roke in ravfl zaradi Iredentlstlčne. Imperialistične in revjmžne oropaga"de v blagnJnl madžarske drrave. Kakor vse kaže. hoče 1 grof Bethlen zopet apelirati na fran- • cosfce škodljivce. K sreči .pa je še dovolj časa, da jih pravilno obvestimo. Francija gotovo nima nikake potrebe, da bi subvencionirala In podpirala režim, ki vlada seda} na Madžarskem In ki stoli že na meji revolucije, ki lahko pride vsak čas do izbruha. Naši prihranki se smejo dati v podporo samo takim državam, kjer vlada socialni red. kjer je gospodarstvo stabilizirano in jamo. Tega pa o Madžarski tti mogoče reči. Režim grofa Bethlena in njegovih fevdalcev, ki se Opira na maloštevilno skupino liudi, ima proti sebi večino zasužnjenega madžarskega naroda. Kdo naj bi imel zaupanje v tako nesiguren pravni sistem? Madžarski demokrati in republikanci vseh nians neprestano naglašajo. da so prišli sedanji vlastodržci na oblast po nelegalnem potu in da nimajo pravice govoriti in delati v imenu madžarskega naroda.« Kongres dijaške Male antante v Pragi Kongres bo otvorjen danes dopoldne ob 10. — Na dnevnem redu so važni referati o čim tesnejšem sodelovanju med državami Male antante Praga. 23. febr. Vsi listi pozdravljalo prvi kongres dijaSke Male anftante ki bo otv^rien jutri v Prasl Jutri bo prispelo v Praero 530 romtrvs/kiih. pokrtrbiiem oa 420 jugrslovenskfa dPakov. KongTes bo otvorjen »utrl oe ni nikoli zadosti. Pošiljajo jo v Romunijo. Bolgarsko, da celo v prekomorske "dežele. Čudom sem se čudil in zmajal z glavo nad resničnostjo takih podatkov. Pa res! Peter Kozina je začel s voijo karijero z zobotrebci in ohranil in spo-polnil je to trgovino do danes. 2e takrat sem si želel spoznati moža, ki razpečava zobotrebce, ki so se jim pozneje pridružili zbiti otroški čeveljčki, za katere je ustanovil večjo delavnico v Tržiču, ki se je kmalu razvila v tovarno. Njegov zvesti sotrudnik od prvih začetkov, Hin-ko Kavčič, pisarniški ravnatelj tovarne »Peko«, bi vedel o težavah in nadlogah tedanjih, Slovencem neprijaznih časih povedati cele knjige zanimivih spominov. Danes, po malo manj ko tridesetih letih, stoji v nekdanji bistriški gmajni ponosno trinadstropno poslopje, kjer je nameščena najmodernejša tovarna za čevlje, okoli nje pa se razprostira vzorno urejen vrt, obzidan z umetniško ograjo z ljubeznijo p-ravega vrtnarja. In ko stopamo po stopnišču v tovarniško poslopje ali privatno stanovanje blagega pokojnika, nas pozdravljajo s sten številne povečane fotografije, ki so oveko-večile posamezne razvojne trenutke v porastu veletovarne, cela zgodovina v slikah in povsod v sredini Peter Kozina, brez prestanka smujoč in ustvarjajoč... Južna Tirolska in koroški Slovenci Zanimiv članek »Koroškega Slovenca" o pomenu Scho- brovega obiska v Rimu Beograd, 23. februarja. M. »Koroški Slovenec«, ki izhaja, kakor znano, na Dunaju, objavlja pod naslovom »Rim in Dunaj«« daljši članek, v katerem pravi med drugim: Kaocelar dr. Schober se je vrnil ua Dunaj. V Rimu je izročil italijanskemu kralju najvišje odlikovanje za zasluge za avstrijsko republiko. Mussoliniju je izroči! drugo najvišje odlikovanje Da sam nj odšel praznih rok, je dobil veliki križ reda sv. Mavrična. V Rimu se je predvsem zahvalil Italiji za njeno pomoč v Haagu in za druge usluge, kakor n. pr. za italiiansko podporo Pri plebiscitu na Koroškem. Sklenil ic tudi z Italijo pogodbo o prijateljstvu in arbitraži Sedaj je vse pozabljeno. Ni pa še dolgo od tega, ko je bila Italija ostro na-padana v dunajskem parlamentu zaradi postopanja proti Nemccm ua južnem Tirolskem. Mussolini je takrat odgovoril, da zadnjič govori o tirolskem vprašanju, ki za Italijo že dolgo več ne obstoja, kajti Južna Tirolska ni nič drugega kakor ena izmed 92 italijanskih provinc. Prvi so prodali Južno Tirolsko nemški reichvvehrovski nacionalisti, hitierjevci. ki so za to dobili od Italije 60 milijonov zlatih mark. Temu zgledu je sledila pozneje tudi avstrijska Heimuehr. Južno-tirolski Nemci so izročeni na milost in nemilost Italijanom samo zato, da so nemški nacionalisti dobili proste roke napram slovenski manjšini na Koroškem. Rimska ^Tribuna« sama piše, da so odgovorni čini teli i na Dunaju in ves avstrijski uarod uvideli, da gonja proti Italiji zaradi Nemcev na Južnem Tirolskem bolj škoduje Avstriji in avstrijskemu narodu kakor pa Italiji. Avstrijsko-italijanska pogodba bo tudi olajšala odnošaje med Italijo in Nemčijo, ker bodo morali tudi Nemci uvideti. da so pripisovali Južni Tirolski preveliko važnost Na ta način Južna Tirolska ne bo več ovira, marveč vez za zbli-žanie med Italijo in Nemčiio Promet v Liki vzpostavljen Zagreb. 23. febr. Po težkem in napor-tem delu ic danes popoldne končno uspelo vzpostaviti pmmet ua liški progi. Šibenik, 23. febr. Pretekla dva dneva je pihala na Jadranu zelo močna buria. zaradi česar ic bil pomorski promet znatno omejen. Mnogo ladij sploh ui zapustilo svojafh pristanišč, k«5' se ic bilo bati nesreč ua odprtem moriu. •* '! Split 23. februarja. Po dvodnevnem zastoju Prometa na liški progi ie prišel snoči Lz Zagreba v Split prvi vlak. Za niim so prišli danes redno tudi ostali vlaki u Zagreba Enako ie odpeljal pravočasno tudi s splitskega kolodvora pospešen: in osebni vlak proti Zagrebu. Desetletnica kluba zagrebških veterinarjev Zagreb. 23. febr. Danes ie b:!a tukati slovesno proslavljena lOletnica klr.ba zagrebških študentov veterinarske medicine. Svečanost se ie vršila na veterinarski visoki šoU ter so ji prisostvovali zastopniki oblastev ter vseh višjih zavodov. Z zbo rovanja ie bela odposlana pozdravila brzojavka kralju. Točno opoldne ie bila v glavnem poslopju fakultete odkrita spominska Plošča ustanovitelju veterinarske fakultete. častitljivemu profesorju Evgenu Podaubskemu. Odkritju plošče >e prisostvoval prof. Podaijbski sam. ki se je ganljivo zahvaljeval za počastitev. Poneverbe v zagrebški železniški upravi Zagreb. 23. febr. Afera z izmišljeno dobavo pragov železniškemu ravnatdistvu pestaia vedno obširnejša. Ravnateljstvo in policija vodita istočasno preiskavo ter prihaja vedno večje število falzifrkaciranrai pobotnic v njune roke tako, da bo vsota, za katero ie bila država prevarana, znatno nad pol milijona dinarjev. Za vse te velike zneske železnica ni prejela ni ta' enega praga. Danes ie javila policiia. da je aretirani uradnik železniški kontrolor Stankovič izročil ponarejeno kreditno pismo tukajšnjemu trgovcu Milikoviču. Na podlagi tega kreditnega pisma ie Srbska zcTPljoradn.'§ka banka dovolila Milikoviču kredit, ker ie res verjela da ima Milikovič nri železniškem ravnateljstvu terjatev okoli 70.000 Din. V zvezi s to afero bo bržkone sledilo še nekai povrh aretacij. Novi skladi premoga v Bosni Sarajevo, 23. februasia. Neki lovec iz Semizovcev ie našel sklade lignita. Dokler ne vloži prešnie za eksnloataciio. noče :zdat" mesta (AA) Bolgarska pravoslavna cerkev proti preganjanju vernikov v Rusiji Sofija, 28. februarja. Sinoči je sinod pravoslavne c -rkve skknil, da se pridruži protestu proti sovjetskemu preganjanju cerkve. V vseh cerkvah se bo vrišla božja služba za pok.^ duš Oiiih, ki m> jih ubili sov-jeti. (AA). Konec samostanov in zvonov v Rusiji Kakor poročajo Lz Moskve, so zaprli v zadnjih treh mesecih v Rusiji %0 ccrkva irTokr^ 200 džamij in sinagog. Na dan smrtne obletnice Ljenina (22. ian.) so v Moskvi^pOTUšili znani Simonov samostan. - Slika prikazuje vojaštvo rdeče armade, ki odnaša cerkvene zaklade. »Kaj mislite, gospod tovarnar, o vzgoji naše mladine?«, sem ga ob neki priliki vprašal. V kratkih logičnih stavkih mi je povedal svoje nazore s posebnim pogledom na industrijske prilike: »Vidite, nam manjka izobraženega deilavca in slovenskih — mojstrov. Kake težave sem moral prebroditi, da sem si ustvaril kader stalnih delavcev, ki so sposobni, da vzdrže inozemsko konkurenco. Kriva pa je temu nezadostna predizobrazba čevljarskih vajencev ;n mladih pomočnikov, ki tvorijo glavni naraščal industrijskega delavstva nase branže. Ce bi bih bolje izobraženi m v temeljnih pojmih podkovani, potem bi bilo delo veliko lažje, ker bi stalno stremeli za svojo izobrazbo m se skusau strokovno kolikor mogoče izpopolniti. Tako pa večina misli, da je vsega konec, ko zatuli tovarniška sirena. Ampak delavec v čevljarski tovarni, kakor je naša. mora biti takorekoč svoje vrste umetnik, če hočemo, da vzdrzimo tujo konkurenco. Vi ste vodja obrtno-nada-Ijevalne šole, kjer se šola dosti čevljarskih vajencev, prosim Vas, povejte njun in moistrom. naj g'edajo na njihovo izobrazbo. Jaz Vam dam rade volje strokovnjaka na razpolago, ki bo imel o čevljarstvu par predavanj s posebuim ozirom na tržiško domačo industrijo. In priznati Vam moram, da pričakujem od tržiške meščanske šole v dog'ednem času izboljšanje obstoječih razmer. Ta šola pošilja v svet prav dober materijah pri nas je nastavljenih že lepo število Vaših absolventov in z vsemi sem prav zadovoljen.« Tako sv3 govorila ue samo enkrai, velikokrat. Živo se spominjam sličice, ki mi ie vstala pred očmi ob njegovem pripovedovana o cenjcnju domačih izdelkov. Neka zagrebška dama je prišla ob njegovi navzočnosti v zagrebško filiial-ko in hotela kupiti par finih čevljev. Po-slovodia ii ponudi domač izdelek »Peko«. Ne. Hotela je dunajske čevlje. Pro-dajalec vzame s police zahtevane vzorce. dama je bila vsa navdušena in kupčija gotova, denar odštet. Pri zavijanju pa jc prodajalec opazil, da je tudi izbrani par čevljev domač izdelek in je dami to lepo omenil. In sedaj se je zgodilo nekai neverjetnega. Izdelek, ki je bil prej s superlativi hvaljen, je bil mahoma za nič, denar ie zahtevala nazaj in da mkou ne bo nosila čevljev »Peko«, ce so se tako lepi in še tako poceni, ker je »bec-ka« roba vendar vse nekaj drugega. Tak:h mičnih dogodbic bi lahko navedli še mnogo in vse bi osvetljevat neumorno skrb pokojnikovo, kako naj bi se gospodarsko osamosvojil in izpopolnil naš rod. Peter Kozina je bil tudi kot človek srčno dober. Mladina vseli tržiških šol ic imela v njem svojega dobrotnika. ki se je kot tak izkazal ob vsaki priliki. Kdorkoli je prišel z utemeljeno prošnjo k njemu, gotovo ni odšel Dvorni ples Beograd. 23. febr. Snoči ie bil v dvorani starega dvora prirejen oles. ki ie '■/.-redno leoo ospeL Na odes so bik povabljene najjodBčnaše osebnosti beograiske dražbe. Sani dfetamatskesa zbora, vlade in drueL Po!e7 Ni. Vel. kralja in Ni. Vel. kraljce so prisostvovali dvornemu plesu tudi knez Pavle, romunska princeza mati Irena, knesania Olga ter vse dvorne dane s sat>ro«ri. nadalje vsa člsri z ministrskim predsednikom dr. Žvtoovičeitn na čem. vsi banj in druce odlične osebnosti. Po otvoritvi olesa sta imela krali Ln kralica eer-cle. Ob 1. ponoča jo državna himna nazna-čiiSa odbod kralja, kraljice ter princev. Gostie so še nadabc ostali na plesu ter jim je Ha v rimskem vrtu servirana zakuska. Škandalozne razmere v zagrebških pekarnah Zagreb, 23. febr. Davi okoli 3. se je sestala posebna komisija odposlancev inšpekcije dela. delavske zbornice, zveze ^živilskih delavcev in policijo ter pričela nenapovedano pregledovati zagrebške pekarne, da vidi, v kakih oko-Iiščnih se vrši nočno delo. V večjih pekarnah so ugotovili dober red, dočim so našli v manjših pekarnah, zlasti na periferijah, naravnost obupne razmere. Komisija je našla, kako pekovski učenci spijo v koritih za mesenje testa, sc ode-vajo s krpami, ki se uporabljajo za pokrivanje testa, da so stranišča v neposredni bližini delavnic tako, da jc ponekod tekla nesnaga iz stranišča naravnost po tleli pekovskih lokalov. Delavska zbornica bo na podlagi teli ugotovitev poslala mestnemu magistratu posebno spomenico, v kateri bo zahtevala podrobnejši pregled vseh zagrebških pekarn in uajstrožje kaznovanje vseh pekov, ki ne izvršujejo predpisanih hi-gijenskih odredb. Novi generalštabni oficirji Po oarodbi vojnega ministra so uvrščeni v generalštabno stroko naslednji oficirji: artilj. kapetan I. Fran Stropnik, artilj. kapetan IT- Vekosiav Kolb, peš. kapetan IT. Štefan Kos, peš. kapetan II. Josip Hočevar in peš. kapetan IT. Viktor Bač. Ljubljanska opera V torek se pene VerdSjeva ooera >Er-nani« z z. Marčecem v naslovni; partiji Dalde sodelujejo s?dčna. Majdnčeva. srospa Štatrliar ter gg. Primožič. Križaj. Mohorič in Sekala. Dirigent g. NeSfat režiser g. Krivecki. Predstava se vrši za abonma C — V sredo se ptvič ponovi Straussova opereta -Netopir«. Sodelujejo gd'5na. Maj-d-ičeva ga. Pofličeva. odčna. Spanova- gg. Peoek. Gostič, Tanko. \Mxrrxi. Povhe. Simonač i. dr. Dirigent g. Neffat režiser g. Povh?. Predstava se vrši za abortrna D. Zdravniška zbornica Na glavni skupščini Zdravniške zbornice, ki se ie ol) veliki udeležbi zdravnikov \z vse dravske banovine vn>ila včeraj dopoldne v Ljubljani, je bil za predsednika ponovno izvolien ljubljanski mestni fizik dr. Mavrici! Rus in za podpredsednika prima-rij dr. Zalokar. Prav tako je bil vnovič izvoljen ves dosedanji odbor. Posetniki cerkvenega koncerta ki se bo vršil v Ljubljani danes 24. t. m. v frano:i§kan.s2c5 cerkvi v LiubLiand, opozarjamo. da ie vhod v cerkev samo pri glavnih vratih in pa na oorfc. Pri glavnfn vratih se bodo prodajale od 7. ure dalje še preostale vstopnice. Stranski vhod v Miklošičevi cesti je zaprt in bo služil šele oo koncertu kot izhod. Cene posameznim sedežem so od 5 do 15 Din. torej itzredco nizke. Izvajajo se: MalHngove slike iz Svete deže-'. za soli. mešani zbor. orkester šn orglie Dawaesova Slavnostna melodija za godafe orkester in orgle ter Santlova slavnostna staroslovcnska maša za petero-glasni mešani zbor, soli. orkester in orgle. Pred začetkom koncerta bo predavanje o sporedu samem. Koncert dirigira ka-pelnik Svetel. Predprodaia vstopni; v Matični knjigami. Maskaradni večer »Ljubljanskega Zvona« Pevski zbor »Ln^bljanskega Zvonar priredi v soboto 1. marca v hotelu »Bellc-vue« svoj maškaradni večer. Vabljeni so vsi prijatelji društva in priznane dobre kapljice z. Šterka. Maske dobrodošle. praznih rok. Posebno za Miklavža in božič se je vedno izkazal s poklonitvijo obutve za revno deco. Kakor šole, je vedno podpiral vsa humanitarna in druga narodna društva. O tem bi vedele povedati tržiške in kranjske Kolašice in vsi, ki so kdaj potrkali na njegovo srce. Od svojega prihoda v Tržič, pa dokler mu ni neizprosna bela žena zatisnila trudnih oči, je bil član tržiškega Sokola, kateremu je nakloni! veliko podporo, kadar se je nanj obrniL Za svoje uradnike je sezidal na Pristavi pri Tržiču lepo stanovanjsko hišo. pravkar je hotel začeti s stanovanjskimi hišami za delavce, pa je moral odložiti pero in oditi ... Spomin na njegovo delo pa stoji v lepi bistriški dolini in pričal bo poznim rodovom, da je ustanovitelj Donosne tovarne bil preprost, a srčno dober človek. Peter Kozina, za katerim resnično žalujejo njegovi uslužbenci in delavci. Svoje večno spanje bo spal Peter Kozina tam na ljubljanskem polju, ovenčanem ob jasnih dnevih z vencem prelepih Kamniških planin. Niegov duh pa bo plaval nad njegovim podjetjem pod Karavankami in bodril njegove sodelavce in ustvarrtelje k na daljnim uspehom. Po-i eivaj v miru, naš iskreno ljubljeni vzor-! nik in stvariteli! Albin La^ovic. mm...................................... j Pr?«*rt*yj»it«> v Vodnikov' dru-žlvJ llllMMttUTf*...................... •»PONEDELJEK« 6. Ponedeljek, 24. H. 1930. Zagrebški nogometaši v Ljubljani Ilirija igra neodločeno, Primorje pa zmaga — Mariborski Železničarji porazijo graškega zmagovalca Primorja — Nesrečen nastop bivšega rumunskega prvaka v Beogradu — Smučarska tekma v Logatcu — Kolesarski »Triglavski pododbor« VčeraJ i« ifflela ljubljanska športna publika priliJso, da prisostvuje dvctn aaannčvim t&kmam. kj Sta ju odisraia naAa vodilna --kluba. S pa močim sporazumom se še dose«!o,ds Ma se tefcnid je, da ^pomnimo, da hi fljoraJ dri občinstva pozdraviti ta zdrav sporazum s tem. da hi s« mora' dnžaii enako objektivne nri obeh tekmah. Upajmo, da bo v bodoče tudi publika soglašala s sporazumom in to tudi nt OToaj manifestirala. Ilirija : Viktorija (Zagreb) 2:2 (1:1) Tekma sc *e odigrala v prijateljskem stil-u, V,i .se trn stvretnenH do konca, Ohe moštvi sta igra*: fair, a Viktoriji se jc poznata. da š« ni popohw~ ma na trdni! nogah, kajti proti konca igre v; »ricao moštvo popustilo. Kljub tenm ie zapustila VSlrtorijina cca/jstorica ugoden utis. Kaj se posameznih deiov moštva tiče. jc uga-obrambni t? i jo, kjer se jc odlikoval v.ratax ZaBr, v VriLski vrsti je bil najboljši sre«nj! Govedič I. ki jc v tebničoom in taktičnem pogledu aeJo nadkritjeval oba krilna balfa. Nait>o-! šibka je hiia napadalna vršna, ki Bi ^-nala izrabiti taaogo ugodnih iti povsem zreliti situacij. Por&alo se ie, da manjkata eksekutorja KornfeM ic Bracn. Moštvi sta aasžopili v naslednjih postavah: Viktorija: ZaCr-Demera-c, Goved ič II—'Hršak, Oovedid T. Lapona —Podvinec I. V:da!.i. PcdvTnec U. H5kša. Ilirija: Urbančič— Strehovec. Verovšck—UiKev-rciter, VaiSek. Pogačnik—Ice. Košak. Kneževin. Doferfet, Kreč. Birijaaa so individualno zaigrali prav dotiro, toda v napadu ie manjkala potrebna homogenost, ki je eden stavnih po soj« v za uspešnost napadalnega kvinteta. NažboljSi sta še biti ofte fcrttt. rvosebno Ice je posta? zelo opasen. Zvezi preb«-to streljata, zarasds česar ne doseže ntun stre« beljenega uspeha. Knežcvič ic 'igral kot dos!^» prav premišljeno. V krimski vršiti je opravil veliko delo VaršeJc. toda ne bi se sme! ome-jiti le na sotov pas svojega delokroga, temveč bj mora! po potrebi pomagati tudi stranskim krilcem. Mladi Pogačrrfk se razvija čimdalj v zelo dobre;?, igralca. Umei-re.Hn: tu preveč koristen v krilski vrsti. Mogoče Hi drugje dosegel boljši uspeh. Prav dober :ri pravzaprav najboljši del moštva ie bil obrambni trio, kier se ic odlikovali kakor običaju« Verovšek. Tudi Urhančič se !e ■ukazal večkrat, za kar jc že! aplavz. V sploSntm se mora reči, d3 Se pokazalo moštvo vrline, ki mn dajejo prednost pred Primoriani. Oni oe zadržujejo po nepotrebnem žoge, kakor se to do-rafa wi i*efcaferSh igralcih Primorja (Zemfjak!). Kratek potek igre: Ilirija takoj -napade. Viktoria vrača. V 2. min. nevaren rsrodor V... skoro gotov gol brani vratar V. Igra se po večini v sredini igrišča. V 7. min. prvi kot proti V. Vratar V. ima posta. V m. min. zasrrcSa lev-a zveza V. iz ugodne s:titac?jc. Isti se ponovi v t,I. min. Odslei irrra V. nekaj več od igre: Mrkša strelja v out. V 16. min. lep prodor in preigravanje ilirijanskega napada. Krefi preda tia desno, Ice v sredino, a Kiteževič n<-cbr:sn-Vrvy> strelja. 1:» za Ilirijo. Viktorija igra z vso silo na izenačenje. Po obojestranskih napadih diktira sodnik v 21. mhrutl enajstmetrovko. Viktorija izenači. 1 : 1. \r 23. rtu n. se oudi IL krasna prilika, ki je pa trku ne iszrabi. Nepotreben foul Iceta v 34. ncu. Odslej H. češče napada, a brezuspešno. V. se reši napadalnega obroča in sc za kratek čas ustali v kazenskem prostoru H. V 3o. min. lepa parada Urbančšča. ki obrani oster streL Odslej obe-jestransko raztrgana igra. Kota ne izrab; v 36. mm- V., a v 37. mi-n. IL Po 40. min. odmor. V drugem delu igre ista slika kakor v prvem pol<5asu. Napadi se menjavajo, za čas napada \., »a čas 11. Vendar jc v početku E. nadmočna. V 10. min. zabije V. gol, ki ga pa sodnik zarat?! ottsida poaicije oe prizna. V. forsira desno kr!m. ki lepo igra in preigra va, a slabo centrira. V 23. tnin. prosti sfcref proti V. Bkravnrozno obran* vrata/ V. V 26. min. lep napad V., obramba II. po^sišča in desna zveza V. zviša neubranljivo na 2 : 1. Odslej pritiska V„ dokler ne dobi v 29. raju. Kreč (v oifside poziciji!) ter zastrelja. V. vrača napad in v 35. min. doseže gol, ki ga sodnik sope; oe prizaa. II. ostro napada in v 3-S. min. Frisjd: Njene rokavice Skušal sem se skriti za listom, ki sem ga imel v rokah, pa je že prišla do moje mize ki se je mimogrede okrenila k racni — A ti si. ie rekla, ne da bi se ustavila in mi segla v roko, servus. Nekje za hrbtom sem jo potem čutil, kako je svojo ročno torbico vrgla na stol — kako si je počasi snela rokavice in kako jih je nazadnje vrgla zraven nje. Kaj sem hotel drugega, pristopil sem rn li pomagal sleči njen težki plišasti plašč, odnesel sem ji ga na obešalnik in se vrnil in dejal: AJi smem prisesti? — Prosim. je rekla malobrižno in mi je s krepko gesto prisunila stol, izvoli. Sedel sem, razprl sera dlani pred seboj. v zadregi sera strmel vanje in me k bilo sram, da, sram. me je bMo name-sto nje. Pred dobrim tednom sem jo morda do kakih desetih letih srečal na ulici, ustavila sva se za hip in vsa se vprašala, kako se nama kaj godi. O, hvala, je rekla ona. kaj še ne veš, jaz sem zdaj na Dunaju, teater študiram, jeseni bo že tri leta. kar sem gori. Kaj nisi nič vedel o tem? Jutri spet odpotujem. — Tako sem pred dobrim tednom stal pred njo, neznaten in odtod, ona pa vsa v plišu in svetlih škorn-jih . in veliki naglici, nekaj važnih potov še ima, jutri se vrne na Dunaj. Pa me k naJagaJa, ah, moj Bog, mailo me je res zaradi bandsa diktiriana enajstmetrovka izravna na 2:2 Sc nekaj obojestranskih napadov, za tem konce. ASK Primorje : Gradjanski 1911 2:1 (1:0) Moštvi: ASK Primorje: Jančigaj—Svetic, Stassl —Zemlje k, Slamič, Pišck—Jug, Slapar, Joža, Vrhovnik, Uršič. Gradjanski 1911: Ruž.ič—Batič Braco, Remec— KuJovič, Bratič V!.. Novak—Kukovič, Babič Mika, Perška, Cindrič. Vrančič (Pavlekov-ič). Ta tekma se jc odigrala v bolj živahnem tempu in botj ostro nego prva. Pri Zagrebčanih se je poznalo, da so to stari nogometaši ne samo [vi letih, nego tudi po znan-ju in taktiki. Ze v 1. min. prodre Uršič. toda slabo preda v sredino in Gr. čistL Gradj. vrača ter uekaj časa stalno napada. Perškin šut gre v out. Zopet vodi Uršič, centrira levi half in branilec (V. kjksneta, toda trio Pr. ni na mestu. Vrhov-nik igra zelo slabo. Menjajoči se napadi. Dva krasna strela Pr. sigurno drži vratar G. NadaU-rti napadi so brezuspešni. Gradi, vrača in krasno prcšgrava. Pr. obrani v kot, ki ga Gr. v 15. min. ne izrabi. Nepotrebni fouii Slamiča. PrimorJaSl se osvobode, napadajo, toda trio igra premrlv-o in preveč zadržuje žogo. Gradj. v protiakciji. V 20. min. dobi Jug lep predložek, toda izgubi žogo, ki jo ulovi vratar Gr. V 21. min. nevaren prodor Gr. Desno krilo Kukovič dobi žogo v nevarni oftside poziciji, kar spregleda sodnik. Prira. se brani iu obrani. Jančigaj v akciji, KS obrani v 26. miti. kot proti Prim. V 30. min. ser-umage pred golom Gr. ki ga pa napadalni kvintet Pr. ne izrabi. Sodnik piska ožfside. Odslej jc zopet Prim. v napadu Hn r 33. min. izuenada strelja Slapar ter prescneia vratarja Gr. Primorje vodi 1 : 0. Obojestranski napadi ostanejo neizrabljeni do 40. min., ko odžvižga sodnik polčas. Moštva takoj menjajo brez odmora. Prim. Takoj pritisne. V S. min. Braoova roka, enajstmetrovko strelja Vrhovoik v vratarja. Odslei igra Prim. izredno slabo z izjemo ot>-raaibnega tria, ki ima obilo posla. Gradjansid stalno napada, dokler se končno Prim. ne osvobodi. Slika se menja. Prim. nekaj minut v nasprotnikovi polovici. Tempo popušča. Grad«, vrača napad, Jančigaj braoi- V 22. min- edini lepi prodor notranjega trija Pr., ko Jug ostro Strelja, a vratar G. brani v golu. Sodnik ne p>-ska. Zopet vraČ3 Gradj. in Prim. se deti časa brani. V 24. min. dobi žogo, ki jo odbije Jančigaj, Cindrič in iz bližine 2 m izenači 1 :1. Pr. popušča, posebno Zemljak in Slamič. Gradi, napada do 2S. min., odslej menjajoči se napadli. V 40. min. zopetni bands in Slamič poviša z ostro streljano enajstmetrovko na 2 :1. Odslej Prim. igra boljše ia bolj nevarno. Toda ti nevarni napadi ne prinesejo uspeha. V 51. min. odžvižga sodnik konec. V moštvu Gradjanskega je ugajal napadata« trio, ki se je lepo preigra v al Tu so pač igran internacijo na lei Mika Babič, Perška in Cindrič. Kriti slabi. V krilski vrsti se je izkazal lc s-red-nji krilec, v obrambi je uspešno brani vratar Rožič, a tudi branilca Babič in Remec sta bila vedno na mestu. Pri Primorjaših ni »klapalo« v notranjem tri-jh, pa tudi obe krili nista pokazali onega, Ka* se lahko od njih pričakuje. Posebno Uršič jc bil zelo slab. Joža je zelo počasen, prepočasen za vodjo napada. Mladi Slapar kaže talent, a mu še veliko manjka. Najboljši del moštva Je soliden obrambni trijo. Zelo priden je Pišck, v prvem polčasu prav dober Slamič. Zemljak Jc bil očividno indisponiran. V splošnem se je opazilo, da igralci predolgo zadržujejo žogo, po nepotrebnem dribljajo (Zemljak!) in se brezmisetno igračkalo. Prvo tekmo je sodil g. Cknperman, drugo Pevalek. Oba v stil« moštev — začetniško. Oii-side je dela! obema preglavice, posebno g. Crtr-permanu, ki jc oškodoval Viktorijo za en gol. Maskarada Sokola I pustno soboto — 1. marca TABOR SK Železničar : Grazer Sportklub 3:1 (2:1) Maribor, 23. februarja. Prva letošnja mednarodna tekma v Mariboru je prinesla SK Železničarju lepo zmago nad prvovrstnim moštvom Grazer Sportkluba. SK Železničar je težko nalogo proti močnemu nasprotniku rešil nadvse častno. Grazer Sportklub je sicer igral vodilno vlogo, vendar pa domačini niso izgubili glave ter so si žc pri prvem naskoku zagotovili razliko dveh golov. SK Železničar ic kljub dolgemu zimskemu odmoru nudil lepo igro. Goji sicer enostavno kombinacijo, katero pa vedno zaključuje r. ostrimi streli na gol. Ta odločnost mu jc tudi prinesla zmago. Ožja obramba je bila sigurna in odlična. Zlasti \Vagner je bil v dobri formi. Krilska vr-;ta, v kateri je dominiral Frangeš, je bila vedno na mostu. Napad, ki jc izvzemši Sinkoviča. nastopil v lanski formaciji, je l hiter in požrtvovalen. Najbolj pa sc jc odlikoval s svojimi lepimi streli na gol. V tem oziru je treba predvsem pohvaliti Bačnika. Gostje so nudili lepo kombinaeijsko igro, pogrešali pa smo pri napadu njegovo znamenito odločnost pred golem. i^ežerno jc sodil g. Ncmcc. Ostale nogometne tekme Becgrad: V soboto: Jugoslavija : Kiniži 3:1 (1:1). v nedeljo: BSK : Kiniži S.-O (2:0). Zagreb: Hašk : Sokol 3:1 (2:1), Gradjanski : Železničarji 7:1 (2:1). Praga: Viktorija Žižkov : Sparta 3:2 (2:1), Slavija : Bohemians 2:2 (0:1), DFC : Č.VFK 3:3 (2:1). Dunaj: Nedeljske prvenstvene tekme so se odigrale večinoma na razmočenih igriščih, zaradi česar niso izostala iznenade-nj-a. Težak poraz je doživela Admira po Rapidu, ki si je s to zmago še bolj utrdil svojo poziciio na če'u tabele. Mesto Ad- <5 pa je Rapid dobil uovega nevarnega konkurenta v \VAC, ki jc premagal iz-borno Austrijo. Neodločen rezultat med Nichelsonoro in Vienno ni docela odgovarjal pričakovanju. Zadnji v tabeli Ha-koah je premagal Hertho. Najbolj je odgovarjal formi rezultat tekme med Wack-rorn in St>ortkJubom. Rezultati so bi'i naslednji: Rapid : Admira 6:2 (2:0), WAC : Austria 2:0 (1:0). Hakoah : Hertha 3:2 (2:2), \Vacker : Sportklub 2:1 (2:0), NV cholson : Vienna 1:1 (1:0). Budimpešta: Ujpest : IFL okraj 3:2 (1:0), «33« : Somogvi 0:0, FTC Hungaria : Te-plitzer FC 5:i (1:1). Segeoin: Bastva : Kispest 3:1 (3K)). Debrečin: Bočskav : Nemzeti 2:0 (1:0). Pečith: SK Pečuh : Atilla 1:0 (1:0). Berlin: Hertha : Sportvereinigung 1892 5:1, Tennis Borussia : Viktorija 2:2, SV Fiirth : Freiburg FC 6:1. Zimski šport Smučarska tekma SK Logatec Logatec, 33. februarja. Tukajšnji SK Lttsatec je danes priredi1] kliA«ko smučarsko tetkroo na približno 8 km doiai urez?, pri kateri ie startalo 25 tefcmovalcev in sicer 14 domačinov. 4 člam SK HrrMe in 7 članov smučarskega kluba Lhibljajia. Ljubljanski tekmovalci so startali raven konkurence. Rezir&tati so bili nasledtui: 1. A. Jakopič (Sm. ki. Ljubljana) 38 : IS. 2. I. Ilovar (1 Kriti a) 39 : 20: AR. Znocato (Ilirija) 39 : 45 : 4. I. KlavžaT (Loosatec) 39 : 50. Rezultati klubskejra prvenstva: 1. I. Klavžar 39 : 50, 2. F. Trkman 44 : 10, 3. L. Pleanifk 44 : 15. Kolesarstvo Občni zbor kolesarskega Pododbora Ljubljana mesto Koturaški Savez kraljevine Jugoslavije s-Pododbor Ljubljana mesto: je imel v soboto svoj redni občni abor, katerega ?o se udeležili delegati vseb včlanjenih klubav in eicer: Kolesarski klub Novo me«to, Ribnica, Vrhnika, Domžale in Ilirija. Iz obširnega tajniškega poročila je razvidno, da je »Pododbor Ljubljana m3sto< izvedel ob priliki ustanovitve »K jlcsaTske-ga kluba Kibnicac dne 14. julija p. L propagandno kolesarsko dirk? na progi Ljubljana - Ribnira, dne 21. julija p. L pa se je udeležil Pododbor vsakoletne »Zvezdne dirke« v Celje. Dne 8. septembra 1929 je sodeloval pri »Cestni prvenstveni dirki za nalagala, zdaj mi je sedela nasproti in se ničesar ni imela opravičevati pred menoj in mi je s svojim globokim, napol moškim glasom klicala čez mizo: Tak povej no, kako se še ti kaj imaš. — Saj veš, kako je. sem dejal nazaj — in sem se s prsti igral po črtah v marmorni plošči, nič ni. In nisem upal vprašati, kako se n>ej godi — o, jaz dobro vem. na svetu so tudi ljudje, ki jim ne smeš reči dober dan, ne smeš jih vprašati, odkod in kam gredo, ne smeš jim povedati, da si kake redke minute tudi srečen, da, mnogo ljudi je, ki si dan na dan mukoma izmišljajo kake majhne, dobre, svetle reči, da bi u tolažili svoj brezup in bi prevarili druge okrog sebe, izmišljajo si dan. na dan in so zmerom bolj trudni, nekega lepega dne pa jim bo vsega dovolj in bodo šli. Ljudje so, pravim, ob katerih ue moremo nič drugega kakor sedeti in molčati v grozi. — Jaz pa jutri odpotujem, je rekla spet —Da. — Na Dunaj se vračam, v šolo. — Da, sem rekel, polagoma pa sem zbral pogum in še d-odal: Takole ste vsi kam prebili, samo jaz sedim tukaj in m nič z menoj. — Nekaj sem vendar moral reči, kar tako res nisem mogel sedeti, morda bi se bila začela bati, da ji ne verjamem, in vse bi bilo šc težje. Toda ti njeni lakasti škornji so morali v zadnjih ietih hoditi po zek> drugačnih ce- stah, kakor so šole in Dunaj, da, mladi ljudje včasih nič ne premislijo in kar gredo, kamor je lažja pot Spominjam se, kako smo včasih otroci s težkimi hremeni s hribov hodili domov. Čez mnogo klancev smo šli, mnogokje so sc nam steze spustile navzdol, zavriskau smo in smo šli. kakor da nas skoraj bremena nosijo, in še na misel nam ni prišlo, kako bomo morda prav zaradi te vesele hoje navzdol morali lesti še v marsikateri hrib. Taki so pač mladi ljudje. In tako je šla ona: lepa, živa, vesela je bila, na svetu je malo lepih, živih, veselih ljudi in svet jih ima rad. Ljubezen pa je ogenj, še tako mlad človek v nji polagoma dogori. In zdaj mi je sedela nasproti, drobne, črne gubice okrog oči, kakor bela, prosojna meglica čez zenice, segla je po list, vrgla je nagel pogled na prvo in na zadnjo stran, kakor človek, ki se mu mudi naprej, in ga je čisto nepričitanega položila na stol. — Vi, čujete, je trdo zaklicala nata-karrju, ki ie nekje daleč hited mimo, prinesite mi belo. — Prosim, je rekel natakar in postal, belo. — Ali pa ne, si je premislila, ko se je že okrenil. Slušajte natakar, dajte mi rajši čaj z rumom. Nekaj trdega, brezobzirnega je bik) v teh njenih naročilih, zdaj je bila njena ura, zdaj je ukazovala ona. Bila je izmed tistih, ki so obsojeni, da vse življe- SloveoijoT na prosi Maribor - Ljubliaua (km 134), pri kateri <-i je priboril nn.v.a-stvo Slovenije za 1« to 19'29 član uiofok sarske Ilirije g. Ivan Valant v času 4 ur 37 min. 48 in 3 petinkj sek. Dirka za gorsko prvenstvo s« je vršila due 6. oktobra 1929 na 10 km dolgi progi Pijava corir-a - Turjak, pri kateri je zmagal -daritev daril, kolajn in diplom dirkačem. Za leto 1930 se ie sestavil naslednji upravni odbor: predsednik Zalokar Rudolf (Ljubljana), podpredsednik Grom Josip (Vrhnika). 1. tajnik Kepic Vekoslav (Ljubljana). II. tajjik Kriiman Antou (Ribnica), nrluvar Bernot .losip (Ljubljana). I tehnični referent Ogrin Frane (Liubliana). 11. tehnični ref.>r°Tit Rutar Mirko (Novo tnesto). — Odborniki Ambrošič I. (Domžale), Lovšin Antou (Ribnica), Maurovič Adolf (Novojmesto), Je-senover Al. (Vrhnika): razsodisce: Jakopič Jcsip, Krtiroaij Frane si. in Gorep .losi: revi zi iona ln j odbor: Vesel Rudolf. Drol Jakob in Krapež Franc: savezni delegat Zalokar Rudolf. Pelcsa': c. Breskvar ie predlagal, nai sc drrsedanii način tekmovali i a na kro/.ni r>wri Krška vas. Slonice - Cerklje - Krška vas opusti ter nai se prrhodrne dirke za državno prvenstvo vršijo zoue; na obič;v:ni progi Zagreb - Luibliana in obratno. eventualno nai izdela teflmrenj referent nov načrt 7. izhodiščem v Zidanem cnostu ali Celju, tako da b; se tekmovan e zoo:! vršilo po različnem, hribovitem 'n ravnem teren"i Predlog ic bil soglasno sprejet. Občni zbor ie nadalje sklenil prirediti v bodoč' sezoni IX, zvezdno d:rko v Celie. cestno in gorsko prvenstvo Dravske banovine, propagandno Preporo-dova« tnaškarada. Med nedeljskimi prireditvami pa je da-leko najlepša bila otroška maškarada Ate- Mir ue, ki se je vršila \ zgodnjih večernih urah iu je letos uspela kakor še nikoli, prav gotovo na bo v bodoče uspevala še kolosal-ueje. Letos je namreč ta ljubka, gotovo nai-Ijubkei.ša prireditev šele prav prodrla in združiia v silno fletnem rajanju malčke iz najširših ljubljanskih krogov. Kmalu je celo zmanjkalo vstopnic, a tekom prireditve se je v bogato založenem bifeju naravnost neverjetno hitro sušil tudi malinovček in slaščice so kopnele kakor marčev sneg. En dan v predpustu, en nedolžen popoldan malčkov sredi šumoia karnevalskih rajanj. Ves odbor Atene se je seveda za to prireditev zopet vneto prizadeval, glavna aranže-rka pa jc bila gospa Novakovičeva. dočim sta posamezne plesne točke uvežba-la prof. Trošt in gdč. Smerkoljeva. Sviraj pa ie prav pridno, nežno in poskočno Na-godetov jazs. Že kar po 17. uri sc je dvorana napolnila in je odrasla publika zasedla sedeže vse naokrog, zlata mladež pa se j c brezskrbno udala pestremu dirindaju na gladkem parketu. Koiiko srčkanih kostumov. koliko barv. koliko raziposajenosti. Pa kako se ta drobna otročad že umišlja v vlogi odraslih. Pleše ti lepo paroma valček in foks, le mlajši med najmlajšima še zasu-čejo svoj ringaraja. Konfeti so se seveda tudi usipali in frčali so korijandoli — vse prav po velikem zgledu. Veselo prekobica-vanje brez ioka je še najbolj razodevalo, da imaio svoj predpustni praznik otročič-ki, pravi otročički. Nekateri malčki pa so se producirali že kar umetniško. Tako je mala Polonca, preoblečena v kuharčka, na ponovno zahtevo občinstva pokazala svoie baletne sposobnosti, droben mornariški poročnik ie ubiral stopice s svojo še nežnejšo Butterflv, srčkana Rusinja je zaplesala že kar odlična Preveč bi bilo našteti vse po vrsti in posamič Saj so si vse križem ogledali očetje in mamice in tetke in strici, ki so posetili to prelepo prireditev. Kogar pa ni bilo poleg, naj pride prihodnje leto — po možnosti s svojim naraščajem. Ne bo žal ne njemu, ne otročičku. Mariborsko pismo »Ponedeljku" Predzadnja predpustna nedelja posvečena Karnevalu — Policijski ples — Zasneženo jutro — Na policiji nenavaden mir — Nič nezgod — Občna zbora Muzejskega društva in Ljudske samopomoči Maribor, 23. februarja. I ie upošteval staro in novo, pa tudi naedjo-Med sobotami in nedeljami letošnjega samobitno Kakor ^ P" dolgega predipusta ni zadnja februarska nedelja nič zaostajala v češčenju princa Karnevala. Izmed mnogoštevilnih predpustnih prireditev je treba omeniti letošnji policijski ples, ki se je vršil v vseh prostorih vUniona-'. Prireditev, ki je imela skromen naslov plesne veselice, se je vršila pod pokroviteljstvom predstojnika policije g. Ker-ševana in počastili so jo s svojim obiskom poleg drugih prominentnih osebnosti okrožni inšpektor dr. Schaubach, komandant mariborskega vojnega okrožja polkovnik Sto-jadinovič. podžupan dr. Lipold itd. Kljub visokemu datumu je bila udeležba naravnost rekordna, prireditev pa ie imela prijetno obeležje prav vzorne domače zabave brez vsake salonske napetosti. Posebno simpatično je bil sprejet plesni program, ki " n nje teži na njih in da jih ima vsakdo v rokah, taki ljudje so zelo veseli, kadar pridejo kam in smejo tudi oni imeti kako majhno željo in smejo tudi oni reči kako majhno besedo. Prinesite mi ilustracij, je še ukazala nazadnje. Vzela sva vsak svoje v roke, listala sva. molčala iu čitala tu pa tam. Nobene •reči ni bilo več, ki bi si jo še mogla reči, ne, bile so pač še nekatere malenkosti, ki sva jih morda vsak zase mislila ua tihem, toda to so bile otročarije, ki jih malo odrasel človek samo prav po-redkem jemlje v miseL Morda misel na zadnjo minuto davnega popoldneva, ko je vseokrog že potihnil šum sveta, samo nekje na dvorišču je še zakričal otrok, spodaj na cesti pa ie zaropotal voz in utihnil, nekje v daljnem oknu je že zagorela prva luč. ona pa se je še igraia z otroki na travniku nad vasjo, lovili so se, nekdo ji je bil tesno za petami in je bežala, bežala v polmrak, ki se je gostil pred njo, ni se upala ozreti, kdo je. in je samo bežala in drhtela v tisti čudni, smešni slasti mladega človeka, tisti ne-zmiselni slastni želji, uiti in biti ujet Ne. o teh otročarijah si nisva mogla ničesar reči. Na stolu med nama so kar tako tja vržene ležale njene rokavice, pale so bile ena na drugo, da so bile kakor roke, ld jih je nekdo strnil v prošnjo molitev. Toda to niso bile roke, bile so samo njene fine, gosposke rokavice. nobeni letošnji predpustni prireditvi te vrste, je godba svirala do pol 6. zjutraj. Prireditev sc je končala dostojno in seveda brez incidentov. Ko so odhajali z veselice zadrgi veseljaki proti domu, je začelo na rahlo snežiti. Zapozneli čestilci princa Karnevala se seveda niso dosti zmenili za neprijazno jutro. Temperatura ie bila v naravi nad ničlo, v marsikateri denarnici pa katastrofalno pod ujo . . . V prijetnem skladu s tem raapoloženjern je tudi policijsko poročilo, ki je verno zrcalo, kak patrijarhalen red in mir sta vladala nocoj v Mariboru. Kronika te vesele noči beleži samo eno aretacijo razgrajača, ki pa ie bila kmalu velikodušno »amnssti-rana«, češ, še tebe ne rabimo. — »marš«! Vseh prijav odnosno poročil je bilo vloženih samo 13 za tako malenkostne vsakdanjosti, da o njih ni vredno izgubljati besed. Celo avtomobilistom, o katerih je vsako noč od sobote na nedeljo vloženih 8 do 10 prijav, ie bilo tokrat prizanešeno. Na rešilni postaji, kier imajo navadno od sobote na nedeljo veliko posla, niso imeli opraviti s prav nobeno resnejšo nezgodo, kar jc tudi zelo redek primer. V čitalnici Študijske knjižnice je imelo občni zbor tukajšnje .Muzejsko drurtvo ob razmeroma pičli udeležbi, pod vodstvom predsednika g. prelata dr. Kovačiča. Tajniško poročilo je podal prof. dr. Heric. Društvo je imelo lani 262 članov. Iz blagajniškega poročila inž. Paumgartneria posnemamo, da je imelo društvo lani 37.429.64 Din dohodkov in 37.152.09 Din izdatkov ter da ima danes okrog 21.000 Din premoženja. Glavni del zborovanja je bil posvečen razpravi o vprašanju novih prostorov za muzej. V debato so posegli dr. Kovačič, dr. Kukovec, dr. Strmšek, dr. Trauner in drugi. Sklerajeno je bilo. da se brzojavno naprosi g. ban za nujno rešitev zadeve na ta način, da bi prepustila banska uprava za muzej bjvčl dvorec oblastne samouprave. Pozabiti ne smemo tudi občnega zbora Ljudske samopomoči v Garabrinovi dvorani. To podporno društvo za smrtne slučaje ie zborovalo ob zelo veliki udeležbi svojih članov. Iz poročil funkcionarjev Zinauerja, dT. Šorlja in drugih smo čuli, da šteje mlado društvo danes 12.000 članov. Ustanovljeno L 1927. je iziplačalo do 15. decembra 1929 nad 800.000 Din podpor svojcem umrlih članov. Tako ie potekla zadnia februarska nede-tia na preddan sv. Matije, ki bo led razbil, dostojno in lepo. Peter Toča: Prvi avtomobil na Gorjancih Kdaj natanko se je dogodilo, kar bom tule povedal, sam ne vem, to se pravi dneva in letnice ne morem navesti. Vendar, če vemo, da jc naša bela Ljubljana prišla v posest prvega avta 1. 1898, smemo iz tega sklepati, da jc pristraši-1 v mimo dolenjsko Podgorje prvi avto vsai kako leto poprej. Janezu Trdini, ki je umrl 1905, je gotovo tudi ta »podgorska« prišla deloma do ušes. Vendar pa nam je ni zapisal. Naj jo torej «mi rešimo pozabe. Bilo je po mlatvi. Dolenjski kmetje so žito že pospravili v svoje kašče. Smihelski kaplan in mežnar sta pobirala bero po vaseh prostrane šmihelske župnije. Mežnarja Knafelca pa so ljudje poznali še precej dalje, nego sega glas šmihelskega zvona. Zato, kdor ga je srečal, ga je dostojno pozdravil, kakor se spodobi. Velik je bil ugled, ki ga je imel, in vsega tega se je Mežnarjev oče tudi dobro zavedal. Ob nedeljah in praznikih, kakor tudi ob delavnikih, ie bil on nekako središče, kjer so kmetje, ko so prihajali iz daljnih vasi v Šmihel k maši, zvedeli •najnovejše vesti. S temi je bil Mežnarjev cče vedno dobro založen. Tam pod Udetovo lipo, ali pa pred »štacuno«, včasih na »britoiu« okrog cerkve, so se zbrali v krog ali »ring«, kakor bi rekel gorenjski Kropar, in modrovali o vremenu, delu in drugem. Pa je pri-mahal Mežnarjev oče med nje. Prijavil se iim je vselej s kakšno »špasno«. Potem pa je povedal domače, meške, ljubljanske in celo graške in dunajske vesti. Tako so šle njegove novice vse križem fare, to pa ga je seveda delalo zelo popularnega in priljubljenega med farani, kar se je izkazalo posebno po enkrat na leto, kadar so mu kmetje pri beri dajali vsega dobro mero. Pravkar so se vračali neki dan z bere iz Stranske vasi po potu, ki drži do belokranjske državne ceste med Težko vodo in Poganci. Privozili so z mehke stranske ceste na trdo državno. Kar pridrči voz brez vsakih konj, na štirih kolesih, v smeri od Novega mesta proti Gorjancem. Slišalo se je le nekako zamolklo bobnenje v vozu. Vozil pa je z veliko naglico in za seboj je nuščal cel oblak prahu. Ko se prah razkadi, stopi iz jarka na cesti postarna ženica kmetica; vračala se je s cekar-jem v roki proti domu iz mesta, kjer je bila »v trg«. > Gos pod Knafelc,« nagovori Mežmr-jevega očeta, »kaj pa je to za ena štra-fenga, ki se je peljala todle? Noben konj nič ne vleče, pa tako neznansko drevi?« »To je »vražja šajtrga«, v njej pa se pelje vrag po bero v Gorjance.« »Jej, pa menda vendar ne?« *Ja, ja,« ponovi oče, »drugače to ne more biti. Pa sedite Vi doma v svojo šaitrgo, če bo tako vozila...« Oče se je modro držal, ko je to pravil kmetici iz Podgorja. Fantje, ki so šli za vozom in pomagali beo pobirat;, so sc pa muzali in šli naprej. Novica o »vozu« se je kmalu raznesla. Po vsej podgorski strani so govorili o njem, ki vozi brez vsakih konj in brez vsega, kar bi ga vleklo naprej, vozi pa z bliskovito naglico. Tisti človek, ki ta voz kočira, pa da ima velike, črne oči, a povrhu še velike naočnike. In to, da ni bil nihče drugi kakor sam vrag. Govorilo se je torej vse. kar je omenjeni kmetici v šali povedal in na-tvezel šaljivi cerkovnik šmilielski. Končni kredit za to našlo razširja-jočo se vest je kajpak dobil oni. ki ga je zaslužil, namreč Mežnanev oče. Kmetica ki je to govorico pridno širila, ni pozabMa nikomur omeniti, da je to povedal in jf zaupal sam šmihelski mežnar. ki vendar zna kaj več. ko hruške peč'. Tako je ta novica dosegla tudi t?ke. ki so mežnarjega očeta dobro poznali kot šaljivca in so takoj uganili, da je spet ena »njegova«. Vendar pa, šala gor. šala dol. mnogo ljudi v Podgorju, posebno taki. ki »vražje šajtrge« niso nikdar videli, so dobili vtis. da nekaj mora biti res, drugače bi ta novica ne prišla v svet. Med vojno je postal ta avtomobilski promet tudi po Dolenjskem prav živahen. Po metliški cesti preko Gorjancev so avtomobili vozili vedno pogosteje. In tedaj so se v Podgorju premnogi spomnili one novice o »vražji šajtrgi«, ki se je v njej peljal baje sam vrag v Gorjance po bero. Tedaj so o'o neki priliki vprašali Mežnarjevega očeta, kako je to, da je čedalje več teh vražjih šajtrg na svetu. Mežnarjev oče pa seveda tudi pri tem novem vprašanju ni prišel prav nič v zadrego. Odprl je svojo tobakero, vzel ščepec med vojno dragocene zmlete božje travice, si jo natresel v široke nosnice in odgovor na stavljeno vprašanje ie :mel na dlani. »Tista prva šajtrga se jc vgnezdila nekje v Gorjancih in ima zdaj vsako leto mlade. Zato jc zdaj na svetu toliko teh šajtrg. Bo pa jih tudi leto za letom več.« Pa recite, da naša domovina nima več ugodnosti, kakor iih ima sama obljubljena dežela Amerika. Dolarjev res nima toliko, to moramo pustiti Ameriki. Ali da bi avtomobili imeli mlade, kakor v dolenjskih Gorjancih, kaj takega pa bogata Amerika vendar ne zmore. V Ameriki mora Ford in razni drugi avtomobilski magnatje izdelovati avtomobile v potu svojega in svojih številnih delavcev obraza. Pri nas na Dolenjskem tega ni potreba. Le v Gorjance po.idi, pa nrladega uiameš. Zato se vozi ž njim danes že toliko meške gospode, med njimi seveda tudi sam gospod župan. Ameriški Ford pa je zaradi tega pokazal hrbet vsej naši Sloveniji in sklenil, da začne proti gorjanski materi vražjih šajtrg neizprosno konkurenco iz dalmatinskega Splita. Le žal. da je hudomušni mežnar že umrl — bog mu daj nebesa — in da ga naši Podgorci ne ■morejo več povprašati, kako si predstavlja on to konkurenco in kdo da bo zmagal v niej. — Ker so gorjanški avtomobili domač pridelek, je šla celo davčna oblast Novomeščanom toliko na roke, da jih je skozi par let oprostila avtomobilske takse. Angleški prestolonaslednik na svojem zabavnem potovanju v Afriko. Na vožnji čez ekvator je igral vlogo Neptunovega brivca Raymond Catrin Resnica Sodma ura. Skoro je že noč. Janina leži na zofi in se smeje. »Sedma ura,« opozarja očitajoče jezni glas sosedne cerkve. »Sedma ura.« ponavlja mala nihalna ura. »Sedma ura,« vzklikne končno tudi Janina, skoči z zofe in pleše neženirano po temni sobi. Nagel prijem... soba je razsvetljena. Hitro obleče Janina zadnje kose obleke, ki izpopolnijo njeno toileto. Končano? Ne, sedaj se šele prične kočljivo in zamotano delo: šminkanje obraza in friziranje las. Cas mineva. — Že stoji s klobukom in plaščem ter se ogleduje v zrcalu... »Pol osmih jc že,« pravi Roger, »kaj porečeš svojemu možu?« Janina se obrne in se smeje: »Da prihajam od svojega ljubčka.« Roger je vznevolien. Ni prijatelj takšnih otročarij. »■Zakaj lažeš?« Janina molči iu zapenja graciozno rokavice in se še bolj smeje. Ironično in premišljeno — kakor ženska , ki ve, da je lepa in ki poizna svojo moč... To je smeh, poln sočutja za človeško slabost in lahkovernost, z eno besedo, ženski smeh — očarujoč. ne- prodiren in nekoliko grozoten. ★ Tri četrt na osem. Doma io čaka njen mož. Dela pri svoji pisalni mizi. zatopljen v težko nalogo: išče in dela. kako bi povečal srečo svoji ženi, ki jo obožuje. Osma ura. Nenadno se odpro vrata in Janina razširi po resni sobi vonj, mladost in radost. Mož se ozre po mladi ženi, jo pritisne k sebi, vdihava svežost njenih rok, ki nru jih je ovila okoli vrata, vdihava vonj njenih ust in vpraša: »Odkod prideš tako pozno?« Janina napravi velike, boječe, krivde se zavedajoče otroške oči in pravi s skesanim glasom: »Od svojega ljubčka-.« Nato se zasmeje in nežno pritisne glavo svojega moža na prsi. Mož se neko4iko odmakne, jo za trenutek opazuje in s sočutnim nasmehom, polnim nežnosti in neomejenega zaupanja, zamrmra: »Zakaj neki lažeš?« Ali ste že naročeni na ilustrovano tedensko revHo Žaljen je m svet"? Mesečno samo 8 Din Ena obleka — tisoč duš Pripravljalni odbor za inaškarado naproša, da se zglase čim p r cie v pisarni Atene vsi oni. ki nameravajo na pustni torek poseliti prireditev, ker sicer ne bo mogoče izdelati potrebnih oblek. Pocetki jazza H. L. Brown, arheolog v Potrlandu (USA), meni da sin kopi rana godba ni modema iznajdba. Poznali so jo baje nekdanji prebivalci v Mehiki pred tisoči let Svoje naziranje opira naš učenjak na izkopanine, na katere ie trčil v tej deželi, čudna glasbila, slična sodobnim jazzbandskim godalom. Nekatera teh sviral spominjajo na saksofon ali klarinet. Vmes dobiš tudS celo vrsto udara!, ki se lahko merijo z modernimi »(Sadeč po naših najdbah«, ipiše Brovvu, »ne bi bilo nič čudno, da bi bili mehikanski kravarji prvih stoletij plesali čarlestoo in blackbottom ob jazzbandskih zvokih.« Lep oglas 99 Nedavno je v ameriškem dnevniku izšlo naslednje naznanilo: »Čast mi je sporočiti svojim prijateliem in znancem, da mi je včeraj smrt ugrabila ljubljeno soprogo baš v trenutku, ko mi je podarila sina. za katerega iščem dobre dojilje. dokler ne najdem nove družice, mlade. lepe. z 20.000 dolarji, da mi bo pomagala voditi slovito trgovino s perilom, ki io mislim razprodati po vsaki ceni, preden io preselim v hišo. ki sem si jo dal zgraditi na št 147 enajste avenije, kjer oddajam prelepa stanovanja v najem.« To javno oznanilo daleč prekaša lansko anonso ljubljanske gostilne M.. saj vsebuje nič manj kot osem obvestil. Združba trinajstnikov Združek trinajstnikov v Londonu je on-dan izgubil enega svojih članov. Ta klub je sestavljen iz Londoncev. ki niso ali vsaj nočejo biti praznoverni. Opravljajo namreč vsakega 13. v mesecu vse sveje pomembne posle. Ženijo se 13.. plačujejo ali ne plačujejo svojega krojača 13., se vozijo z letalom 13. itd. Nedavno je eden zdru-žencev umrl. Bela žena je bila sicer dovolj brezobzirna, da ni prišla ponj na 13. dan. Sedaj gre za to. da se nadomesti. Ponudnikov je na prebitek. Dostaviti je še to. da so se vsi udje. ki so morali med svetovno voino v vojsko, baje vrnili živi in celo nepoškodovani domov. Profesorska dolgovečnost Carnegieva ustanova za pospeševanje pouka je nedavno zaključila Studijo glede življenja profesorjev v Zedinjenih državah.. Proučavanje je zadevalo 358 profesorjev po velikih in malih mestih Dognalo se je, da profesorji, posebno vseučiliški, pri kater h zna^a letna plača poprek 3700 dolarjev, ži-cijo aaljc nego pripadniki katerega si bodi drugega poklica- - r »Tu čitam, da so pri čiščenju stare slike na Dunaju odkrili pristnega Leonarda da Vinci. Kaj ko bi tudi ti enkrat očistila stanovanje?« » CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šiiro je plačati pristojbino za šifro 3 Din Telefonske številke: 2492, 3492 da se mu posije po pošti naslov ali /eateo drugo informacijo ticoco se matih oglasom ma? pritoiki v stnam/cah /m sicer ne h@ prejel odgovora f * CENE MAUM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. ! Dekle z debele ] Pek. vajenca sprejime takoj pekama M. C cenik. Ormož. Natakar, vajenca »pje/nem. PojasnLa daje plačilni natakar restavracija »Zvezda«. 5701 Delavke vešče šivaa.a ženskih eiani-nikov ca Jaquard strojo sprejme takoj Milkitscb Ilija. Beograd. Knez Mihaj-lova ulica 3. 5610 Vajenca % v^o oekrlo sprejme takoj Josip Urackar. ep'osmi čevijar--tvo, Lubovica }>ri PoinžalEh. 5292 Mlajšo natakarico z osebno točiln" pravico t»prejm"eni ta.oj Drago po dogovoru. Naslov v ogla?, odieiku »Jutra«. 5335 Pek. vajenca fiurfijma ta-koj pekarna M. Časnik, Ormož. 5327 Kuharico samostojno c-prejme gostilna T. Mencinger, Ljublja. m, l'etra cesta št. 43. 5453 eprejmetn kot učenko v mamua -ture o trgovino. — Ponudbe na ogla^. oudeiek »Jutra« pod »Računarica«. 5431 Gospodično sačetnico sprejmem v pitamo. — Nemščino zmožne imajo prednost. P i- iniT.e ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Marljiva«. 5419 Vajeuke za strojno pletenjo sprejema (na želj.0 e stanovanjem in hrane) pod ugodnimi pogoji Donač. Strcliška ul. 24. 5622 Učenko za strojno pletenje eprej mem takoj. Naslov v 0{?'as. oddelku »Jutra«. 3640 Vajenke za damsko krojaštvo sprejme modni salon Ravnikar. Skofja IM 5652 5327 Vajenca za čevljarsko obrt sprejme takoj Franc Zor, Ljubljana. Ambrožev trg. 5881 Vajenke pridno in pošteno sprejme ta!>oj v učno dobo Vi. % ln eno'etno strojno pletenje Ana Zakostelnv — Kette-Murnova S. 5669 Zidarja starejšega, vestnega ia izkušenega. veščega vseh zidarskih del vzamemo v stalno službo. Plača in nastop po d:ogovorn. Kolin^a tovarna v Ljubljani. 5661 Kuharica snažna in sp-etna išče mesta pri boljši obitelji — Prednost ima srbska Po. tiudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifre »Snažna kuharica- 5511 Absolventinja mešč. šole išče učnega mosta pri zobottetmHu(ci). — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5596 Natakarica srednjih let Išče .-luž bo ali gostili© na račun trna osebno pravice. — Pomodbe pod »Kavcije zmožna« na podr. »Jutra« v Mariboru. Boljše dekle želi vstopiti v službo k otrokom ali kot začetnica vzgojiteljica M. V., Celje, Za vodna 1C9. 5505 Natakarica stara 25 let. praktična, išče namešienja. Ponudbe na naslov Kovič, Tezno št. 79. Maribor. 5219 Šofer Izučen kovač trezen in zanesljiv vojaščine prost — išče službo za takoj ali pozneje. Naslov pove ogl. oddelek »Jut.ra« 4475 Pisarniške prostore Mesečno sobo 6kupno * stanovanjem od- ,-x___ - , .... ... , dam v sredini mesta Po- "f®?1. P" .bol-& r0£bW * nudbe na oglasni oddelek bhžmi, ""J1*®!?; LPo?n
  • e »Jutra« p oa šifro »Promet. ^ ogla«rt oddo'ek .Jm,ra, na točka. 5120 &od *Sokluna 6oba<- Gostilno vzamem v najem al! na ra- Lepo solnčno sobo 1. marcem mir- čun. Cenj. ponudbe na po- s ~ družmoo »Jutra« Maribor Cankarjevo pod »Kavcija takoj!« 5131 nabrežj« št. 16 55.2 m jH^mi Posestvo s 2 orali zemlje (stavbi-šča), pripravno za vpo!;0-jenega že-.ezn čarja ali kakega obrtnika, naprodaj na po taji Hajdina pri Ptuju. Poizve ee: Hajdina Spod. št 75 pr: Ptuju. 5331 Mesnico radi družinskih razmer takoj prodam. . Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5362 T/J1 i fTf y ;" ^f1 SiSBSBBs Dva dijaka sprejme, takoj boljša dra- ž na na hrano in etanova- ca go. HP, 2 komoresorja nje v veliko in zračno so- j CJ. 49.OOO Valerij urna. pro-bo Event inetrnicija. — ^am Naslov pove oglasni Naslov v oglasnem oddeV u odd0Iek »Jutra« 5447 »Jutra«. 5283 Štambilni stroj Stanovanje Pisalne stroje 1—2 60b in pritiklin išče . , , . . stranka 4 oseb v centru mesta, v stari hiši. Naslov 7«hna- Mestn. trg - 25d -v oglasnem oddelku Jutra. I55emo P°T6od »Mopnike 54S3 03 Pisalni stroj in Opalograph Stanovanje tri- ali dvosobno, s priti-klinami iščem za maj. Ponudbe na oglasni oddelek *elw ugodno naprodaj. Na-»Jutra« pod šifro »Solidno slov pove oglasni oddelek in stalno«. 5703 »Jutra«. 5124 CENIK brezplačno tn franke! Din Petletno (amstvo! Din A. KIFFMANN Maribor 136/a »peciJaUa« samo boljših ur Danes, dne 22. februarja ob 2 H zjutraj je preminul gospod Pavel Endlicher rud. inženjer Pogreb predragega rajnika bo v ponedeljek, dne 24. februarja 1930 ob 3. uri popoldne iz Rakovniške ulice št. 5 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. februarja 1930. Irma Endlicher, soproga; Viktorija Rudinan in Evgenija Endlicher sestri; — vsi nečaki in nečakinje. Medni pogrebni zavod Občina Ljubljana krepi in zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIl-Ljubljana VII MM«............................................................. Pištole za strašenje lovske puške, floberte, brovning pištole, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER, pttškar LJUBLJANA. Kongresni trg 9* U.......... ................................................... t i LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA t Z Ustanovljena leta 1900 »elnisktt glavnica: Din 50.000 ©©«•-Skupne re*erve cca. Din 1O,OO0OOO-- Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODBCŽNICE: Brežice, Celie, Črnomelj, Kranj, Maribor Hethovič, Xovi Sad, Br/oiavni nai3 Novo mesto. Ptui, Rakek, Sarajevo, S lov*-ni gradeč, Split, Šibenik. Zaereb Se pr< porota za vse bančne posle ♦ lzdAja is. ktmzocij cjutra« Adoll Ribnikar, urejuje Ivan Podržaj, tiska .Narodna tiskarna d. (U, ojeo predstavnik Frao J ezeržek; vsi v Ljubljeni.