primorski dnevnik 13 aiel 'zhaiati v Trstu DrPrth^Ja 1945’ njegov DNEW?KnikDaPA26T'2ANSKI cik„kr-.ra2mn°ien na Dtemh °d 5 d0 17' aa- S S 194t,se ie tiskal G„'akarni »Doberdob« v š' od in” Gorenii Trebu-• Od 18, septembra 1944 »Slovi"3'3 1945 v tiskarni pn id ',a" pod ^0iskim pa v 'P' do 8- maia tS« k^er i oavoboisnem Trstu, ka rm 'IZŠIa zadnia števil-tlZanoJ6 edini 'iska"i Pat-suL k' DftEVNIK v za-sužn]en| Evropi primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 184 (13.122) Trst, sreda, 24. avgusta 1988 Medtem ko protest dobiva nepredvidljive razsežnosti Poljska vlada se ne bo pogajala z »manjšino« stavkajočih delavcev hredno zasedanje poljskega parlamenta bo 31. avgusta - V pokrajini Jastrzebije že p veljavi policijska ura - Italijanski sindikat izrazil poljskim delavcem solidarnost VARŠAVA Glasnik poljske vlade Jerzy Urban je uradno izjavil, da se oblasti ne bodo pogajale s stavkajočimi delavci, ki so le manjšina, še manj pa z voditeljem ilegalnega sindikata Solidarnost. Oblasti bodo vztrajale na tem stališču, vse dokler bodo trajali neredi, ki imajo z delavskimi stavkami malo skupnega in vse bolj spominjajo na družbeno-politično gibanje. Poljski parlament bo o stavkovnem valu razpravljal na izrednem zasedanju, ki je bilo napovedano za 31. avgust. Urban je govoril tudi o zadnjih vladnih ukrepih, na katere so stavkajoči delavci odgovorili z zaostritvijo protesta. Po varšavskih ulicah delijo letake, s katerimi vabijo prebivalstvo, naj se pridruži Solidarnosti in njenemu boju za boljše življenjske razmere-delavcev v rudnikih in ladjedelnicah. Od sinoči pa je stopila v veljavo policijska ura, ki traja od 23. do 5. ure zjutraj in ki je zaenkrat omejena na pokrajino Jastrzebije v severni Šleziji. Oblasti so pojasnile, da tako ostrih ukrepov niso sprejele zgolj kot povračilni ukrep proti ilegalnim stavkam, pač pa hočejo na ta način vzpostaviti javni red, ki je že krepko načet. Poudarile pa so tudi, da so pripravljene uvesti še ostrejše ukrepe. Lech Walesa, ki je bil včeraj v zasedeni ladjedelnici v Szcze-cinu, je opozorilo sprejel kot grožnjo, nanj pa je odgovoril prav tako z grožnjo. Dejal je, da če bo policija nasilno prekinila stavke, oziroma če se bo znesla nad delavci, ki so zasedli številne obrate, bo tudi odgovor delavcev nasilen. Očitno je torej, da stavkovni val nekako degenerira, saj se »pogajanja« omejujejo na izmenjavo groženj in protiukrepov. O stavkah na Poljskem je včeraj poročal tudi osrednji sovjetski televizijski dnevnik Vremja. Novinar je stalno ponavljal, da povzema vesti po poljski tiskovni agenciji PAP, in se ni izpostavil z nobenim komentarjem. Le-ti pa se kar bohotijo v tujih sindikalnih vrstah. Sindikalna zveza CGIL, C1SL, UIL je včeraj naslovila na generala Ja-ruzelskega brzojavko, v kateri izraža solidarnost s poljskimi delavci in nasprotuje represiji, ki jo izvaja oblast. Stavkajočim delavcem pa so izrazili solidarnost tudi razni politični predstavniki. Na sliki (telefoto AP): skupina delavcev v ladjedelnici v Gdansku izzivalno zapušča delovno mesto. ČSSR dovolila A. Dubčku pot v Italijo PRAGA — Aleksandru Dubčku, nasilno odstranjenemu češkoslovaškemu partijskemu voditelju in tvorcu »praške pomladi« pred dvajsetimi leti, so češkoslovaške oblasti odobrile vizum za odhod v Italijo, kjer naj bi 19. septembra na posebni slovesnosti na univerzi v Bologni prejel častni doktorat iz političnih ved. Dubček je 11. avgusta že prejel italijanski vstopni vizum in po letu 1969 bo to njegovo prvo potovanje v tujino, če izključimo njegovo kratko bivanje v Turčiji, kjer je bil v obdobju »normalizacije« po vdoru vojaških enot petih držav Varšavskega sporazuma v ČSSR nekaj časa veleposlanik. Danes bivši partijski voditelj ČSSR živi kot navaden upokojenec v Bratislavi. V zvezi z izdajo dovoljenja Aleksandru Dubčku za odhod v tujino je pred kratkim predstavnik češkoslovaškega notranjega ministrstva že izjavil, da Dubček lahko kot vsak češkoslovaški državljan zasebno potuje tja, kamor hoče in kadar hoče. Predstavnik notranjega ministrstva je pri tem tudi izjavil, da zato ne more biti nikakršnih razlogov, da mu dovoljenja ne bi izdali. Zato predstavlja včerajšnja odobritev izstopnega vizuma Dubčku le potrditev predhodnih zagotovil notranjega ministrstva ČSSR. Po zadnjih bombnih atentatih v Meranu in okolici Skupna manifestacija vseh narodnosti proti terorizmu na Južnem Tirolskem nem,9^EN — »Etsch proti bombam«: to dvojezično geslo, v Scj^80?1}^ v italijanščini, je kraljevalo nad trgom v Et-je2j,' kler je bila včeraj manifestacija vseh južnotirolskih ta 7fl°Vj?k skupnosti proti naraščanju napetosti in iz protes-EtSc.,ra“i zadnjih bombnih atentatov v teh krajih. Prav v čil vpCu6 .namret v prejšnjih dneh bombni atentat povzro-v.° škodo na električnem omrežju. skup^613)811]0 manifestacijo so priredili sindikati, katoliške denjok ^ kraievna združenja, k njej pa so pristopile vse ske jetične stranke in celoten občinski svet te južnotirol-tičnih Rlne' ^ le bila že večkrat v ospredju kronik teroris-notiro] p av.nost;r ŽuPan Franz Loesch, izvoljen na listi Juž-nje te ske ljudske stranke, je med drugim zavrnil istovete-Etsch ?a, krala s teroristično dejavnostjo in poudaril, da je skUniri k° resničen primer sožitja med vsemi jezikovnimi proVoi,am9 "Teror ne sme zmagati« in »Ne nasedajmo na bivaistacbe<<.sta bili gesli, s katerima je Loesch pozval pre-drucn Vo' naJ enotno nastopa proti terorizmu. Sledili so še mokra in še zlasti so govorili predstavniki vseh de- iniru i lcnib političnih strank. Manifestacija je potekala v anonim1 e^^no niotnjo, ki so jo zabeležili, je predstavljal Iy[e ,®n telefonski poziv, češ da je na trgu bomba, atentat tem ^a se nac*aljuje val protestov zaradi zadnjih bocen«tV btradno protestno noto je včeraj tudi izglasoval l^a tej 1 Pokrajtnski odbor, ki se je sestal na izredni seji. vsejp *• steb so. sprejeli tudi ukrepe za povračilo stroškov s° p07 i ®' kl's° jih zadnji atentati oškodovali, obenem pa vali vse prebivalstvo, naj sodeluje z varnostnimi sila- mi ter izrazili željo, da bi preiskava čimprej privedla do odkritja odgovornih za ta atentat. V zvezi s preiskavo je treba omeniti,- da je bil včeraj v Bocnu vsedržavni poveljnik karabinjerjev general Jucci, ki se je sestal s krajevnimi častniki karabinjerjev ter z njimi razpravljal o vprašanju varnosti v bocenski pokrajini. Jucci se je nato sesta.1 tudi z vladnim komisarjem in z bocenskim škofom. Nadaljujejo se tudi polemike zaradi odpovedi počitnic predsednika republike Čossige na Južnem Tirolskem. Včeraj je bocenska krščanska demokracija izrazila »obžalovanje« zaradi odločitve predsednika republike, da ne pojde na počitnice v Meran in je to odločitev ocenila kot »dodatni znak potrebe, da morajo vsi stvarno delovati proti nasilju maloštevilnih, da to skupino osamijo.« Bocenska krščanska demokracija je prepričana, da politična volja vseh krajevnih skupnosti lahko premaga protidemokratične sile in zagotovi zgledno sožitje. V stališču, ki so ga objavili, je rečeno, da velika večina prebivalstva nasprotuje nasilju ter je prepričana, da je treba čimprej izpopolniti avtonomistično ureditev, da bo potem mogoče stvarno delati za razvoj. Ne zadostuje torej formalno zaprtje mednarodnega spora, potrebna je predvsem odločna zavzetost vseh, da se vsem jezikovnim skupinam zagotovijo potrebne pravice. KD zaključuje svoj dokument z ugotovitvijo, da je to potrebno tudi v vidiku jesenskih deželnih volitev, ki morajo potekati v mirnem vzdušju. Na zasedenih ozemljih položaj vse bolj napet Položaj na zasedenih arabskih ozemljih postaja dva meseca pred izraelskimi parlamentarnimi volitvami vse bolj napet. Izraelski nadzor se stopnjuje, Palestinci pa so spet začeli s splošno stavko. Spopadi so vsakodnevni, kot so skoraj vsakodnevne tudi nove smrtne žrtve (Telefoto AP) Trst spet najdražji NA 4. STRANI □ □ □ V Gorici teden svetovne folklore NA 8. STRANI Martelli pri »papeževih sorodnikih« RIMINI — Ne gre za glasove, nič volilnega ni v tem. Tako je Claudio Martelli odgovoril časnikarjem, ki so ga spraševali, kaj pomeni njegov včerajšnji poseg na srečanju skupine Comunione e liberazione v Riminiju. Socialistični podtajnik je mnenja, da je važno predvsem stičišče, ki danes obstaja med socialisti in CL. Gre torej za dialog o vrednotah in o načelih, ki ga imajo socialisti, s pomembnim delom katoliškega sveta. To pomembnost pa je Martelli utemeljil generacijsko, pa tudi »glede na sorodstvo s papežem«. Do teh srečanj prihaja na osnovi pomembnih soglasij, med katerimi je skupna ugotovitev, da je treba danes razpravljati predvsem o človekovih pravicah. »Čudim se, da komunisti in tudi nekateri laiki še niso doumeli velike novosti poljskega papeža z njegovo pastoralno pobudo, osnovano na človekovih pravicah. Zdi se mi, da gre za epohalno revolucijo, kajti ta novost označuje stičišče med vsemi tistimi, ki so ocenjevali človekove pravice edino, kar še ostaja od laicistične in levičarske ideologije,« je dejal Martelli. Gre torej za zbližanje med socialisti in CL? Morda je še prezgodaj govoriti o tem. Vsekakor pa je Martelli s svojim nastopom nakazal nove odnose med svojo stranko in tistim delom krščanske demokracije, ki velja za katoliško najbolj integralistični in dejansko najbliže Vatikanu. Martellijev poseg je bil torej posredno uperjen proti samemu De Miti, saj je socialistični podtajnik med drugim izrazil zadovoljstvo, da je v Riminiju toliko laikov, in poudaril, da to skrbi krščansko demokracijo, kar po njegovem mnenju pomeni, da znotraj KD obstaja velika ozkost. Skratka, socialistični podtajnik pravi: Jaz sem prišel, De Mita pa noče priti. Dejansko je prihod predsednika vlade še vedno negotov, pa čeprav številni demokristjanski veljaki, še zlasti po včerajšnjem Martellijevem posegu, prepričujejo predsednika vlade, naj gre v Rimini. S svojim posegom se je torej Martelli vključil v polemiko znotraj stranke relativne večine z očitnim namenom, da ustvari v krščanski demokraciji večji krog »prijateljev socialistične stranke«. Ko pa mu je nekdo brez prikrivanja polemičnega tona zastavil vprašanje, ali bo njegova prisotnost v Riminiju vzbudila tudi diskusije znotraj socialistične stranke, je Martelli odgovor obšel s tem, da je dejal, da so pač socialisti vajeni diskusij o vseh vprašanjih. Vsekakor pa je prisotnost socialističnega predstavnika v Riminiju izzvala številne izjave in tudi polemike. V italijanskem političnem poletju očitno drugih dogajanj ni. V Olimpiji na Peloponezu Včeraj prižgali olimpijski ogenj Včeraj so v Olimpiji na Peloponezu prižgali olimpijski ogenj za OI v Seulu, ki se bodo pričele čez 24 dni. Na sliki: olimpijski ogenj že na »poti«. Zadnje vremenske spremembe nekoliko izboljšale položaj na severnem Jadranu V Bologni spet o nujnosti sanacije Pada Turistični delavci zaskrbljeni za sezono BOLOGNA — Zdravstveno stanje bolnika se popravlja, vendar pa je še daleč od tega, da bi ga lahko imeli za zdravega. Tako zdravniško sporočilo bi lahko izdali za trenutni položaj na severnem Jadranu in ob obalah Emilije-Romagne. Zadnje vremenske spremembe so sluzasto plast alg, ki so v zadnjih nekaj tednih dobesedno vklenile jadransko obalo, razbile, odmirajoče alge pa potisnile proti dnu. Toda s tem nevarnosti še ni konec in usedline alg grozijo, da bodo ob razpadu dobesedno požrle ves kisik v morju in tako uničile vso favno pri dnu. Nezavidljiv položaj lahko reši le močnejši veter, ki bi dodobra premešal vodno maso in alge pognal na odprto morje. V Bologni pa so se po ponedeljkovem srečanju z ministroma za okolje in turizem včeraj zbrali deželni upravitelji in parlamentarci iz dežele Emilije-Romagne. Na srečanju je predsednik dežele Guerzoni poudaril, da je treba sprejete predloge v boju proti onesnaženju Pada vključiti v splošni državni načrt, ki pa naj se razširi na mednarodni nivo, tako da bi se sanaciji Pada posvetila taka pozornost, kot se trenutno posveča sanaciji Rena. Tudi na včerajšnjem srečanju v Bologni je bilo največ govora o meddeželni konferenci, ki bo posvečena obravnavanju predlogov za sanacijo celotnega področja ob Padu in same reke Pad. S tem v zvezi naj bi na konferenci odločili, kako uporabiti vsa sredstva, ki so bila v ta namen že odobrena. V letih 1989 in 90 naj bi za sanacijo padskega področja porabili približno 5000 milijard lir. Predsednik Emilije-Romagne Guerzoni se je na včerajšnjem srečanju tudi zavzel, da se skliče vsedržavna konferenca, na kateri naj bi sprejeli podroben načrt za rešitev onesnaženosti Jadranskega morja. Naravovarstveno združenje Kronos 91 pa je objavilo tudi podatke o raziskavi, ki so jo opravili na reki Padu med Monvisom in otokom Serafini. Kot trdijo naravovarstveniki, so se alge tako razmnožile zaradi evtrofikacije reke, kar pa je posledica onesna- ženja. Po teh navedbah je položaj še posebej kritičen na področju termocentrale na kurilno olje v Castel San Giovanniju. Voda, ki priteka iz centrale v reko, spreminja termično ravnotežje in povzroča hitrejše razmnoževanje alg, s tem pa se močno zmanjšuje tudi količina kisika v vodi. Kot trdijo člani združenja Kronos 91, je podoben položaj tudi pri Padovi, kjer obrat Ecolab oddaja strupene in smrdeče pline, ki tudi vplivajo na življenje v reki. Zaradi vseh teh problemov to naravovarstveno združenje zahteva od vlade takojšnje ukrepe, v nasprotnem primeru pa grozijo z raznimi protestnimi manifestacijami, med katerimi naj bi bila tudi simbolična zasedba ministrstva za okolje. Zaradi pojava alg pa so razumljivo najbolj zaskrbljeni turistični delavci. Tako na primer v Markah nič kaj optimistično ne gledajo na nadaljevanje letošnje turistične sezone, še več strahu pa je zaradi možnih negativnih posledic, ki jih bo lahko imelo cvetenje Jadrana na prihodnjo turistično sezono. Enajst mrtvih pri Dunaju DUNAJ — Enajst oseb je izgubilo življenje, 36 pa jih je bilo lažje in težje ranjenih v včerajšnji prometni nesreči nedaleč od Dunaja. Vse žrtve so bili madžarski turisti, ki so se z avtobusom vračali v domovino. Vzhodno od Dunaja je na cesti, ki pelje proti madžarski meji, prikolico nekega tovornjaka zaneslo na drugo stran cestišča, ko je šofer zavrl, da ne bi pregazil nekega osebnega avtomobila. To pa ni uspelo šoferju madžarskega avtobusa, ki je silovito trčil v prikolico. Na sliki (telefoto AP): razbitine madžarskega avtobusa V Burmi nov val demonstracij RANGUN — Po odstopu predsednika Sein Lvinga, do katerega je prišlo v začetku avgusta, je kazalo, da se bo ljudska vstaja v Burmi počasi umirila. V teh dneh pa je ponovno prišlo do masovnih demonstracij in splošnih stavk, ki so ohromile vsako dejavnost v tej revni državi. V Rangunu in v drugih večjih mestih se je na ulice zgrnilo več kot 600 tisoč ljudi, ki zahtevajo politični pluralizem, pravico do dela in dostojnejše življenje. Kot v preteklosti so demonstracije priredili univerzitetni študentje, tokrat pa so jim v velikem številu priskočili na pomoč tudi budistični duhovniki. Prišlo je tudi do spopadov, ki so terjali enaintrideset smrtnih žrtev. Da bi brez večjega nasilja pomirili demonstrante, so burmski upravitelji imenovali posebne komisije, ki bodo zbirale predloge prebivalcev o tem, kakšno vladno vodstvo si želijo. SZDL Slovenije bo proučila prošnjo Srbov in Črnogorcev LJUBLJANA — Predsedstvo RK SZDL Slovenije je včeraj odgovorilo na teleks oranizacij-skega odbora Srbov in Črnogorcev s Kosova v zvezi z obiskom v Sloveniji. V odgovoru piše: »Potrjujemo prejem vašega teleksa z dne 22. 8. 1988. O vašem predlogu bomo razpravljali na prvi seji predsedstva RK SZDL Slovenije in vas tedaj tudi seznanili z našim odgovorom. Kar pa zadeva odnos občanov Socialistične republike Slovenije do kosovske drame, želimo poudariti, da se vsi zavedamo-da je preseganje krize v SAP Kosovo ena osnovnih nalog v interesu vse Jugoslavije. PraV zato so Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije m vse njene organizacije že do sedaj posvečale temu veliko P°' zornost. Ni nobenega dvoma v to, da občani Slovenije obsojajo izseljevanje Srbov in Črnogorcev s Kosova pod pritiskom, Qa se zavzemamo za polno pravno varnost vseh občanov Kosova, da se zavedamo, da je za vse nas bistvenega pomena, da bi n® Kosovu bili dobri mednacionab ni odnosi in da bi se vsi občani Kosova čutili kot enakopravni člani jugoslovanske socialistične samoupravne skupnosti. Tudi delovne organizacije Slovenija že nekaj let aktivno delajo na vlaganju sredstev v gospodarske objekte na Kosovu, s čimer se se bolj jasno izpričuje povezanost Slovenije s Kosovom, (dd) Demanti SZ in čudne teorije o smrti Ul Haka MOSKVA, ISLAMABAD — Smrt pakistanskega predsednika Zie Ul Haka še vznemirja mednarodne kroge, hkrati pa spodbuja domišljijo samozvanih strokovnjakov za protite-rorizem. Potem ko je indijska vlada takoj po Ul Hakovi smrti odločno demantirala vesti, da je vpletena v atentat, je včeraj to storil tudi glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva Ge-nadij Gerasimov. Sovjetski demanti je bil veliko ostrejši od indijskega, kar je tudi razumljivo, saj so se vesti, da je atentat naročila SZ, širile že v taki meri, da bi lahko privedle do diplomatskih zdrah. Gerasimov je posegel tudi pri pakistanskih oblasteh, saj je v Islamabadu prišlo celo do groženj na račun sovjetskih diplomatov. Namestnik zunanjega ministra Voroncova pa je pakistanskemu veleposlaniku v Moskvi izrazil skrb zaradi neutemeljenih in lažnih vesti o sovjetskem sodelovanju pri umoru Ul Haka, ki jih s senzacionalističnim prizvokom objavlja zlasti zahodni tisk. Groteskna plat atentata pa prihaja s strani že omenjenih izvedencev za protiteroristične akcije. Pakistanska vojska je namreč uvedla preiskavo, s katero namerava ugotoviti vzroke eksplozije herculesa C-130, ki velja za najvarnejše letalo na svetu. Letalo so tehniki malo pred vzletom temeljito pregledali - menijo nekateri - zato lahko takoj izključimo možnost, da bi bila na letalu bomba. Drugi hočejo ugotoviti, kako to, da so kljub pregledu vsi štirje motorji hkrati odpovedali. Na robu cenene fantastike pa je tretja teorija: letalo je sestrelila kaka tuja sila, pri tem pa se je poslužila nič manj kot... vesoljske rakete. Na podlagi te - resnici na ljubo za lase privlečene - teorije so atentat na letalo že poimenovali »vesoljski atentat«. Obstaja pa še četrta verzija. Preden je letalo z Zio Ul Hakom in ostalimi 27 potniki, med katerimi je bil tudi ameriški veleposlanik v Islamabadu Raphael, vzletelo, so potnikom podarili zabojček sladkih južnih sadežev - mangov. Prav med temi sadeži pa naj bi bila skrita bomba na daljinski vžig. Toda - spet se odpira zagonetno vprašanje - kdo je od daleč sprožil peklenski stroj? Teorij in vprašanj je torej veliko, odgovora pa baje še dolgo ne bo. Pakistanska policija pa je (pa ne, da zaradi lepšega?) že aretirala skupino »osumljencev« oziroma očividcev, ki so do zadnjega sledili letalski nesreči. Gre za skupino kmetov, ki so s svojih polj gledali, kako letalo z vrtoglavo hitrostjo pada. Brezposelnost je draga od ponebeijK,,. . ari~ Dinamičen in sposobt , prf" posli ga družb« Angro Uu svoje poslovenit? v ^ ' !iaa Kogar zanima, n< ^p/: in dolga VOj ■ :i: VkdObhoeKjjosiatt svi; cumcuuon U* Wft*AbiH®Fj}&ar! pokUoni so/Jr1 bolezen. Šola za poklicne bolničarje traja -ima pomočmi o « ! Koosr viikm mmes/mm: 17-tetmi dekle iščt ... Psn.ud iuki 'aai leli-ion i; »i 040/20061?. . ;» i t l M: :1.. : samo tri Poleg tega pa 20-letno dekle ;S M Ui javm natečaj za 0 n e‘v Tri toeciervo' bodi zaposiHi 1 Jlr® *a|.t M* lahko misLa* To sporočilo vas seznanja, katera pot je najbolj varna in pelje naravnost v resno, kakovostno in kot malokatero humano službo. Po treh letih učenja na Šoli za poklicne bolničarje z mesečno štipendijo in z brezplačnim prejemom knjig in učnih pripomočkov bo danes 250 mladih ljudi dobilo službo v državnih ali privatnih bolnišnicah, v socialnih ustanovah, v raziskovalnih centrih in v velikih podjetjih. Tem mladim je zagotovljeno delovno mesto. V tem poklicu, poleg stalnega zaslužka, boste deležni tudi zaupanja in spoštovanja. V zadoščenje vam bo hvaležnost tistih, ki so preživeli prav zaradi vaše pomoči in človeške topline. Če si dopolnil šestnajst let in dokončal dve leti višje srednje šole se lahko vpišeš v Šolo za poklicne bolničarje, ki ima celodnevni pouk, prakso v bolnišnici in je v celoti posvečena spoznavanju človeka. Telefoniraj na Šolo za poklicne bolničarje v tvoji KZE, da boš lahko pomagal sebi in drugim. V spodnjem seznamu je naveden tudi zadnji rok za vpis v posamične šole: TOLMEC - tel. (0433) 21.36 Vpis do vključno 29. julija 1988 PORDENON - tel. (0434) 3.11.17 SAN VITO AL TAGLIAMENTO - tel. (0434) 84.11 Vpis do vključno 20. avgusta 1988 PALMANOVA - tel. (0432) 92.12.76 LATISANA - tel. (0431) 51.03.81 Vpis do vključno 29. avgusta 1988 TRST (KZE št. 1) - tel. (040) 77.62.441 GORICA - tel. (0481) 8.46.59 ČEDAD - tel. (0432) 73.07.91 Vpis do vključno 31. avgusta 1988 TRŽIČ - tel. (0481) 79.00.23 SAN DANIELE DEL FRIULI - tel. (0432) 95.79.47 VIDEM - tel. (0432) 49.91 Vpis do vključno 9. septembra 1988 hiiTii Pripravilo deželno ravnateljstvo za higieno in zdravstvo Furlanije-Julijske krajine Alge (zaenkrat) niso škodljive sonce pa... KOPER — Cvetenje alg že ne-.Kal. časa preprečuje osvežitve žejnim turistom in domačinom na-•nakanje v morju, saj jih skbri, da ne bi dobili kake nadležne bolez-m kože. Zdravniki na Obali pravi-J°i da gre verjeti trditvam bio-*°3v, da alge same po sebi za Kožo niso škodljive. Največ težav, zaradi katerih se zatekajo po po-J^oč k zdravnikom na Obali gosje in domačini, povzroča prekomerno sončenje, vročina, uživanje neopranega sadja in zelenjave, Kar povzroča prebavne motnje in driske. Vrste obolenj so podobne Kot vsako sezono, pri čemer je Precej tudi poškodb zaradi prometnih in drugih nesreč. Večina tujih turistov se zateka P° pomoč v lucijsko ambulanto za dri ste, domači gostje poleg te nbiskujejo tudi splošne ordinacije Zdravstvenih domov na Obali, ne-Kaj dopustnikov pa zaide tudi v molsko bolnišnico in dermatološ-Ko ambulanto. Od domačinov so fedni bolniki zlasti prebivalci s Kroničnimi srčnimi obolenji in zvišanim krvnim pritiskom, i Predšolski in šolski zdravniki eležijo precejšen naval, saj so za-mdi vročine otroci preutrujeni, iz-. Pani, razdražljivi. Nekoliko več J.e Otroških drisk, kožnih opeklin n izpuščajev, ki jih pripisujejo Koncu in hrani. Kot pravi dr. Mar-Jan Radetič, pomočnik direktorja 2® strokovne zadeve v koprskem Zdravstvenem domu, so letos v seh treh zdravstvenih domovih abeležili tudi nekaj primerov meningitisa neugotovljenega iz-0ra. Ob tem pristavlja, da se po-amični primeri te bolezni pojavijo vsako poletje. Med tako ime-movane "sezonske" bolezni pravi-°ma sodijo kožna obolenja kot Poledica praženja na soncu, upo-be neustreznih sredstev za hit-J Ko porjavelost kože, uživanje ^Umitega škropljenega sadja in menjave. Slednje povzroča tudi Prebavne motnje in driske. Dermatolog dr. Marko Vok iz errnatološke ambulante izolske olnišnice pravi, da večino s kopanjem, sončenjem in vročino po-zročenih obolenj prestrežejo Plošne ambulante, da pa se zara-1 totodermatoz oglašajo bolniki rudi pri njih. Opekline in toksične eakcije kože zaradi sonca in tra-e' to so najpogostejši primeri; , ®d njimi je precej kroničnih bolnikov. »Glede škodljivosti alg in cve-.enja morja je težko dajati ocene n izjave. Ponovim lahko le ugo-ovitve biologov, da alge same po ebi niso škodljive, vendar pa Kebuje morje še veliko drugih za ozo nevarnih snovi, na primer omikalij, ki jih spuščajo v morje °rYKne Potrošniki.« Ub tem naj ponovimo opozorila rologov, da obstaja nevarnost pri Procesu razpadanja alg. Znano je, a te, ko se odmrle usedejo na orsko dno, lahko pvozročijo riui 6 v morskem življenjskem iklusu, pri čemer lahko pride do zmnoževanja bakterij, škodlji-“ tU(ti za zdravje človeka. JASNA ARKO-KAMBIČ Včeraj operativni sestanek v Pordenonu V petek prvi finančni ukrepi za pomoč štirim občinam pordenonske pokrajine Sobotni zračni vrtinec v pordenonski pokrajini je močno prizadel tudi poljske površine PORDENON — Poškodovanih je okrog sedemsto poslopij: nekatere od teh bo potrebno do tal porušiti in jih znova zgraditi; skoraj štiristo kmečkih poslopij je utrpelo večjo ali manjšo škodo; hudo prizadetih je bilo okrog šestdeset poslopij, ki so namenjena industrijskim, trgovskim in obrtniškim dejavnostim; vsemu temu je treba dodati še ogromno škodo, ki jo je zračni vrtinec v noči med soboto in nedeljo povzročil vinogradom, sadovnjakom, koruznim poljem in drugim kulturam v štirih hudo prizadetih občinah pordenonske pokrajine. Taka je prva, sicer nedokončna ocena, ki so jo včeraj podali župani občin Fiume Venelo, Azzano Deci-mo, Pasiano, Casarsa della Delizia, San Martino al Tagliamento, Valva-sone, Arzene in Zoppola na sestan- ku, ki sta ga v Pordenonu sklicala prefekt Guido Ceccherini in deželni odbornik za civilno zaščito Giovan-ni Di Benedetto, da bi na njem ocenili in podrobno pregledali stanje, ki ga je povzročila v pordenonski pokrajini silovita in le nekaj minut trajajoča ujma v sobotni noči. Vsekakor gre za oceno, ki jo je treba ponovno preveriti in dopolniti; že v včerajšnjih popoldanskih urah sta prefekt Ceccherini in odbornik Di Benedetto pripravila obširno tehnično-finančno poročilo, ki je razdeljeno na posamezne proizvodne sektorje in občine, in ki je namenjeno ministru za civilno zaščito Vitu Lattanziu; le-ta je že od ponedeljka — tako pravi tiskovno poročilo Dežele — v stiku z deželno upravo, da bi bil pravočasno sezna-njem s škodo in s potrebami, ki jih ima prizadeto področje po sobotnem zračnem vrtincu. Dodati gre, da se bo v petek v Rimu sestal ministrski svet, na katerem bo pristojni minister lahko poročal o tej katastrofi in lahko že nakazal, sicer nedokončno, glavne smernice za finančno pomoč, ki jih bo država nudila štirim občinam pordenonske pokrajine. Odbornik Di Benedetto je prefektu na sestanku tudi orisal ukrepe, ki jih je deželna uprava sprejela v teh dneh: od nedeljskega sestanka na županstvu v kraju Fiume Venelo do odprtja operativnega urada (vedno v istem kraju), pa do ustanovitve stalnega izrednega odbora in podpisa odloka o izrednem stanju. Di Benedetto, ki je že povabil ministra Lat-tanzia, da bi obiskal prizadeta področja in se tako od blizu seznanil z nastalo škodo, je tudi povedal, da je deželna uprava na osnovi zakona že ustanovila posebni sklad, v katerega lahko dotekajo vladni finančni prispevki (dodeli jih lahko minister za civilno zaščito po predhodnem mnenju ministrskega sveta), ki jih nato ista uprava lahko porazdeli občinskim upravam za potrebe celotne skupnosti. Sicer pa bo o potrebnih finančnih ukrepih in o postopku, ki mu bo treba slediti, odločala deželna uprava. Na včerajšnjem sestanku so bili poleg prefekta Ceccherinija in odbornika Di Benedetta prisotni tudi tehniki pordenonske pokrajinske uprave, župani prizadetih občin, strokovnjaki gasilcev, družb Enel in Sip ter predstaviki karabinjerjev, državne policije in vojaških sil, ki so od sobote takorekoč v prvi vrsti na prizadetem območju, da bi pomagali prebivalstvu. Dutovlje: kraljica terana je Sabina DUTOVLJE — Že samo zaradi hrane Praznik terana in pršuta kljub temu, da ga že dolgo pripravljajo po istem kopitu, tudi v resnici ostaja pravi ljudski praznik. Čevapčiči so bili tudi ta konec tedna na prireditvenem prostoru pod borovci med vinogradi le izjema, ki potrjuje pravilo, da ob izbiri kraljice terana in podeljevanju priznanj najboljšim kooperantom v Dutovljah strežejo le z najboljšimi pridelki tega predela. Okrog prodajnega mesta z dvema velikima kotloma za štrukle in polnimi peharji potic in domačega kruha, je bila vedno gneča. Da so Kraševke enako spretne kot v kuhinji tudi v. vinogradništvu in kletarstvu, se je pokazalo na sobotni izbiri kraljice terana, ki so jo zaradi dobre in enakovredne pripravljenosti kandidatk le s težavo spravili do konca. Za naslov se je tokrat potegovalo izjemno veliko žena in deklet, med katerimi so bile letos tudi mlajše kmečke hčere. V zahtevni preizkušnji je s točko prednosti zmagala^ Sabina Gulič iz Skopega, njeni spremljevalki pa sta postali lanska kraljica Jožica Tavčar iz Krepelj in Mojca Grželj iz Griž. Med preizkušnjo, ki jo je z odkritim humorjem popestrila neuničljiva Marička Grmek, so predstavili marsikatero zanimivost iz zahtevnega vinogradniškega in kletarskega dela ter razkrili nekaj bridkih resnic iz kmečke vsakdanjosti J. O. S sodelovanjem ekip iz zamejstva Balinarski turnir v Orleku SEŽANA — Balinarski klub draga iz Orleka organizira tradicionalni balinarski turnir četverk, ki bo v nedeljo, 4. septembra, s pričetkom ob 8. uri na dvosteznem balinišču v Orleku pri Sežani. Na njem bo sodelovalo 12 ekip. Poleg ekip iz sežanske občine so k sodelovanju povabili tudi balinarje iz zamejstva, s katerimi že dalj časa gojijo pristne športne in družabne stike. Tako bodo v Orleku sodelovali balinarji balinarskega kluba Zarja Bazovica, Gaja Padriče in Kraški dom Re-pentabor. Po končanem turnirju bo sledila razglasitev rezultatov in podelitev pokalov najboljšim ekipam. Prijazni domačini blizu državne meje pa bodo posrkbeli tudi za pijačo in jedačo. Berite NOVI MATAJUR V okviru sežanskega občinskega praznika V nedeljo v Senožečah gasilski praznik SEŽANA Senožeško gasilsko društvo, ki trenutno šteje preko 180 članov od pionirjev, mladincev, članov in veteranov, je najstarejše gasilsko društvo v sežanski občini čez dve leti bo praznovalo 110. obletnico svojega delovanja. Svoje sile so usmerili v nabavo nove gasilske opreme in gasilskih vozil, nenehno izpolnjevanje strokovnjega znanja in pridobivanje novih članov. Le tako opremljeni in usposobljeni se uspešno gasijo gozdne in druge požare, v sušnih mesecih pa dobavljajo vodo domačijam, ki nimajo urejenega vodovoda. Vendar pa je tudi razvijanje družabnega življenja sestavni del njihovih aktivnosti, nam je povedal poveljnik senožeškega gasilskega društva Jurij Zelen. Tako je pri njih vzklila ideja, da bi organizirali srečanje gasilcev sosednjih društev. V počastitev sežanskega občinskega praznika bodo v nedeljo, 28. avgusta, v Senožečah priredili gasilsko srečanje, ki se bo pričelo ob 15.30 uri. Žbrali se bodo gasilci iz Podnanosa, Razdrtega in Senožeč. Pred tradicionalnim srečanjem harmonikašev (ki bo ob 17. uri na vrtu restavracije Adria) bodo izvajali tridelni napad in postavljali lestve. Sodelovalo bo šest ekip in preko 60 udeležencev. K sodelovanju so povabili tudi gasilce onstran meje iz Zgonika, ki so izrazili željo, da bi jim senožeški gasilci, ki so bili in postavljali lestev med drugim tudi na Triglavu, pomagali pri urjenju v gasilskih veščinah in tako pripomogli k širšemu strokovnemu znanju. Po srečanju gasilcev sežanske, postojnske in ajdovske občine bo sledilo še družabno srečanje vseh gasilcev. Gasilsko srečanje, ki bo letos prvič potekalo v Senožečah, naj bi postalo tradicionalno. Se več: bolj množično in zajelo naj bi širši slovenski prostor. Na njej naj bi sodelovala tudi ostala gasilska društva, občine in celo regije. Potekalo naj bi vsake dve leti, to je v mrtvi sezoni, ko ne potekajo tekmovanja za Hacetov memorial in ni priprav na kongres. Na takih srečanjih naj bi se gasilci spoznavali med seboj, zbliževali in si medsebojno pomagali, (oks) Senožeški gasilci postavljajo lestev na vaji v Povirju ob otvoritvi gasilskega doma (Foto —oks—) svide mU -*e Ponu4ila roko v pozdrav. »Prav rada. Na težnost?1 ^0SP°^ Martinson in prav lepa hvala za vašo pri- daia h ° zaP.ustila zamišljena in žalostna, ker se je zave- Zaradi 3 najk°lj nerešljivi tisti problemi, pri katerih - njihove narave - ni prostora za sanjarjenje. SEDEMNAJSTO POGLAVJE hove^OInted v Sydneyu ni blesteča in brsteča eksplozija PnlobL93^ in Prebujanja, kot je to na severni zemeljski obdrž'1 ySa drevesa, razen nekaterih uvoženih, vse leto »ao v 1'0 dstje, tudi med kratkotrajno in blago zimo. Poleg t te. isfa?e sjdneru naširtovih skozi vse leto nekje nekaj cve-blešče^K ° sPremembo je čutiti v zraku. V njem je neka ljenir«Ca blagost in mehkoba, ki ti napolnita srce z obnov- J ni^ upanjem inradostjo bi j0 letna hišica bi bila lahko vzor celi soseski, če Vrtu šl ° *abk° videl. S Timom sta vso zimo trdo delala na a sta celo tako daleč, da sta kupila že odrasla dreve- sa, ki jih je prišel posadit strokovnjak. Ko je prišel oktober, je bilo povsod vse polno rož. Rasle so v velikih skupinah ob verandi in obkrožale vsako drevo, na tem vrtu si našel cvetlice vseh barv, velikosti in oblik, veter pa je raznašal njihov vonj skozi divji gozd in celo na drugi breg reke. Prvi konec tedna, ko je bilo vse v polnem razcvetju, je Tim kar ponorel od veselja. Skakal je od češnjevih dreves, polnih rožnatih cvetov, do mandljevcev in občudoval Mary, ker je bila tako bistra in je izbrala le rožnate cvetlice, ki so obkrožale češnjeva drevesa, in bele ter rumene pod mandljeve!. Mary ga je smeje opazovala, kljub vsem dobrim sklepom, da bo ostala resna, ne glede na to, kako bo reagiral. Njegovo veselje je bilo tako prosojno, tako nežno. Podoben je bil Parisu, ki pohajkuje po pomladnih pobočjih gora Ide, pred povratkom v mestno vsakdanjost Troje. Vrt je res čudovit, je pomislila Mary, ko je s pogledom spremljala tima, ki je poskakoval naokrog. Toda, kako ga vidi on, kako drugačen se zdi njegovim očem, da se tako čudi in ga spravlja v tako veselje? Obstaja domneva, da nekatere žuželke in celo nekatere višje razvite živali vidijo svet drugače, skozi drugače zgrajene oči, da vidijo barve in oblike, ki jih človek ne more; kakšen odtenek je infra rdeča barva, kakšen ultravijolična? Morda pa tudi Tim vidi več, kot ona; morda zaradi zapletenih tokov v svojih možganih vidi drugačen spekter barv in sliši orkester, ki igra na drugi frekvenci. Ali sliši sferično glasbo, ali lahko vidi obliko duha in barvo meseca? Ko bi le bil način, da bi to povedal! Toda njegov svet bo zanjo vedno zaprt, ona ne more vstopiti vanj, on pa ji ne more povedati, kakšen je. »Tim,« je rekla tistega večera, ko sta sedela v zatemnjeni dnevni sobi, katere steklena vrata so bila odprta, da je vanjo pihljal vetrc, poln vonjav z vrta, »tim, kaj čutiš zdaj, v tem trenutku? Kako ti dišijo cvetice, kakšen je videti moj obraz?« Le nerad se je ločil od glasbe, ki sta jo poslušala, jo pogledal s svojim zasanjanim pogledom in se nasmehnil na svoj nežni, skoraj odsotni način. Mary se je zdelo, da ji srce pod tem pogledom trepeta in se topi, v njej se je nabralo nekaj nedoločljivega, tako obdanega z žalostjo, da je le s težavo zadrževala solze. Mrščil se je, ko je skušal razvozlati vprašanje in ko je odgovoril, je storil to počasi, obotavljajoče. »Čutim? Čutim? Presneto, ne vem! Nekako srečen sem, dobro se počutim. Ja, dobro se počutim, to je tisto!« »Kako pa dišijo cvetice?« Nasmehnil se ji je, ker je mislil, da se šali. »Ja, seveda dišijo tako kot cvetice!« »Kaj pa moj obraz?« »Čudovit obraz imaš, tako kot mama in Dawnie. videti je kot obraz svete Terezije na moji nabožni sliki.« Vzdihnila je. »Kako lepo si to povedal, Tim. Zagotavljam ti, da nikoli nisem mislila o sebi, da imam obraz podoben obrazu svete Terezije.« »Ja, pa je res,« ji je zagotovil. »Slika visi na koncu moje postelje doma. Mama jo je obesila tja, ker mi je všeč. Vsako noč in vsako jutro me pogleda tako, kot da misli, da sem res popolnoma pri pravi, tudi ti me tako pogledaš, Mary.« Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Po statističnih podatkih za avgust Trst spet vodi na lestvici najdražjih mest v Italiji Cene proizvodov široke porabe so po nekaj mesecih mirovanja začele ponovno naraščati. Trst pa si je spet pridobil nezavidljiv naslov najdražjega italijanskega mesta med šestimi, ki jih statistiki jemljejo za vzorce. Inflacija je torej poskočila prav v avgustu, ki je zaradi počitnic tudi v ekonomskem pogledu tradicionalno najbolj miren mesec v letu. Vendar to opazovalcev ni presenetilo, glede na dejstvo, da je vlada pred svojim kratkim dopustom sprejela vrsto davčnih in drugih ukrepov (najvidnejši je zadeval povišek davka IVA za odstotek), s katerimi namerava zdraviti področje javnih financ. Učinek vladnega manevra pa je bil v agustu vsekakor zelo omejen in ga bomo dodobra občutili šele jeseni. Podatki, ki so jih zbrali v mes-tih-statističnih vzorcih kažejo, da so cene blaga široke porabe v avgustu poskočile povprečno za 0,5 odstotka in če bodo to povprečje potrdili tudi dokončni podatki za vse državno ozemlje ob koncu meseca, se bo inflacijska stopnja ustavila pri 5,1 odstotka, kar je za 0,2 odstotka več od majske, junijske in julijske inflacije, ko je znašala 4,9 odstotka. Kot rečeno pa na lestvici najdražjih mest zanesljivo vodi Trst, kjer so se cene blaga široke porabe povzpele za 0,7 odstotka; sledijo mu Genova in Turin z 0,6, Bologna in Milan z 0,5, medtem ko je na zadnjem mestu Palermo z 0,4-odstotno podražitvijo blaga široke porabe. Največ je k dvigu cen prispevala podražitev električne energije in drugih goriv, ki so se v povprečju podražila za 3,8 odstotka, največ pa v Turinu (za 4,6 odstotka). Razlog je iskati v povečanju davka na porabo energije ( + 7,9%) in v podražitvi kuriv ( + 0,8%). Sorazmerno stabilne so ostale v avgustu cene oblačila in obutve, pa tudi stanovanjski stroški, saj bo nedavno povišanje stanovanjskih najemnin registrirano šele v oktobru. Rahlo so se povišale tudi cene živil (v povprečju za 0,4 odstotka) in dobrin ter storitev (za dobrega 0,5 odstotka). Pri tem zadnjem poglavju gredo podražitve predvsem na račun avtomobilov, avtocestnih tarif in dnevnega tiska. V Trstu so kot rečeno stroški za energijo v avgustu porasli glede na julij za 3,9% (glede na lanski avgust za 6,7%), za prehrano za 0,9% (6,0%), za oblačila 0,1% (5,9%), za stanovanje 0,3% (4,7%) in za razno 0,4% (5,0%). Splošni indeks rasti življenjskih stroškov znaša za letošnji avgust 0,7 odstotka glede na mesec prej in kar 5,4 odstotka glede na avgust 1987, kar pomeni, da je letna inflacijska stopnja v našem mestu dosegla 5,4 odstotka in torej presegla tisto s konca lanskega leta. Pogovor s poveljnikom prometne policije Romolijem Venturijent »Pijane voznike spoznamo takoj: najraje vozijo po sredi ceste« V prejšnjih dneh smo že objavili podatke o nesrečah, ki so jih agenti prometne policije in karabinjerji evidentirali letos v tržaški pokrajini. Bili so to delni podatki, kajti manjkali so nam še izvidi, ki so jih opravili mestni redarji v tržaški občini. S tem dopolnilom je slika skoraj popolna: do 15. avgusta se je letos pripetilo v tržaški pokrajini 5.240 nesreč, v katerih se je ranilo 3.290 oseb, 87 pa jih je izgubilo življenje. Potrjene so torej statistike zavarovalnic, po katerih je naša pokrajina med najbolj nevarnimi v državi. Zakaj je tako? Vprašanje smo zastavili poveljniku prometne policije, polkovniku Romoliju Venturiju. »Glavni vzrok je v tem, da kroži na skromnem cestnem omrežju veliko število vozil. Uradno je v pokrajini prijavljenih okrog 250 tisoč vozil, osrednji tok prometa pa se odvija le po treh, štirih cestah. To so Obalna, Trbiška in dve pokrajinski.« Kateri pa so najbolj pogosti vzroki za prometne nesreče? »Dandanes je malo nesreč zaradi okvar na avtomobilih ali zaradi slabega cestišča. V prvi vrsti jih zakrivijo človeške napake in nepazljivost voznikov. Hitrost, ko ni sama na sebi prvi vzrok nesreče, pa vedno poveča težo poškodb in smrtne posledice. Jasno je, da če trčim v avto s hitrostjo 40 kilometrov na uro, bodo posledice povsem drugačne, kot če vozim 100 kilometrov na uro. Najbolj pogosti vzroki nesreč so vsekakor neprevidna prehitevanja in izsiljevanje prednosti. To pa se največkrat primeri voznikom, ki so užili prekomerno količino alkohola.« Pa smo pri eni od najbolj aktualnih tem: ugotavljanje količine alkohola. Decembrska številka revije La nuova ecologia je objavila podatke, ki jih je zbrala mednarodna organizacija FAO in po katerih naj bi v Italiji kar 33 odstokov prometnih nesreč povzročili vinjeni vozniki. Ti odsotki so za našo deželo verjetno veliko bolj dramatični. Če namreč upoštevamo, da je v Italiji okrog 5 milijonov ljudi (9,1 odst.) zasvojenih z alkoholom, v naši deželi pa dosega ta odstotek 23,8 (vedno po istih virih), potem lahko upravičeno domnevamo, da je pri nas alkohol med prvimi razlogi za prometne nesreče. »Statistik seveda nimamo, saj smo doslej ugotavljali stopnjo alkohola le pri voznikih, ki so povzročili hudo prometno nesrečo in so prostovoljno pristali na izvid. V naših krajih je vsekakor uživanje vina povezano z določeno kulturo. Popiti kozarček vina ni vedno negativno, toda alkohol in avto ne smeta skupaj. Za volan mora sesti le trezen voznik, kajti že manjša količina alkohola zmanjša reflekse, zaznavo daljave in hitrosti, objektivno presojanje nevarnosti. Vozniku daje lažen občutek samozavesti. Pijanega voznika takoj zasledimo: ker se mu zmanjša in zoži vidno polje, najraje vozi (bolje rečeno vijuga) po sredini cestišča.« V "balončke" bomo po mnenju našega sogovornika začeli pihati šele čez nekaj mesecev. Zakon predvideva ugotavljanje alkohola v vseh primerih prometnih nesreč in vedno, ko imajo možje postave utemeljen sum, da ga ima voznik pod kapo. Romoli r sicer ni navdušen nad "balončki , ke meni, da ne dajejo točnih podatko • Dovolj je, da nekdo spije kozarce žgane pijače in sreča za v09® °sj agente z balončkom, pa je v kas^ Kako ne, saj ima pijačo še v grlu. r>o Ije bi torej bilo, da bi uporabljali P°' sebno elektronsko napravo, ki tg® j izmeri količino alkohola v krvi. Tod ta naprava stane precej, zato bo težk > da bi lahko množično razpolagah njo. .. S poveljnikom prometne policij smo se pomenili tudi o varnostnih pa' sovih in čeladah. Sam pravi, da niti svoj osebni avtomobil ne sprejme sopotnika, ki se noče privezati. Pasov varujejo voznika pred udarci v Prsn koš, sopotnika pa pred čelnimi udarci v vetrobran, ali še huje, v ostro n°sl1' no ogrodje. »Se vam je kdaj zgodil0' da ste tekli (človek teče povprečno hitrostjo 10-15 kilometrov na uro) m da ste z glavo udarili v zid ali deblo-Pomislite, kako je, če udarite v ve -robran s hitrostjo 40 ali 100 kilometrov na uro!« Čelada: poveljnik ugotavlja, da Jpv njeno uvedbo veliko manj travmatičnih poškodb glave, vendar je tudi manj motoristov. V svoji praksi m ugotovil, da bi čelada povzročala po-škodbe vrata ali kake druge poškodbe. Vendar pripominja, da se je motoristi marsikdaj nepravilno poslužujejo-To je v primerih, ko je ne zapnejo m ko je preohlapna. Čelada je namre učinkovita le, če se tesno oprijem glave. Pa še nekaj: če s silo udari o tla, je treba kupiti novo! N. F- V Tržaški knjigami na razpolago večina učbenikov Šolske knjige že pridno čakajo na dijake Do uradnega začetka šolskega leta 1988/89 je sicer še skoraj mesec dni, kar pomeni, da je za nabavo potrebnih učbenikov še čas. Tudi zato, ker se vsako leto redno dogaja (to vedo predvsem dijaki, ki se ne spoprijemajo prvič ^srednješolskimi klopmi in so torej že nekoliko »izkušeni«), da se redni pouk s kolikor toliko stalnim urnikom ne začenja vedno s prvim šolskim dnem. Redki so tisti primeri, ko predmetni profesor seže po svojem učbeniku že prvi dan novega šolskega leta. To pa še ne pomeni, da ni treba poskrbeti zanje že prej. Sicer jih je v zalogi čisto dovolj za vse dijake slovenskih nižjih in višjih srednjih šol, pravočasno naročilo novih šolskih knjig pa še vedno velja za zlato pravilo, s katerim se lahko izognemo marsikateri nevšečnosti. Ne nazadnje je redni pouk odvisen tudi od tega, da imajo vsi učenci oziroma dijaki na razpolago učbenike, ki jih je profesorski zbor določil ob koncu prejšnjega šolskega leta. Že vrsto let je Tržaška knjigarna tista, ki skrbi za naročila in nabavo večine šolskih knjig, ki so na seznamih vseh nižjih in višjih sredmih šol s slovenskim učnim jezikom. Se posebej v tem obdobju, ko je prvi šolski dan že skoro pred vrati, se knjigarna spremeni v pravi hram šolskih knjig: večino polic namreč pokrivajo slovnice, antologije, literarne zgodovine, atlasi, zemljepisni, zgodovinski, fizikalni, filozofski in drugi znanstveni učbeniki, tudi splošnejši, namenjeni pač nižjim razredom srednjih šol, slovarji, razni priročniki in drugi šolski pripomočki, ki sodijo v svet šolskih knjig. V Tržaški knjigarni so na razpolago vsi učbeniki, ki jih izdajajo slovenske založbe, pa še italijanske, nemške, angleške in latinske šolske knjige, ki so na seznamih za letošnje šolsko leto. Učbenike, ki jih tiska Deželni šolski urad, pa si dijaki lahko preskrbijo samo v tajništvih posameznih nižjih in višjih srednjih šol. Že dve leti imajo namreč neposreden pregled nad temi, skoraj bi lahko rekli »krajevnimi« šolskimi knjigami, posamezna tajništva oz. ravnateljstva slovenskih šol. Marsikateri »starejši« ali celo bivši dijak pa se lahko spomni, da je bilo prej treba po nekatere učbenike k Sv. Jakobu, na tamkajšnjo nižjo srednjo šolo. Po podatkih, ki so nam jih posredovali v Tržaški knjigarni, bi ne smelo priti do velikih težav oziroma zamud pri nakupu šolskih knjig. Trenutno so namreč na razpolago že skoraj vsi učbeniki, manjkajo le nekatere slovenske knjige, ki so še v tisku in jih bodo založbe po predvidevanjih odposlale v zadnjih dneh avgusta, tako da jih bodo zainteresirani dijaki lahko pravočasno dvignili. Letos je bila večina naročenih knjig na mestu že predčasno, edino večjo zamudo so zabeležili pri vsakoletnem oddajanju dokončnih seznamov šolskih knjig za novo šolsko leto. Zaradi vrste stavk učnega osebja, ki so konec prejšnjega šolskega leta vidno ohromile redni potek pouka, so bili namreč nekateri seznami nared tudi šele mesec dni po dogovorjenem datumu. Kljub temu pa je uslužbenkam Tržaške knjigarne uspelo pravočasno odposlati naročila in s tem seveda zagotoviti razpoložljivost vseh novih učbenikov. Marsikateremu dijaku pa se bo zgodilo, da bo zaman spraševal po nekaterih slovenskih knjigah, predvsem po nekaterih literarnih delih, ki jih profesorji izbirajo za šolsko čtivo: med knjigami, ki so razprodane in ki jih kljub temu nekateri profesorji vključujejo na vsakoletne sezname, so namreč večinoma literarna dela slovenskih pisateljev. Pri reševanju tega problema si bo torej dijak moral pomagati kar sam, v glavnem tako, da si bo na primer Kosmačevo zbirko krat- ke proze z naslovom V gaju življenja izposodil pri prijatelju, znancu ali jo bo kupil od dijaka, ki jo je že »odra-bil«. Z razliko od italijanskih knjig, ki jih večinoma izdajajo (tudi v ponatisih) z veliko večjo naklado, je slovenskih knjig, vsaj nekaterih, na razpolago znatno manj. Verjetno pa bi se takim in podobnim težavam, v katerih se vsako leto znajde dijak, mogoče lahko izognili, ko bi se profesorji odločili za drugo razredno čtivo... Kakšne pa so cene šolskih knjig? Spet se srečujemo z velikimi razlikami med slovenskimi in italijanskimi učbeniki. Za le-te moramo namreč odšteti najmanj dvajset tisoč lir, za nekatere pa se cena krepko približa štiridesetim tisočakom. Vsekakor bolj poceni so slovenske šolske knjige, saj stanejo nekatere tudi po dva tisoč lir. Nedvomno pa gre to nesorazmerje pripisati znižanemu tečaju jugoslovanske valute, zaradi česar so letošnje cene enake ali pa čelo nižje v primerjavi z lanskimi. Upoštevati pa je treba tudi,da se cene italijanskih knjig iz leta v leto zvišajo za deset do petnajst odstotkov, in sicer ne glede na nove izdaje ali ponatise. Kljub velikim stroškom, ki jih dijak (točneje njegovi starši) ima še pred začetkom šolskega leta, pa je vsekakor pametno, če se pri tem odloči, da si nakupi vsaj nekatere učbenike. Mislimo predvsem na razne slovnice, pa tudi na nekatere antologije, ki so na seznamu celo za dva ali tri razrede. Konec koncev mu bodo lahko take knjige prav prišle tudi po končanem višješolskem šolanju! Žanimivo pa je, da se je v zadnjih letih več profesorjev odločilo za uvajanje novih učbenikov. Med temi je pač večina italijanskih, saj je ponudba italijanskega knjižnega trga veliko večja in pestrejša. V poštev pa prihajajo tudi šolske knjige, ki izhajajo v Sloveniji in ki so sicer v začetku bile le poskusnega značaja. Sčasoma pa se začenjajo tudi v matični domovini dosledno uveljavljati kot pravi učbeniki za nižjo oziroma višjo srednjo šolo. Učbenike za novo šolsko leto je doslej naročilo že veliko dijakov. Med temi je največ takih, ki bodo sedli v klopi prvih razredov. To pa je čisto normalno, saj se ponavadi dijak šele v naslednjih letih vključi v običajno in kar se da uveljavljeno »prekupčevanje« šolskih knjig, ki ga seveda vodijo nekoliko starejši dijaki, (dam) Po odredbah ministrstva :a kmetijstvo Kje bodo overovljali vinske registre? Ukrepi za reorganizacijo deželnih pristojnosti bodo verjetno povzročili nekaj nevšečnosti vinogradnikom iz Furlanije-Ju-lijske krajine, predvsem pa tržaškim. Ministrstvo za kmetijstvo je namreč sklenilo, da prične preurejati službe za preprečevanje ponarejanja živil in odredilo, da se zapre urad v Trstu, ki je bil pristojen za vso našo deželo. Istočasno so zaprli uf®** za nadzorništvo nad živili, ki )e bil prav tako v Trstu. Omenjeni urad je med drugim overovljal vinske registre, ki jih morajo imeti vinogradniki. Pristojnost za overovljeni® vinskih registrov ima sedaj samo center v Coneglianu Venetu. To v bistvu pomeni, da se bodo morali vinogradniki iz de' žele FJK peljati v deželo Venelo, kjer jim bodo overovili registre. Najdaljšo pot bodo morali prevoziti prav vinogradniki vi Trsta, ki so doslej overovljali registre kar doma. Reorganizacija je v bistvu nelogična, saj je naša dežela ined najbolj vinorodnimi v Italiji m je težko razumeti, zakaj ne more razpolagati z uradom za preprečevanje ponarejanja živil, ki 1,1 lahko overovil vinske registra-To je toliko bolj nesmiselno, ker deluje v Vidmu Deželni centar za vinogradništvo. Center je najprej nastal kot zasebno združenje, pozneje pa ga je deželna uprava priznala kot deželno ustanovo. Center se danes ukvarja z vprašanji vinogradništva in vinarstva. Strokovnjaki Centr^ dajejo nasvete posameznim v ^ nogradnikom in jim nudijo vs6® Iransko strokovno pomoč. Tu tržaški proizvajalci vin se posl žujejo uslug, ki jih nudijo stro kovnjaki omenjene ustanov • Povsem jasno je torej, da I Center strokovno usposobljf za overovljanje vinskih r®®.1 trov in za kontrolo nad Pr0’ vodnjo. Poleg tega je Center d želna ustanova, kar daje dod na jamstva, da lahko oprav J delo nadzorne službe. Če bi Centru priznali °^. njeno pristojnost, bi vinograd kom prihranili marsikatero P tovanje v oddaljeni Coneglian • Naj zapišemo, da so de že1 n svetovalci KD že na®*oVll?ate-deželni odbor vprašanje, s K rim zahtevajo, da se zadev® v v korist vinogradnikov, ki naši deželi pomemben 9° P darski dejavnik. pismo uredništvu Še o bencinskih bonih in rasizmu Spoštovano uredništvo. Zdi se, da so obrazci za prošnjo za bencin po neobdavčeni ceni nova priložnost za manifestiranje rasistične miselnosti in nestrpnosti. V ponedeljek, 22. 8. 1988, sem se ob 18. uri podal v občinsko izpostavo v Ulici Cesare Battisti, da bi povprašal za dvojezičen obrazec. Na osnovi pisanja našega dnevnika sem sklepal, da imajo v vseh občinskih izpostavah italijanske in dvojezične obrazce kar pri istem okencu, pa sem uradnico pri edinem prostem okencu vprašal, kje bi lahko dobil obrazec za bencin. Napotila me je k mizi ob vhodu v izpostavo, kjer je bil res kupček 50-60 obrazcev. Prvi je bil samo italijanski in za njim vsi do zadnjega. Vrnil sem se k okencu in vprašal uradnico, kje bi lahko dobil dvojezičen obrazec. Izbuljila je oči, osupnila in onemela. Mlajša soseda na desni je prijazno povedala, da so imeli vsega skupaj dva dvojezična obrazca, ki sta seveda pošla. Še dalje na desni je sedela uradnica, ki je znala pojasniti, da je neki gospod želel dvojezični obrazec, potem ko sta tista dva že pošla, pa so jim nadrejeni pojasnili, naj osebe, ki želijo dvojezičen obrazec, napotijo na Opčine, kjer je dvojezičnih obrazcev na kupe (»a montagne«). Protestiral sem, da je že to odveč, da so zaprli občinsko izpostavo pri Sv. Ivanu, kaj šele, da bi hodil na Opčine. Pa sem vendar šel na Opčine, da bi videl, kako je z dvojezičnimi obrazci tam, kjer je Slovencem dopuščeno ve- liko več kot v nedotakljivem mestu. Na zaklenjenih vratih občinske izpostave je bilo nekaj obvestil v zvezi z bencinom po neobdavčeni ceni (med njimi niti eno v slovenščini), eno od teh je oznanjalo, da je urad zaprt zaradi okvare na computerju. Če že ne morejo sprejemati prošenj, bi vsaj delili obrazce zanje, sem si mislil, ko sem odhajal proti Trstu. Ne, sem pomislil, če sem že na Krasu, kjer imajo dvojezične obrazce na kupe, bom prej pogledal, če jih dobim na Proseku, preden se vrnem v Trst. Rečeno-storjeno. Na Proseku je bila občinska izpostava odprta, res ni bilo nobenega obvestila v slovenščini, toda imeli so dvojezične obrazce za bencin po neobdavčeni ceni. Uslužbenec me je ob odhodu opozoril v slovenskem jeziku, da obrazcev (dvojezičnih namreč) za podjetja nimajo. Torej ni niti tako, da, kdor ne trpi slovenskega jezika, lahko dobi samo italijanski obrazec, za ostale pa so na razpolago dvojezični obrazci. Kar je že neupravičena koncesija rasističnim nestrpnežem. Niti ni tako, da je vsem na razpolago italijanski obrazec, tistemu, ki posebej zaprosi, pa tudi dvojezičen obrazec. Kar bi bilo vsekakor diskriminacija. Ne, črnec naj nikar ne zahteva enakopravnosti v Cape-townu, napoti naj se v notranjost dežele, v svoj »homeland«, in tam bo užival popolno (?) enakopravnost! Samo Pahor O zadevi včeraj javno posegla prof. Bressan in sindikat CGIL Alge so zginile s površja, toda v morskih globinah lahko povzročijo še katastrofo Deževno vreme je v zadnjih dneh zavrlo izredno v °rsko cvetenje. Sluzaste mase alg, ki so plavale po 50 na veselje predvsem turističnih delavcev in ka®!h turistov na mah izginile — vsaj na videz. Da, Ju alge se seveda niso razblinile v nič, ampak so °tj ali manj globoko tonile pod morsko gladino. Ob ..J11 Pa bi bilo hudo preuranjeno misliti, da smo se hn dokončno "odkrižali": po mnenju strokovnjakov e narnreč šele zdaj začenja najnevarnejša faza celot-e9a Pojava, saj razpadanje tako velikih količin alg Potrebuje ogromno kisika, ki bi zato lahko primanj-val drugim živim bitjem v morju, tako da bi bilo P°d vprašajem kar preživetje celotnega morskega otoškega sistema. Razumljivo je zatorej, da so vse morske biološke Postaje ob severnem in srednjem Jadranu v alar-•neni stanju. Znanstveniki in tehniki pazljivo sledi-I .razv°ju dogodkov, zbirajo podatke in hkrati sku-Jo bolje razumeti nenavadni splet naravnih proce-v d' Tako je tudi v Laboratoriju za morsko biologijo š Rejnici pod Križem. Včeraj se je skupina tamkaj-Pn raziskovalcev pod vodstvom prof. Giuliana r‘a s tržaške univerze podala s čolnom na ogled lah 3 zaiela vrsto vzorcev, da bi jih pregledali v moratorijih. Rezultati analiz bodo znani šele danes. Medtem pa se je na Tržaškem razvila prava jav-ta razPrava okrog vprašanja alg, ki mestoma dobiva v dr polemične tone. Včeraj sta vanjo posegla pred-Seni profesor algologije na tržaški univerzi Guido ressan in izvršni odbor sindikata CGIL za tržaško cino. Poglejmo, kaj menita. Lah r°f' Bressan je med drugim ravnatelj tržaškega Sboratorija za morsko biologijo, vendar se ni ogla-. v tem svojstvu, ampak v »osebnem imenu«, kot ^pbcno poudarja na začetku svojega štiri strani dol-I 9a Posega. Gre pravzaprav za razmišljanja, ki jih napisal na pobudo deželnega tiskovnega urada in v katerih obravnava pojav alg, a tudi druge zadeve, ki se tičejo ' zdravstvenega stanja" Jadrana. Prof. Bressan najprej podrobneje opiše pojav "cvetenja" oziroma "invazije" alg. Med drugim poudarja, da ne gre za nov pojav, saj so gapoznali že v davni preteklosti. Kar je pri njem novo in zaskrbljujoče, je njegova vse večja pogostnost. Poleg tega alge — razen nekaterih izjem niso strupene, kljub temu pa je njihovo izredno razmnoževanje škodljivo, in to na različne načine. Njihov neprijetni videz, oblika in vonj odganjajo kopalce s plaž in torej negativno vplivajo na turizem; veliko nadlego pa predstavljajo tudi za ribiče, saj jim — če drugega ne — mažejo mreže. Prof. Bressan pa opozarja predvsem na nevarnost, ki jo predstavlja razkrojevanje velike količine alg, saj povzroča delno ali celo popolno pomanjkanje kisika v vodi (ipoksijo ali anoksijo), z lahko predstavljivimi posledicami za življenje v njej. Kot drugi tržaški strokovnjaki med temi prof. Giuliano Orel — prof. Bressan poudarja, da je treba vzroke za vse večjo pogostnost tega pojava iskati ne samo v onesnaževanju voda, ampak tudi v klimatskih razmerah. Zato bi resne znanstvene obravnave ne smele zanemarjati raznih dejavnikov, ki vplivajo na klimo, kot so večanje količine ogljikovega dvoki-sa v atmosferi, širjenje ozonske luknje v stratosferi itd. Če upoštevamo predvsem onesnaževanje voda, pa bi po mnenju ravnatelja Laboratorija za morsko biologijo morali ugotoviti, da je največji onesnaževalec Jadrana Pad. V resnici je "invazija alg" pri nas v precejšnji meri tudi "uvožen pojav", saj so alge k nam deloma prišle iz južnejših predelov Jadrana pod vplivom tokov in vetrov. Pri obravnavanju vprašanja preučevanja oziroma nadzorovanja morja se prof, Bressan kritično izrazi o analizah Zelenega škunerja (Goletta verde), t. j. lad-je-laboratorija, ki je to poletje v imenu Lige za oko- lje in tednika L'Espresso že tretjič plula vzdolž italijanskih obal, da bi ugotovila onesnaženost voda. Njene analize po mnenju ravnatelja Laboratorija za morsko biologijo ne morejo biti kdove kako verodostojne predvsem zato, ker so premalo sistematične. Drugače je npr. z analizami, ki jih že od leta 1974 izvaja Laboratorij za morsko biologijo v sodelovanju s KZE in tržaško univerzo: le-te so redne, izvedene na pozorno izbranih mestih itd. Prof. Bressan zaključuje svoja izvajanja z vabilom k umnemu ravnanju in k premišljenim posegom za varovanje Jadrana. Ob tem opozarja na možnost, da bi alge tudi izkoriščali v produktivne namene, npr. za proizvajanje metana po postopku, ki ga preučujejo tudi na tržaški univerzi. Kot rečeno, pa je včeraj v razpravo o pojavu alg posegel tudi izvršni odbor CGIL za tržaško občino. Ostro kritično se je obregnil ob izjave, ki so jih v teh dneh dali za tisk prof. hidrobiologije na tržaški univerzi Giuliano Orel, dr. Serena Fonda in dr. Man-lio Princi, po katerih naj bi pojava ne zakrivilo toliko onesnaževanje voda, kolikor klimatske razmere. Sindikat je mnenja, da so ta stališča v nasprotju z izvajanji in sklepi izrednega srečanja, na katerem so se pred dnevi pod predsedstvom ministra za okolje Ruffola zbrali v Bologni številni strokovnjaki in krajevni upravitelji. Na tem srečanju so jasno postavili na zatožno klop odlaganje raznih snovi v morje, med temi fosfora, ki ga vsebujejo detergenti, in proti takšnemu onesnaževanju tudi nakazali nekaj konkretnih ukrepov. Vse to — pravi sindikat — pa je za Trst, ki ga na bolonjskem srečanju ni nihče zastopal, samo "neosnovan alarmizem". Da stvarem le ni tako, kakor si jih v Trstu nekateri radi predstavljajo, pa naj bi se javnost lahko nekoliko prepričala že z obiskom razstave o uničevanju našega okolja, ki jo bo CGIL priredil v sodelovanju z Ligo za okolje 24., 25. in 26. avgusta na Trgu Unita. Skupaj z drugimi štirimi obrati Finsider razpisal licitacijo za bivšo škedenjsko železarno Škedenjska železarna (bivša Terni) bo torej romala na dražbo, vest, ki smo jo pred dnevi že objavili, je namreč od včeraj uradna. Odbor za likvidacije javne finančne družbe Finsider je tudi v tisku objavil razpis za licitacijo, na kateri nameravajo prodati pet železarskih obratov, ki skupno zaposlujejo 2.662 oseb, in družbo Sisma z 822 nameščenci. Po razpisu morajo biti ponudbe morebitnih kupcev naslovljene na železarsko finančno družbo Finsider, ki pripada javnemu koncernu IRI, in sicer najkasneje do prihodnjega 7. oktobra. Poleg škedenjske železarne, katere neposredni lastnik je v tem trenutku družba AIT (»Atti-vita industriali triestine«) in ki je konec letošnjega julija zaposlovala 1.096 oseb, bodo na dražbi prodali še železarske obrate Deltavaldarno v Margheri (pokrajina Benetke), Deltavaldarno v San Giovanniju Valdarno (pokrajina Arezzo), Deltasider v Torre Annunziati pri Neaplju in Deltasider v Scafatiju blizu Salerna. Kar zadeva bivšo škedenjsko železarno je sedaj seveda na vrsti furlanski industrijec Andrea Pittini, doslej edini znani potencialni kupec, ki je že pred nekaj meseci predstavil načrt za proizvodni preustroj železarne v Škednju. Svetovalca KPI Zaninova in Pessato poslala vprašanje županu Kdaj bo Občina poskrbela za predelavo odpadkov? ^n,0®unistična občinska svetovalca ha ?n'a Zanin in Maurizio Pessato sta Va]paškega župana naslovila sveto-pgj *0 vprašanje, v katerem zahtevata zbi S,n^a gle7 roman avtorja Imena rože bo izšel oktobra pri Bompianiju Foucaultevo nihalo Umberta Eca uspešnica že pred izidom knjige ski 0Iriaj se -ie razvedelo, da je italijan-Profesor semiologije Umberto Eco ace^u julija oddal založniku Bom-na Mu_r°kopis svojega novega 1 m že je roman pe-*-Uradno ra na frankfurtski Buchmesse, a roma-še pred izidom Postal »knjižni dogodek leta«. Oktobr° k0^0 predstavili sicer šele Sec!ai je v središču pozornosti sred-kliuh ^aVne^a 0frveščanja' ki so se, s2 b skopim vestem o romanu, razpi-0 njem in o avtorju. v ,2 saJ tudi ni moglo biti drugače, po Eco2?n-S-kein nspohu, ki ga je profesor ^ ^oživel s svoiim literarnim nrven- beir> Imi s svojim literarnim prven-e rože. Samo v Italiji so od izi- 9 xfa prodali poldrugi milijon iatisc . „ Aniestv^c' najbolj prodanih knjig na Peninskem polotoku; delo ie l pJn>Cl0V te9a romana (za skupnih 48 na , sov)i trne rože je že 320 tednov Prevedi Prodali polotoku; delo je bilo eno v 22 jezikov, na svetu pa so Imj. “ skoraj 8 milijonov izvodov velik6 50 skratka, premise za rar 0 zanimanje za drugo Ecovo lite-hg 0 ^et°- Ko je newyorški Publis-tnan Weekly objavil vest o novem ro-skrivU 'Jrn'aerta Eca, je iz tančice ovil nos.tp v katero je premeteni avtor svoje delo, razkril le naslov knji-p0cjr Eoucaultovo nihalo in nekaj jari- obn°sti (na primer to, da se doga-Pret i,?^vita v sodobnem času, ne v 9°dk i^i' ^amor le Eco postavil do-p0 ® Imena rože). Roman nosi ime franJ , u' ki ga je leta 1851 zgradil d0k Ezik Leon Foucault, da bi kniin' rotacijo zemlje, ker pa je v no ri* >>Inno90 filozofije« ni izključe-tudi 4 se le avtor v naslovu »naslonil« fil0 ba drugega znanega Foucaulta, Pn Michela. Eco S,;ev^nth pritiskih novinarjev je sPreo2a