Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1. - Prezzo Lit. 0 V Ljubljani, četrtek IS. mafa 1941 Uredništvo in uprava — Kopitarjeva 6 — Ljubljana —. — Rodarione e amministnusione — Kopitarjeva 6 — tubiana .30 VI. Ponesrečen angleški izpad iz Tobruka V vzhodnem delu Sredozemskega morja so letala zadela eno večjo sovražno trgovsko ladjo Rim, 14. maja. Rj. Glavna italijanska vojska poroča: Na Malti so oddelki nemškega letalskega zbora napadli pomorsko oporišče La Valetto in neko letališče. Izzvali so požare in uničili eno •etalo na tleh. V letalski bitki s sovražnimi lovskimi letali sta bili sestreljeni dve letali vrste Hurrican. V Cirenajki: Sovražnik je iz Tobruka s pomočjo oklepnih voz poskušal izvesti hud napad, ki so ga naše čete junaško odbile. Sovraž- niku smo prizadejali velike izgube tako v moštvu kakor tudi med tanki ter smo zajeli ujetnike in zaplenili strojnice. Med boji na bojišču pri Sol umu, ki so omenjeni v uradnem poročilu št. 342, smo ujeli ujetnike in zaplenili tanke in šest topov. Dve letali vrste Hurrican so sestrelili naši protiletalski topovi. Sovražni polet nad Benghazi je prizadejal neznatno materialno škodo na stanovanjih in je bilo nekaj ranjencev med civilnim prebivalstvom. V vzhodnem delu Sredozemskega morja so naša letala napadla sovražno spremljavo. Zadet je bil parnik velike tonaže. Oddelek našega letalstva je napadel pomorsko oporišče v Aleksandriji in so bombe zadele vojaške naprave v pristanišču. Vzhodna Afrika: Delovanje topništva v odseku Anbaalagi, kjer je bil nov sovražni napad odločno odbit. Poročilo generala Cavallera Duceju o poteku spomladanskih bojev na albanskem bojišču Rjm, 15 maja. s. Šel glavnega generalnega ‘«ba in vrhovni poveljnik oboroženih sil v Alba-nill )e poslal Duceju sedeče pismo: »Ducel Na tem prizorišču vojne je ozek pas, od'n so manifestirali svojo zvestobo za Kralja in Celarja. Pred mestom so Suverena sprejeli general •acomini, predsednik albanske vlade in vsi ministri, prefekt in župan ter predstavniki civilnih jn 'vojaških oblasti. Mestni župan je imel na Kralja in Cesarja nagovor v katerem je izrazil srečo Prebivalstva, da more v svoji sredi pozdraviti svojega ljubljenega vladarja. Poudaril je, da po-m«ni Njegova navzočnost zagotovilo za največjo •rečo Skenderbegov© dežele. Kralj in Cesar je Potem sprejel poklonitev elbasanskih odličnikov * mestni hiši, nato pa zastopnike veroizpovedi. Ker je medtem zbrano ljudstvo navdušeno popravljalo in vzklikalo Vladarju, se je Suveren Pokazal na balkonu mestne hiše in odzdravljal ‘judstvu. Nato je Kralj in Cesar v spremstvu vseh odličnikov zapustil mesto, ljudstvo pa ga je tudi sedaj radostno pozdravljalo. Potem je Kralj in Cesar odšel proti Kalibakiju, prizorišču najtrših bojev, v katerih so se italijanske čete pokazale v vsej svoji vzdržljivosti in junaštvu. General Rossi, poveljnik 25 armadnega zbora, je prosil Kralja in Cesarja, naj odkrije spomenik, ki je bil postavljen v čast padlim vojakom iz njegovega armadnega zbora. Kralj in Cesar je nato odšej proti npomeniku, postavljenemu med protitankovskimi ovirami, katero so postavili Grki, da bi preprečili prodiranje italijanskih čet. Zraven tega spomenika pa je postavljen drug spomenik, na katerem je napisana beseda »Kralj«; še bližje pa je v pobočje hriba vdelan mozaik, ki predstavlja orla z razpetimi krili in katerega so naredili planinci iz bataljona »Tolmezzo«, ki so se borili na hribu Solito. Ti spomeniki so najbolj zgovorna priča vsega junaštva in žrtev, ki jih je italijanska vojska pokazala. Kralj in Cesar js odtod odpotoval proti Janini, kjer ga je pozdravil general Girotti, ki je poveljeval junaški in legendarni diviziji »Giulia<. svojemu kralju prepričanje, da je vojska prišla do skrajne meje svojih sil in da se ne bo mogla več držati. To dokazuje, da je bila v tej bitki po šahi navodilih in pod Vašim vodstvom od 9. do 14. marca grška vojska uničena in pobita. Simbol tega zmagovitega pohoda naših čet, pa bo ostal pas, ki ga predstavlja točka 731 na hribu Monastero. Tukaj se je junaški duh naše pehote pokazal v vsej svoji luči: tam so zaživeli znaki ponosne borbe, vsa slavna dejanja in vse bojišče od Tomorija do Scindelija je en sam dokaz teh dni. Ves ta teren je bil očiščen in italijanski vojaki so s pieteto pokopali ne samo svoje padle, temveč tudi vse sovražnike, ki so padli na tem ozemlju. Na vrhu te točke sioji visok križ na kamenitem postavku. Zato predlagam, Duce, naj bi ta točka dobila trajnejšo označbo in mi dovolite, da predlagam, da se označi kot sveti prostor, kjer naj se postavi svetišče naših junakov, ki so padli v albanski vojni.« — General Ugo Cavallero. Odgovor Ducefa »Z globokimi čustvi sprejemam Vaš predlog, da se zgradi svetišče za naše padle junake v vojni proti Grčiji na trdem ozemlju kote 731 in na hribu Monastero. Na tem pasu je bila od 9. do 14. marca odločilna bitka, ki jo je sam sovražnik označil za največjo in najbolj krvavo v moderni rojni zgodovini. Na bojišču ob Vojuši in Osumi, ki so ga držali 4., 8. in 25. Armadni Zbor, si je sovražnik zlomil rebra. Na tem prostoru so naši vojaki podali visok in nepobiten dokaz svojega junaštva. Ta dokaz bo ostal za večno vtisnjen v teh, s krvjo naših vojakov namočenih tleh in vtisnjen v srca italijanskega naroda.« Huda nesreča, ki je zahtevala mnogo žrtev, se je pripetila v premogovniku v Neurode v Sleziji. Zaradi eksplozije plina se je zrušilo podporno tramovje in je pokopalo več rudarjev pod seboj. Nemško uradno poročilo pravi, da so angleška letala v noči od ponedeljek na torek skuhala napasti tudi področje Kleipede (Meme-la) in da so tam metala zažigalne in rušilne bombe. Škoda je bila nezaiatna. Mnoge bombe so padle na odprto polje. Angleške oblasti v Palestini so dale zapreti vse Palestince, ki so nosili iraški narodni jnak. Zaradi teh in podobnih ukrepov se prebivalstva polašča vedno večje razburjenje. Vesti 15. mafa Vsi nemški listi beležijo pod velikimi naslovi vest, da je bil podeljen vojaški red Savojske hiše generalu Rommelu, poveljniku nemškega vojaškega zbora v Severni Afriki, in njegovemu šefu štaba polkovniku v. Borneju. V Simli v Indiji je bilo uradno sporočeno, da je neka sovražna ladja potopila 5000-tonsko sBarbati«. Ta ladja je vozila na progi Bom-bay—Carachi. Iz Tetuana je odšel dosedanji visoki španski komisar general Asenzio, ki je bil imenovan nedavno za šefa španskega generalnega štaba. Pred odhodom se je sestal z italijanskim konzulom in mu izročil topel pozdrav za italijansko vojsko. Nemški pooblaščeni minister in strokovnjak za gospodarska vprašanja dr. Clodius se mudi v Zagrebu in bo skušal urediti gospodarske odnošaje med Hrvatsko in Nemčijo. I Finski notranji minister Van Born je odstopil, na njegovo mesto pa je bil imenovan Toimo Ihorelle, ki je bil od leta 1933 voljen v poslansko zbornico kot član konservativne stranke. Finski zunanji minister Witting pa je sprejel v avdienco italija.nskega mini-nistra in se z njim prisrčno pogovarjal. Prvi oddelek hrvatskih delavcev je odpotoval predvčerajšnjim iz Zagreba v Nemčijo. Tem delavcem bodo sledili še drugi. Vseh bo 50 tisoč. Vodstvo vstaškega gibanja je ustanovilo posebno milico, ki bo imela nalogo izvrševati posebno varnostno službo okrog poglavarja Paveliča. V Vichyju je bila včeraj dolga vladna seja, na kateri je admiral Darlan poročal o svojih razgovorih s Hitlerjem in z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom. Ameriška industrija je omejila izdelavo avtomobilov, ker je večji del svojih obratov preuredila za izdelavo vojaških potrebščin, ki jih je naročilo ameriško vojno ministrstvo. Po drugi strani pa so omejili izdelavo avtomobilov tudi zato, da bi prihranili nekaj surovin. Za letošnje leto računajo, da se bo .število izdelanih avtomobilov zmanjšalo za en milijon 100.000, za naslednje leto pa bodo proizvodnjo še za dvakrat ali trikrat omejili. Z vso naglico skušajo hrvaške oblasti urediti vse rečne prometne zveze, posehno pa Savo. in jih usposobiti za promet. Večino mostov preko Save je bivša srbska vojska porušila. Na obeh straneh reke Save, ki je glavna prometna žila Ilrvatske, je zloženega mnogo blaga, posebno pa premoga, ki čaka na odvoz. Pričakujejo, da bodo dela za obnovitev prometa kmalu toliko napredovala, da bo mogoče uvesti vsaj najnujnejši promet. Iraški generalni konzul v Allepu je prispel v Bagdad z večjo skupino prostovoljcev iz Sirije, ki so sklenili pomagati svojim arabskim bratom v boju proti Angliji. Romunska vlada je uradno sporočila, da so v ponedeljek zvečer neznanci položili dve petardi pri vhodu v neko knjigarno, ki sta eksplodirali z velikim ropotom, pa nista naredili nobene škode. Policija išče krivce. Pred romunskim vojaškim sodiščem se je začela razprava proti Grku Palandosu, ki je v neki bukareštanski cesti ubil nemškega majorja Doringa. Razprava bo trajala več dni. Nove stavke so izbruhnile v mornariških skladiščih pri Bostonu, ki so nedavno dobila za tri milijone dolarjev naročil od ameriške vlade. Druga stavka pa je izbruhnila v ladjedelnicah pri San Franciscu, kjer so v stavko stopili delavci, včlanjeni v vseh delavskih sindikatih. Govor bolgarskega predsednika vlade v sobranja »Bolgarsko ljudstvo bo vedno čutilo veliko hvaležnost do Italije in Nemčije« Sofija, 15. maja. s. Na včerajšnjem zasedanju i Ftihrerjeve besede v njegovem zadnjem govoru sobranja je imel predsednik vladi Filov prvi go- | na Reichstagu globoko ganile Bolgarijo ter pri- vor po ponovni osvojitvi krajev, ki eo jih bili za sedli Grki in Srbi. V začetku govora je poudaril, da je vojna z Grčijo in Jugoslavijo bila Italiji in Nemčiji vsiljena zaradi spletk Velike Britanije, ki je upala, da bo lahko ustanovila novo bojišče v jugovzhodni Evropi. Filov je omenil, da bolgarski vojski, čeprav je bila pripravljena z vsemi sredstvi braniti neodvisnost države, niti ni bilo treba poseči v boj, ker eo se operacije razvijale z vrtoglavo naglico. Novi položaj na Balkanu — je poudaril Filov —je imel velik vpliv tudi na Bolgarijo. Srečen konec balkanske vojne pomeni za Bolgarijo osvoboditev bolgarskih pokrajin. Vse bolgarsko ljudstvo vidi danes ideale za ustvaritev močne in enotne Bolgarije od Donave do Egejskega morja, od Ohridskega jezera do Črnega morja uresničene ter je posebno srečno, ker je pravica v teh krajih zmagala v znamenju Osi. Filov se je potem spomnil žrtev, ki jih je pretrpel bolgarski narod za dosego narodne skupnosti, potem pa je podčrtal prejšnje in sedanje vezi med Bolgarijo in Nemčijo. Dejal je, da so pomnil: »Bolgarsko ljudstvo bo vedno čutilo veliko hvaležnost do sil Osi ter njih velikih poglavarjev Benita Mussolinija in Adolla Hitlerja, ki sta uresničila enotnost Bolgarije.« Ministrski predsednik je potem dejal, da so nemške oborožene sile bile neposredne osvoboditeljice podjarmljenih bolgarskih krajev. Nato je Filov posvetil spoštljivo misel slavnim padlim vojakom zavezniških armad Italije, Nemčije in Madžarske. Temu so se pridružili vsi zborovalci. Filov je dalje rekel, da je položaj na Balkanu narekoval Bolgariji mirno in oprezno politiko, ki se je še bolj razvila, ko je Bolgarija pristopila k trojni zvezi. Podčrtal je, da pristop sofijske vlade k trojnemu paktu kaže voljo Bolgarije za sodelovanje pri ustvarjanju novega reda v Evropi. To pa zahteva od države večjih naporov. Zato naj se vsi Bolgari 6trnejo okrog kralja Borisa, da bo tako močna Bolgarija mogla uspešno izvesti naloge za ustanovitev novega reda na jugovzhodu Evrope. Prisotni so z navdušenjem vzklikali, ko je govornik omenjal sile (bi in njih voditelje. Ameriška vlada bo prevzela od zasebnikov 40 tovornih ladij za Anglijo Washington, 14. maja. s. Po konferenci med lastniki ladij in mornariškimi oblastmi je eden izmed udeležencev te konference povedal, da bodo morali lastniki plovbnih linij izročiti v 30 dneh vladi 20 tovornih parnikov, drugih 20 pa bodo morali izročiti do konca julija, da bo vlada z njimi dala prepeljati orožje v Anglijo. Te ladje bodo plule iz Amerike v Rdeče morje! na Eovratku pa bodo naložile material, ki je potre-en Združenim državam za voj.no industrijo in katerega ponavadi uvažajo iz Holandske Indije. To vest so v mornariških krogih sprejeli z začudenjem, ker si ne morejo misliti, da bi mogla vlada zahtevati 40 ladij od trgovske mornarice, ko je vendar znano, da ta komaj preskrbuje Ameriko z vsemi potrebščinami in je po drugi strani znano, da Amerika sploh ne razpolaga z zadosti veliko trgovsko mornarico. Po vsem tem do nje prišlo — v kako težkem položaju se nahaja angleška mornarica zaradi stalnih napadov je treba reči, da potrjuje ta zaplemba — če bo letalstva Osi Nemški časnikar o junaških borbah Italijanske Vojske na albanskem bojišču lja na prvi strani poročilo svojega posebnega dopisnika, ki je neaavno obiskal prizorišča gr-ško-italijanske vojne. Dopisnik poudarja silne težave, ki so jih morale premagati italijanske čete na težkem in goratem zemljišču v borbi proti sovražniku, ki je imel na razpolago več čet in več vojnih sredstev in je imel silovito močno utrjene svoje postojanke. Časnikar popisuje najlx>lj napeta obdobja bitke, v kateri je bilo treba zavzeti na nož in za ceno težkih žrtev mnoge postojanke in je bilo treba težkih borb za vsak korak ozemlja in za vsak izhod v dolino Dalje se z največjim občudovanjem izraža o junaštvu, ki so ga na tem delu pokazale italijanske čete. katerim je bila zaupana najtežja naloga. Prostiano in silno utrjeno grško Berlin, 14. maja. s. »Lokal Anzeiger« objav- bojišče so Italijani držali, čeprav je sovražnik silovito napadal in je uporabljal pri tem vse svoje moči in vso angleško pomoč. Ne samo, da so Italijani držali svojo obrambno črto, temveč so po prvih bojih v aprilu prešli v ofenzivo, ki je imela vedno večji uspeh in je končno zmagovito zaključila ta spopad. Nato omenja nemški poročevalec tudi žrtve in izgube, ki jih je dala italijanska vojska v teku 6 mesecev vojne na tem bojišču, in pravi, da pričajo o teh izgubah številna pokopališča, ki jih je videl na svojem potovanju in katera je označil kot »zadnja prebivališča junakov«. Med prizori iz teh bojev pa nemški poročevalec posebej navaja primer, kako je pozimi samo 500 planincev znalo držati z (2 strojnicami skozi en mesec bojišče, ki je bilo dolgo 10 kilometrov. Romuni se zahvaljujejo italijanski vladi, ki je dala svobodo vsem ujetnikom romunskega rodu Bukarešta. 14. maja. s. Ob priliki odločitve italijanske vlade, da bo izpustila na svobodo vse vojne ujetnike, ki so po rodu Romuni, prinašajo romunski listi dolge članke, v katerih hvalijo italijansko kretnjo, ki je naletela na najboljši odmev pri Romunih. »Universul« piše: »Dejanje italijanske vlade ne prihaja samo kot rezultat prijateljskih odnoišajev med obema romanskima državama, temveč tudi iz čustva zvestobe Romunov, tako njihove države kakor tudi vsega naroda. Da zna ceniti zvestobo, pa je hotela italijanska vlada pokazati tudi tistim članom romunske narodnosti, ki jih je zla usoda za sto- letja ločila od domovine in jih držala pod oblastjo tujcev, da so se bili prisiljeni boriti pod zastavo, ki ni bila njihova. Vse plasti romunskega naroda bodo znale pravilno ceniti to bratovsko italijansko dejanje. »Curentulc poudarja, da romunska duša globoko občuti to pravično in dobrohotno italijansko dejanje. Civilizator-ska italijanska sila je vzbujala med Romuni zmerom največje občudovanje in razumevanje za Italiio. Sedaj pa ker Italija sodeluje v vojni, ki ima za cilj do- pa je ta občutek še močnejši. sego pravice in boljšega reda v odnošajih med narodi. Prizori ob zasedbi grških otokov Kefalonija, Xante in Itaka Krf, 14. maja. s. časopis iz Kefalonije piše 30, aprila naslednje: Konzul Cagnoni je pristal z oddelkom Črnih srajc ob 14, medtem ko so skoraj istočasno pristajali padalci v okolici Kranjča z nalogo, da pridejo v hrbet mestu Argostoli. Oblastva in poveljnik grškega bataljona so sprejeli vdajo. Takoj nato je bila dvignjena italijanska zastava, ko so prispeli prvi padalci v mesto. Ko so naše čete prišle v mesto, so Grki takoj izpustili 300 kaznjencev v Argostoliju. Kaznjenci so pognali v beg čuvaje in nekatere ranili. Na intervencijo konzula Cagnonija in nekaterih miličnikov je upor prenehal in kmalu potem so kaznjence spet zaprli. Tudi v Kefalonijo je prispelo po nekaj dneh več bataljonov Črnih srajc. Pod vtisom angleške propagande je vse prebivalstvo zbežalo v notranjost pokrajine Zgled discipline in človekoljubnosti oddelkov Črnih srajc pa je takoj pridobil prebivalstvo na svojo stran. Vsi so se vrnili na svoja mesta, kjer je življenje prišlo spet v normalni tek. Prebivalstvo je bilo v zadnjih mesecih popolnoma zapuščeno ter ni imelo zadostnega živeža. Črne srajce so v korist prebivalstva Govor japonskega vojnega ministra, generala Toja na konferenci vrhovnih poveljnikov Nevtralnostna pogodba z Rusijo daje Japonski možnost, da reši kitajsko vprašanje Tokio, 15. maja. s. V Tokiu so se včeraj 6e- | tev nevtralnostne pogodbe z Moskvo dalje Japon-—i" -•-* ' ob: auttn/uii (ja zbere svoje lastne sile za rešitev stali na konferenco japonski vrhovni vojaški poveljniki, in sicer ne samo šefi glavnega štaba japonskih divizij, pač pa tudi vrhovni poveljnik japonskega ekspedicijskega zbora v Severni in Južni Kitajski, vojske v Kvantungu. poleg tega pa je zastopstvo vrhovnega poveljstva nankinške Kitajske. Jsla konferenci je imel daljši govor japonski vojni minister general Hideki Tojo. Njegov govor je bil opomin v zvezi z nevednostjo, da se vojna razširi na ves svet, torej tudi na japonsko in na njen življenjski prostor. Minister Tojo je nato govoril o italijansko-nemških odnošajih, ki izhajajo iz trojne zveze in je poudarjal dejstvo, da skleni- ski možnost, — _-------------1-— — • * j- kitajskega vprašanja. Govornik je med drugim tudi jx»vedal, da je mednarodni položaj v neprestanem razpletu ter da je evropski položaj prav takšen kot položaj v Aziji in da vplivata drug na drugega, pri čemer igra najvažnejšo vlogo vedno mednarodni položaj. Svoj govor je general Tojo končal s poudarkom, da je samo na en način mogoče rešiti japonski narod težav, namreč tako, da 6e okre-pe vezi med vojsko in civilnim prebivalstvom. Pozval je navzočne, naj jx>dvoje svoje napore za okrepitev jajx>nske vojaške sile ter za ohranitev 6lavnih japonskih izročil. Velike angleško-ameriske priprave na Tihem morju Po japonskih podatkih je prispelo v oporišča med Singapurom in Manillo mnogo vojaštva in številne nove vojne ladje Tokio, 15. maja. s. Ugledni japonski časopis >Jomiuri Šimbunc navaja v eni svojih zadnjih številk zanimive podatke o angleško-ameriških vojnih pripravah v južnem delu Tihega oceana med Manillo in Singapurom. Ti f>odatki, o katerih omenjeni japonski časopis pravi, da jih je dobil iz zanesljivega vira, kažejo, da so angleške in ameriške vojaške priprave v Singapuru, v Ma-nilli in Surabaji izredno velike. »Jomiuri Sim-bunc piše med drugim: V smeri proti Singapuru prihajajo iz Nove Zelandije, Avstralije in Indije nove sile. 8. maja je prispel v Manillo ameriški mornariški transport, v katerem je bilo približno 2.000 mož in precej bombnikov. V pristanišču Cavite, v bližini Manille se je zasidrala admiralska ladja ‘ ameri- Vojaške priprave so v teku tudi v Holandski Indiji. V Surabaji so ustanovili novo pomorsko oporišče, v katerem so zdaj štiri križarke, 12 rušilcev, 18 podmornic in približno 100 drugih ladij in ladjic. V številnih drugih pristaniščih so zbrana vodna letala amerikanskega tipa. deloma odpovedale svoji hrani ter na ta način pomagale civilnemu prebivalstvu. Spuščanje padalcev v Kefaloniji je bilo zelo naj>orno zaradi 6labega terena in zaradi močnega vetra. Vojaki _ In častniki so pristajali ob 14, kjer so se združili j ., v s Črnimi srajcami in nato naslednje jutro zasedli - ’ Xanto in Itako. V Xanti so bili zmagoslavno sprejeti od italijanske kolonije, ki je bila v vojni z Grčijo decimirana. Tudi ostalo prebivalstvo se je pobratilo z našimi vojaki in jim je ob odhodu čet priredilo velike manifestacije. škega tihomorskega brodovja »Houston«, in matična ladja za letala »Ranger«, poleg tega pa še številni rušilci in okrog 20 podmornic. Minsko polje pri Hongkongu je bilo razširjeno. V Singapur je prispelo okrog 40.000 avstral-ki so bili poslani na severno bojišče. Računajo, da je zdaj zbranih v pokrajini Malesije približno 100.000 oboroženih vojakov. V singapurskem zalivu je zdaj zbranih šest križark, številne torpedovke in ena ladja, nosilka letal. i»f> OOinCK! Izgube angleške mornarice v maju Berlin, 15. maja. 3. Britanska vojna mornarica je utrpela tudi v mesecu maju precejšnje izgube, ne samo v preteklem mescu, ko se je angleška vojska umikala iz Grčije. Od 1,—12. maja je britanska mornarica izgubila šest ladij', pet nadaljnih pa je bilo težko poškodovanih. Nemška bojna letala so v vodah okoli Anglije zadnje čase potopila en rušilec, eno 1000 tonsko stražno ladjo, en hitri čoln in še dve nadaljni stražni ladji in eno podmornico. Ena angleška ladja je bila težko poškodovana pri Kreti, tri vojne ladje pa pred uongazijem ob priliki protinapada. Poleg tega Je neka nemška jx)dmornica torpedirala neko angleško podmorniško postajališče. Od vseh teh izgub, ki jih je pretrpela angleška mornarica v zadnjih osmih ali devetih dneh, je angleška admiraliteta priznala le potopitev dveh stražnih čolnov. »Sedanja vojna — največja pustolovščina« Washington, 15. maja. s. Predsednik avstralske vlade Menzies, ki se zdaj mudi na obisku v Združenih ameriških državah, je imel včeraj govor, v katerem je odkrito priznal, da je sedanja vojna največja pustolovščina, ki se je kdaj vanjo spustila Velika Britanija. V nekem drugem govoru, ki ga je pred tem imel f>o radiu, pa je avtralski predsednik vlade dejal, da Anglijo more rešiti le resnična pomoč Združenih ameriških držav. S tem je Menzies tudi Združenim državam svetoval, naj so še one spuste v pustolovščino, o kakršni je prej še sam izrazil dvom, da bi mogla rodili uspehe. Izjava ameriškega mornariškega ministra Knoxa Washington, 15. maja. s. Na banketu, ki ga je priredilo društvo ameriških inženirjev, je imel mornariški minister Knox spet zelo bojevit govor. V njem je med drugim najprej poudaril, da ne bi bilo treba, da bi pomenili ameriški konvoji že rešitev vprašanja pomoči Angliji in da Združenim ameriškim državam tudi ni treba novih načinov, kako spraviti ameriški vojni material čez Atlantik v Evropo. Potem je Knox zatrjeval, da se Amerika ne more v sedanji vojni vojskovati le polovičar- sko. Združene države so se odločile vztrajati pri svoji opoziciji proti Hitlerju, pa naj jih 6tane to karkoli. Amerika — je dejal minister Knox — je storila že številne korake proti nejx>srednemu nastopu. Vsa Amerika zdaj čaka le na eno besedo, ki je »Naprej!« Knoxov govor je vzbudil veliko začudenje, kajti v zadnjih dneh je bilo opaziti, da so člani vlade pri svojih izjavah previdnejši. Francosko-ameriški odnošaji so se poslabšali Darian poročal o razgovorih s Hitlerjem — Ameriški poslanik razložil Petainu stališče USA Iz Vichyja poročajo, da se je včeraj tam sestal na sejo francoski ministrski svet * ' J x~‘- Ziirich, 15. maja. s. na s«_ pod predsedništvom maršala Petaina. Na vladni' seji 'je podpredsednik, admiral Darian poročal o svojih razgovorih, ki jih je bil imel s Hitlerjem v Berchtesgadenu in o posvetovanjih z zastopniki nemških oblasti v Parizu. Čim se je admiral Darian vrnil iz Berchtes-gadena v Pariz, so se začeli vztrajno vzdrževati glasovi, ki pravijo, da se je Francija odločila vključiti se v novi evropski red. Poročajo tudi, da je ameriški veleposlanik v Vichyju, Leahy obvestil maršala Petaina, kakšno stališče bo zavzela ameriška vlada v primeru, če bi Francija opustila nevtralno stališče in se odločila za sodelovanje z Nemčijo. V Vichyju sodijo, da so se francosko-ameriški odnošaji po tem koraku ameriškega veleposlanika Leahyja zaostrili. Nemško mnenje o govoru Wellesovem Umetne povodnji okoli Bagdada - za vsak primer Ankara, 15. maja. 6. Zvedelo se je, da so Iračani preplavili širno področje okoli glavnega mesta. To so storili zato, da bi preprečili morebitno prodiranje angleške vojske proti Bagdadu. Iraško vojno poročilo št. 15 Beyrouth, 15. maja. e. 15. uradno poročilo iraškega vrhovnega poveljstva pravi, da so tri sovražna letala letela nad zbirališči čet v bližini Alrnisa ter vrgla nekaj bomb, ki pa so povzročile le brezjvjmembno škodo. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno, njegova posadka pa ujeta. v ‘ Nek drug sovražni bombnik je preletel Moairl, pa ga je iraško lovsko letalo prisililo k pristanku. Člani jx>sadke so bili zajeti. Drugi sovražni bombniki so leteli nad več našimi zbirališči čet, pa so jih naši lovci, ki so takoj nastopili, pregnali še preden so mogli zagnati bombe. Naše letalstvo je nadaljevalo z ogledmiškimd poleti. Vsa letala 60 se vrnila. Eno sovražno letalo je letelo tudi nad krajem Alnasrijah ter zagnalo nekaj borni), ki pa niso povzročile škode. Dvoje sovražnih letal je zagnalo bombe na neko policijsko postajo. Eno teh letal je zbilo na tla naše protiletalsko topništvo, drugo pa je bilo prisiljeno k umiku. Berlin, 14. maja. s. »Diplomatsko politična korespondenca« se bavi z govorom, ki ga je imel nedavno ameriški podtajnik v zunanjem ministrstvu Sumner Welles pred skupino starih častnikov^ ibersko-amerikanskih republik, in v katerem je izjavil, da morajo biti vsi ameriški narodi pripravljeni braniti svojo neodvisnost, svojo celino ter svojo svobodo. »Korespondenca« pravi, da je ta govor poln nasprotij, vidnih in prikritih. Po eni strani skuša ameriški državnik prepričati ljudi o napadalnosti Osi. medtem ko po drugi strani zagotavlja, da bo ameriška celina znala v primeru vojne odbiti vsak napad, pa naj pride od katere koli strani, Konano pravi uradno glasilo nemškega zunanjega ministra, da stremi jx>litika Washingtona vedno bolj v vojno in da ta politika ne ustvarja za latinske ameriške države nobenega jasnega položaja. V resnici pa škoduje podaljšanje evropskega spopada ameriškim državam samim, ker morajo ostati brez dragocenega evropskega trga, po drugi strani pa se pri njih že pozablja obubožan je in se slabi njihova gospodarska in in industrijska moč. Ostri protijudovski ukrepi na Hrvaškem Zagreb, 15. maja. s. Ravnateljstvo jsolte in telegrafa v Zagrebu sporoča, da morajo vsi Judje iu Srbi, lastniki radioaparatov, svoje radijske sprejemnike oddati v roku 24 ur na zagrebški radijski postaji, kakor tudi vse one aparate, ki jih ne uporabljajo. Zagrebška policija je razen tega objavila, da je Judom prepovedano hoditi po cestah v nočnih urah, če nimajo za to p>oseb-nega dovoljenja. Kakor poročajo tukajšnji listi, morajo v Osijeku vsi Judje, ki jih je okoli 2000, nositi na roki rumen trak z Davidovo zvezdo in številko. Tisti Judje pa, ki pripadajo masonski loži, morajo razen rumenega traku nositi še drugo znamenje iste barve na desni roki. V Sarajevu je bilo dokazano, da so Judje zalagali četnike z orožjem in jim je bilo zaradi tega rečeno, da se morajo odstraniti iz mesta. Protiangleške demonstracije zaradi izseljevanja iz Gibraltarja Algeciras, 14. maja. s. Po zadnjih poročilih iz Gibraltarja je bil preklican ukaz trdnjavskega poveljnika za izselitev civilnega prebivalstva. Razlog za preklic izselitve je v možnih protestih prebivalstva, ki se ni hotelo izseliti zato, ker Angleži niso hoteli povedati, kam jih bodo odpeljali. Prišlo je celo do demonstracij pred poveljnikom mesta in je bila policija prisiljena posredovati. Kaže, da iščejo oblasti sedaj drugačen način, s katerim bi civilno prebivalstvo izselile iz Gibraltarja. Tanger, 14. maja. s. Poročila iz Gibraltarja vedo povedati, da si prebivalstvo v trdnjavi z zanimanjem ogleduje mrzlično popravljanje angleških vojnih ladij, ki so bile poškodovane pri zadnjih spopadih z letalstvom Osi. F.dgar Wallace: Na sever, potepuh! To ji je prijjovedoval medtem, ko sta se pripravljala za odhod. Oktober ga je nekaj vprašala. *Ne, kolikor je meni znano, ni bil nikoli potepuh. Vsaj jaz ga v takšnem položaju nisem nikoli videl. Vse drugo je pa že bil. Ali si že pripravljena na odhod?« Znočilo se je že, ko sta se napotila skozi gozd. Robin je hodil »predaj in nesel vse njuno imetje. Gozd je bil bolj obširen, kot sta v začetku mislila. Med vrhovi dreves sta od časa do časa zagledala lunin prvi krajec. V bližini je zaskovikala sova. »Tudi jaz sem se prestrašil,« je dejal Robiti, da bi p>omiril svojo tovarišico. Neprestano ju je jx>t vodila navzdol in to ju je nekoliko vznemirjalo. Nenadoma pa sta obstala pred žičnato pregrajo. Rob gozda je moral biti še onkraj prtgraje, kajti ta je bila speljana neenakomerno od drevesa do drevesa. Robin je našel na tihe debelo vejo, s katero je dvignil žico od tal. »Skušu; se splaziti skozi — pritisni »e kolikor mogoče k tlom.« Srečno se je splazila skozi odprtino, a ne brez majhne nezgode. Bodeča žica se ji je zarila v plašč, katerega ji je Robin velel obleči, in ga ji raztrgala. »Cez teden dni boš tudi ti postala pravcati potepuh, raztrgana in umazana,« ji je dejal v smehu. Skoraj čudežno je zlezel skozi pregrajo, ne da bi se niti malo opraskal. Nato pa je dejal s tišjim glasom: ........ »Državna cesta je bližje, kot sem si miški.« Res sta se skoraj hipoma znašla na odprtem, tik ceste, katero so razsvetljevale hiči avtomobilov, stoječih ob robu gozda. »...Drvar je rekel, da jn je videl, ko sta izginila v lovski revir mr. Murphysa. Nihče naj se ne gane, dokler ne dobimo znamenja od tovarišev z druge strani parka. A zapomnite si, fantje, prvi strel je moj. Popraviti moramo, kar sem zagrešil — verujte mi. Ce mi pride sedaj pred oči, je že toliko kot mrtev, in konec Ne pozabite tega. Govorim z vami kot brat z brati... Eden izmed naju dveh mora pasti. Ali ustrelim jaz njega, ali pa...« Sam Wasser je govoril pred poslušalci, ki so mu posvečali vso pozornost in ga občudovali. Njegovo vznešeno govoričenje pa je prekinil strel z druge strani gozda. »Vse je pripravljeno, fantje. Pazite le, da ne boste streljali na deklico.« Napotili »o se proti grmovju, za katerim je stala Oktober, tresoča se od strahu, in držala svojega soproga za rokav. ........ »Nazaj! Skozi pregrajo... sledi mil« Komaj je dospela do žice, je on že bil na drugi strani in je nagk) potegnil tudi njo za seboj. Tudi to pot ji je bodeča žica raztrgala plašč. »Levo... hitro! Zasledovalci ne vedo ničesar o bodeči žici!« ...» , ,, , Očivldno se je družba lz kakršnegakoli vzroka ustavita. »Razdelite se! Ed, ti pojdi do ovinka. Mr. El-mer — kje je mr. Elmer?... Poslušajte, mr. Ehner ... ostanite tukaj v bližini...« »Teciva,« ji je zašepetal Robin. Ubogala ga je. Kmalu sta zopet dospela do pregraje. Robin je pazljivo gledal pred se m ugo: tovid, da je cesta tik za pregrajo in da na tej strani ni žive duše. Dvignil je 6podnjo žico in Oktober je smuknila na cesto. Ona pa ni mogla držati žice tako visoko, da bi Robin mogel priti nepoškodovan za njo. »Nič ne de,« je dejal; »na mojem jopiču se pač ne pozna, če ima nekaj zarez več ali manj.« Ed, kateremu je Sam zajx>vedal, naj gre do ovinka, najbrž ni tAo hitro izvršil jx>velja, kajti ni ga bilo videti nikjer. Napotila sta se v nasprotno smer in šla drug za drugim tik ob robu ceste. Iz gozda se je zaslišal strel. Temu je sledil drugi in še tretji. Oktober je opazila, da se njen tovariš kar trese od pridržanega smeha. »Drug drugega se bodo postrelili; jaz pa bom moral biti odgovoren za vse,« je dejal. In res bi se bila njegova prerokba skoraj uresničila. V daljavi sta se prikazali dve luči. Begunca sta se vlegla na rob ceste, dokler avtomobil ni šel mimo. »Hoditi morava ob robu ceste; tu je najbolj varno.« Nekaj časa sta hodila molče, nato ga je deklica prosila, naj ji pove, kdo je ona skrivnostna gospa, katero je imenoval Elfrida. Navadno ji je na vsako vprašanje rad odgovoril, le v tem je ni hotel zaoovoljiti. . »Potrpi! Prišel bo čas, ko ti bom tudi o njej pripovedoval,« je dejal. »Dobra, stara Elfrida! Res je prava lady,« . Dobro miljo sta že tekla, ko sta končno dospela do neke stranske poti. Res sta tudi Prei šla mimo stranskih poti, a te so vodile le do bližnjih hiš in gospodarskih poslopij. Nekje je _ pritekel celo velik pes za njima in Robin ga je le z veliko težavo sr>et spravil domov. Ko sta krenila na stranpot, je Oktober vpra- ,a£ »f gotov, da nama nihče ne sledi?« »Mistim, da ne. Zakaj vprašuješ?« »Ne vem — najbrž sem nekoliko nervozna, a zdelo se m: je —« ....... V istem nipu se je Robin okrenil in ji namignil naj gre naprej. Sključen se je splazil nazaj do glavne ceste in se nekaj časa oziral na vse strani. Nato se je vrnil k njej. • »Nikogar nisem videl. — m tir« Obotavljala se je. ' ... »Ne vem zagotovo. Zdelo se mi je, kot da bi nekdo hodil po drugi strani ceste. Mogoče je bila samo domišljija. Komaj miljo oddaljena od mesta, kamor sta dospela begunca, se je vila železniška proga. Ugotovila sta to po razsvetljenem vlaku, ki je pravkar brzel mimo. . »Zelo verjetno je, da je na koncu te ceste železniški prehod,« je zamišljene* dejal Robin. »Lahko slediva svetlobi, a ne vem, če nama bo to v prid- Ni izključeno, da dospeva tja, kamor bi si naj- manj želela.« Sklenila sta iti čez tire in poiskati kakšno cesto, ki • bi šla vzporedno z železniško progo. A ugotovila sta, da ju cesia, po kateri sta tekla, ne vodi k železniški progi. Nenadoma sta dospela do ostrega ovinka in tu se je cesta končala ob velikih železnih vratih, za katerimi je moralo biti dvorišče in hiša, katere pa v temi nista mogla videti. Nenadoma je za vrati zalajal pes, ki pa je po vse) verjetnosti moral biti priklenjen. Toda še hujša nevarnost jima je pretila. Ko sta stala pred vrati in premišljevala, kaj jima je storiti, je Oktober * grozo opazila, da postaja njuna senca vidna n« tleh. Tudi njen spremljevalec je to zapazil, zato se je okrenil. Na koncu ceste, odkoder sta pribežala, sta se pojavila dva žarometa, ki sta vsa* trenutek postajala svetlejša. Da boste pridelali čim več... Največjo skrb je treba posvetiti gnojenju Ta klic velja danes predvsem našemu kmetovalcu. Trije so glavni činitelji, ki vplivajo na donosnost poljedeljstva, a so v oblasti tistega, ki zemljo obdeluje. Obdelovanje zemlje, gnojenje in seme. Podnebje: svetloba, toplota, zračna vlaga in izhlapevanje so izven kmetovalSevega vpliva. Na povečanje in izboljšanje pridelkov vpliva: 20% obdelovanje zemlje, 50% gnojenje in 30% vsajeno seme. To je ugotovljeno z dolgoletnimi poizkusi Da raznih kmetijskih postajah. Številne poizkusne postaje do dognale, da je mogoče samo z izbiranjem semena, prilagojenega dotični zemlji in podnebju povečati pridelek do 40%. Obdelovanje zemlje se ravna vedno po tem, koliko je padavin in kakšno je izhlapevanje. S pravilnim obdelovanjem in gnojenjem se lahko poveča donos pridelkov najhitreje in razmeroma najlažje. Toda brez dobrega, pravočasnega in času primernega obdelovanja zemlje izgubi tudi pravilno gnojenje tisti učinek, ki bi ga sicer lahko imelo. S pravilnim postopkom lahko vsak naš kmetovalec in sploh kdor obdeluje zemljo brez izrednih večjih denarnih sredstev znatno poboljša s klevskim gnojem in gnojnico rodovitnost svoje druge. Naša zemlja pa zahteva izdatnega gnojenja, '-e želimo doseči dobro in izdatno žetev. Velika nmožina padavin, tudi v poletnih mesecih omogoča ooljše izkoriščanje zemlje. Naš kmet smatra zem- ljo takorekoč za svojo mater in gleda prav tako v njej neizčrpno moč, kot gleda otrok v svoji materi neizčrpen vir vsega, kar potrebuje. Naša poljedeljska zemlja je nastala na bregovih in obronkih gora, na živi steni, po dolinah in ravninah in na kamnitih nanosih gorskih rek. Zato je večjidel plitva. Zato je obilno gnojenje z organskim gnojem za ohranitev prstenine neob-hodno potrebno. Kdor pa ne more dobiti navadnega primernega gnoja za svojo zemljo, se mora poslužiti pač umetnih gnojil, kar pa precej stane, posebno če je kos zemlje, katerega je treba pognojiti, velik. Gnojenje je vsekakor za ohranitev poljedeljskih kultur nujno potrebno. Za naše podnebje in talne prilike še najbolj odgovarja kombinirano gnojenje, to je menjajoče gnojenje z organskimi in umetnimi gnojili. Tako gnojenje ima vsekakor poln uspeh, samo če je pravilno. Samo kombinirano gnojenje lahko kmetu zasigura povečano donosnost poljedeljskih pridelkov. Te vrstice ?mo napisali vsem, ki obdelujejo svojo grudo, da bi pridelali čim več. V ta namen bodo morali za nekatere nasvete glede gnojenja vprašati stare poljedeljce, ki se s pravilnim gnojenjem zemlje bavijo že od nekdaj, ali pa naj vzamejo v roke knjigo, ki govori o pravilnem gnojenju. Kakšen grah in fižol boš sadil? Izfeirt 'maš dovolj: Ekspres — Saxa — Senator — Telefon — Zlata krona Sto za enega — kdo bi vse poznal! in Ljubljana, 15. maja. Za vrtnarja so važne le liste vr3ts> graha, ki Jih lahko uživamo, dokler še niso dozorele. V to vrsto prištevamo okroglo in ogiatozrnati grah. Mlad ogiatozrnati grah daje slajše, posebno okusno, debelo in mehkostrženasto zrnje. Pravi »sladkorni« grah, ki ga uživamo z mehkimi 6ladkimi široki vred, pa pri nas redkokje sade in uporabijo. Dočim zrno okroglega "raha kmalu postana močnato, 8e v zrnu oglatozrunatega graha ko-picijo hranilne snovi večinoma v obliki sladkorja zato se zrelo seme grbanči. Okroglozrnati Efah, kj jma giadaj navedenih posestnikih v Cerkniški občini. Povsod v oklepaju je številka žiga, ali pa je rečeno, da je nima. Premrov Vladimir, Martinjak 3, (brez), konj, črn, na križu bela lisa. — Turšič Franc, Cerknica 127, (60), vol, siv, 4 leta star. — Škof Franc, Do- 1 lenja vas 63, (0901), konj, rdeč »Fuks«, oguljen spredaj na prsih. — Lunka Franc, Dolenja vas 17, (brez), kobila, bela težka, štilpajn. — Janez Knap, Mahneti 1, (15), kobila Prama, srednje velikosti, majhno liso na čelu, približno 6 let stara, — Petrovčič Janez, Dolenja vas 80, (brez), vol, rujavo 6iv, lepo rožnat. -— Gornik Franc, Grahovo 60, (244), kobila Fuksa, prva leva noga žigosana. — Stanko šega, Grahovo 66, (88), kobila Fuksa. — Krajc Jožef, Grahovo 49, (brez), konj, bel. — Krajc Janez, Grahovo 18, (brez), konj kostanjev. — Kunstek Anton, Grahovo 56, (727), konj Fuks, lisa na glavi in na sprednji levi nogi. — Godeša Anton, Dol. Jezero 24, (84), kobila je sedaj v oskrbi pri Hladniku, gost., Rakek. — uodeša Anton, DoL Jezero 24, (55), kobila, sedaj v oskrbi pri Jerman Jože, Dol. Jezero 31. — Škof Franc, Dolenja vas 63, (0106), konj Fuks. — Homovc Jože, Cerknica 145, (214), konj Simel. — Kranjc Pavel, Cerknica 150, (105), konj, rdeč z liso na glavi, vse štiri noge bele. — Udovč Anton, Dolenja vas 19, (97), konj. — Sabec Anton, Dolenja vas 61, (1157), kobila. — Urbas Franc, Cerknica 146, (brez), konj. — Primožič Karol, Podslivnica 5, (11 in 30), dva vola, siva, 4 in 5 let 6tara. — Hribar Matevž, Zerovnica 34, (158), konj, 7 do 8 let, Pram, dolga lisa na glavi. — Tekavc Alojz, Otonica 6, (kaze, da je številka zdrgnjena), konj, črn, bolj majhen, na čelu bela pika, 9 let star. — Braniselj Franc, Dolenje Jezero 49, (375), konj, bel, majhen. — Kranjc Franc, Cerknica 19, (260), kobila Fuksa z malo piko na glavi, 12 let stara. — Lunka Franc, Dolenja vas 17, (brez), kobila, stara 12 let, bela, levi kolk ubit. — Repež Franc, Dolenje Jezero 43, (68), konj Fuks, (69), konj Pram. — Mekinda Franc, Cerknica 226, (brez), konj Fuks, z dolgo liso na glavi in z liso na prvi in zadnji nogi, star 10 let. — Mlinar Josip, Pod-ekrajnek 8, motor ev. štev. 4974-1940/2. — Mule Franc, Cerknica 75, (brez), konj Fuk3, z dolgo ozko liso na glavi, visok približno 15 pesti, star 6 let. — Uprava občine Cerknica. SEZNAM ŠE NE NAJDENIH VOLOV, VOZIL IN OPREME iz občine Cerknice. Živina, kakor tudi oprema in vozovi so opremljeni z vžganimi številkami, in sicer: 386 vol; 387 vol; 388 vol in oprema; 389 vol in oprema; 390 dva vola, dve opremi in voz; 391 vol in voz; 392 vol; 393 vol in oprema; 395 voz; 400 vol in opr.; 401 vol, voz in opr.; 402 vol in oprema; 403 voz in oprema; 405 vol in voz; 407 dva vola; 408 vol; 409 vol in voz; 410 vol in voz; 414 oprema; 415 voz in oprema; 416 voz; 417 vol, dve opremi in voz; 419 vol; 42 mesto pravilno 421 vol; 423 dva vola, dve opremi in voz; 424 voz in dve opremi; 425 vol in dve opremi; 426 vol in oprema; 427 vol; 428 vol; 429 dva vola, dve opremi in voz; 430 voz in oprema; 43! dva vola m voz; 432 dva vola, dve opremi in voz; 434 voz in oprema; 437 dve opremij 438 dve opremi; 439 voz in dve opremi; 440 voz m oprema; 446 dva vola; 447 vol; 448 dva vola, voz m dve opremi; 450 vol; 451 vol, voz in oprema; 452 vol; 453 voz; 454 vol; 455 vol in voz; 456 vol, voz in oprema; 457 voz; 458 dva vola, voz in dve opremi; vol, črno-siv, star 6 let, 700 kg težki, z opremo, ima vžgano številko 4 na levem rogu, in se je nahajal v varstvu pri: Arh (vulgo Jakopin), Št. V id-trata 3., kateremu je bil ukraden. Lastnik tega vola je Urbas Janez, pos. Cerknica 116, je razpisal za najditelja vola nagTado 1000 din. Dalje voz brez številke last Cvetko Antona iz Martinjaka 29. Občina Cerknica v imenu lastnikov navedene živine, nujno prosi vse one, ki jim je znano, kje je ta žiivina, da to sporoče ali 6voji občina ali pa občim Cerknica. v višini po 88.000 din kandidatom, ki izpolnjujejo zgorajšnje pogoje, in se bo izplačala v dveh polletnih obrokih v naprej. Drugi polletni obrok se nakaže na podlagi podrobnega poročila pereipi-enta o tem, kako je dotlej porabil bivanje v inozemstvu v smislu smotra, kateremu služi podpora. Univerzitetna uprava bo izplačilo drugega polletnega obroka ustavila, ako bo prišla do prepričanja, da percipient ne izkorišča dane mu prilike tako, kakor bi bilo potreba. Pravilno kolkovane prošnje s potrebnimi dokazili je vložiti na rektoratu do najpozneje 27. maja 1941. Čas, katerega želi prosilec prebiti v inozemstvu, naj bo v prošnji naveden tako, da bo obsegal dva študijska semestra. Rektor: Slavič g. r. Navijalci in verižniki pred okrožno sodišče Po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije odnosno o kontroli cen, ki ju je izdala bivša jugoslovanska vlada, so bile določene primerne kazenske sankcije proti vsem navijal«-cem, verižnikom in brezvestnim špekulantom, ki so skušali izrabljati sedanje gospodarske in življenjske težave in stiske v svoje sebične in pre-dobičkanosne namene. Bili so v uredbo vstavljeni kazenski členi za prestopke glede navijanja cen, prekomernega nakopičevanja življenjskih potreb-ščun, skrivanja blaga, dviganja cen od dne do dne, veriženja z blagom in prekupčevanja. Za vse prestopke zoper določila omenjene uredbe so bila kot sodeča sodišča določena okrajna sodišča. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo od lani do konca marca letos podanih do 50 ovadb proti raznim pekom, trgovcem in mesarjem. Sodišče je izreklo nekaj obsodb in obsodilo ovajence na zaporne in denarne kazni. 6e sedaj vodi okrajno sodišče evidenco o ovadbah, ki so bile podane proti 17 osebam, to pekom, trgovcem in drugim obrtnikom .Svoj Čas je bil ovaden sodišču tudi neki ljubljanski lekarnar, ki je zahteval za neki poseben čaj visoko ceno. Njegova zadeva je zanimiva. V »Službenem listu« štev. 26 z dae 29. marca 1941 jo bila objavljena nova uredba o cenah. V smislu te uredbo je za prestopke proti določilom uredbe pristojno okrožno sodišče. Odslej naprej bo navijalce in verižnike sodil kazenski sodnik-poedinec okrožnega sodišča. Državnemu tožilstvu je bilo včeraj ovadenih več mesarjev in drugih trgovefv. V Zagrebu prav strogo sodijo brezvestne špekulante. Tako je bil neki Moise Salom obsojen na 10 in pol meseca zapora in 200.000 din denarne kazni, ker je neupravičeno povišal eene raznemu tekstilnemu blagu. Zaplenili so mu kratko malo zalogo v vrednosti 1,452.000 din. Ta sodba je postala sedaj pravomočna! — d. Koledar Danes, četrtek, 15. maja: Izidor, sp. Petek, 16. maja: Janez Nep. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Veliki orkester Ljubljanske Filharmonije bo Izvajal v ponedeljek, dne 19. maja v Unionu skladbe skladateljev Škerjanca, Corellija, Glazu-nova in Beethovna. Koncert, ki bo nudil umetniški dogodek, naj bo v teh časih razprodln do zadnjega kotička, saj .je. namenjen za pomoč brezposelnim slovenskim godbenikom. Dirigent Samo Hubad, solist-docent Karlo Rupel. Predprodaja vstopnic pri blagajni Kina Union. Cene nizke. Opozarjamo na jutrišnji komorni koncert, ki ga bosta priredila pod okriljem Glasbene Matice rektor našo Glasbene akademije pianist Anton Trost in prof. violinist Jan Šlais. Slišali bomo tri izbrane simfonije: Corellijevo, Beethovnovo in Janačkovo. Corellija, slavnega italijanskega violinskega mojstra srečamo posebno v zadnjih letih zelo pogostokrat na koncertih klasične glasbe. Njegova dela 60 na novo oživela in mu prinašajo na novo mnogo slave Med Beethovnovimi deli je »Spomladanska sonata« delo izredne priljubljenosti. Janaček pa je v svoji domovini in tudi v glasebenem svetu sploh postavljen v eno vrsto z največjimi češkimi geniji, predvsem s Smetano in Dvorakom. Umetniška Izvedba komornega koncerta bo prav gotovo prvovrstna, zato opozarjamo na^ koncert, ki bo jutri ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 19. Četrtek, 15. maja: Komedija zmešnjav. Red četrtek. Petek, 16. maja, ob 15: Othello. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 17. maja: »Učenjak«. Premiera. Red Premierski. Opera. — Začetek ob 19. četrtek, 15. maja: Seviljski krivec. Red Premierski. Petek, 16. maja: zaprto. Sobota, 17. maja: »Ples v maskah«. Red B. Prihodnja premiera v Drami bo v soboto. 17. t. m. za rod »Premierski«. Uprizorili bodo zelo zabavno in po komičnih situacijah bogato Detelovo veseloigro »Učenjak«. Naslovno vlogo Charlie Chan v San Franciscu Rankeen je nato predstavil Chana Bar-ryju Kirku, ki se je očitno čutil počaščenega s tem novim poznanstvom. »Hvala vam, da ste se odzvali vabilu,* je rekel detektivu. »Niti štirje konji bi me ne mogli potegniti kam drugam,« mu je ta odgovoril smehljaje se. Kirk je pogledal na svojo zapestno uro. »Edino tisti Morrow še ni prispel. Zjutraj sem dobil pisemce, s katerim mi javlja, da bo vstopil skozi vrata iz Poštne ulice. Dovolite mi, da grem pogledat.« Stopil je na hodnik. Zraven drugih vhodnih vrat je sedela na klopi zelo lepa mlada dama. Ker ni bilo drugega prostora, se je usedel poleg nje in se opravičil. »Vas morda motim, gospodična?« »Ne, prav nič« Nekaj časa sta molče sedela drug ob drugem. Kmalu nato je začutil Kirk pogled svoje sosede na sebi. Obrnil 6e je Proti njej: smehljala se mu je. »Gostje imajo navado delati zamude,« 3* rekel, ker ni vedel kaj drugega reči. »Kajne da.- »Pa običajno za to nimajo nobenega opravičljivega razloga. Enostavno povedano, sploh niso 6posobni biti točni. Ni je hujše stvari na svetu, kakor pa netočnost povabljencev.« »Popolnoma se strinjam z vami,« je rekla lepa dama. Spet molk. Mlada žena se je še naprej smehljala. Kirk je začel znova: »Človek 6e trudi, da bi pokazal vljudnega do ljudi, katerih imena in priimka pogostokrat niti ne ve. Ti pa ne razumejo toliko reda, da bi prišli vsaj točno.« »To je pa zares neprijetno. Čutim popolnoma z vami, gospod Kirk.« Kirk je poskočil: »Glejte no, saj me vi poznate?« Dama je pritrdilno prikimala z glavo: »Nekdo mi vas je pri neki priložnosti pokazal, in sicer na neki zabavi.« Kirk je vzdihnil: »Jaz pa nisem imel podobne sreče. Meni ni nihče povedal vašega imena,« ji je odgovoril in gledal na uro, »Oseba, katero čakate...« »Pravnik. Sovražim pravnike. To so ljudje, ki se bavijo samo z neprijetnimi .rečmi' »Tako je!« »In stalno vtikajo nos v tuje zadeve. Pa tudi to je neke vrste poklic.« »Strašnol« Zopet molk. »Mar niste rekli, da ne poznate tega pravnika? Pa kako ga mislite DOtem spoznati?« »Napisal mi je, da bo nosil zelen klobuk. Pomislite! Dobro, da se ni izmislil in bi kot razpoznavni znak izbral belo krizantemo ali pa cvetlico, zataknjeno za uhljem!« »Zelen klobuk,« je ponovila dama in smeh ji je zaigral prek obraza. »Krasna je,« si je mislil Kirk, toda tisti hip jo je presenečen pogledal. »O, moj Bog!..,. Saj imate vi zelen klobuk!« je vzkliknil. »Da, kakor vidite.« »Pa menda ne boste rekli...« »Jaz sem G. V. Morrow. Imenujem se Joah.« »Jaz sem pa mislil, da je to neki Jim. Oprostite mi, prosim vas!« »Ce bi vedeli, me ne bi povabili, ali ne?« »Nasprotno! Toda razen vas ne b! povabil nikogar drugega. Pojdiva! V pred-durju nas čakata ava kriminalista, ki komaj čakata, da bi se spoznala z vami« Odšla sta proti velikemu preddurjti. »Vi se zanimate za kriminologijo?« je vprašal Kirk. »Da, med drugim tudi za to,« mu je smeje odgovorila. »Tudi jaz se bom moral začeti zanimati za to stvar,« ji je zamišljeno odgovoril. Kirk je zapazil, kako so se ljudje ljudje obračali za njima. V očeh mlade dame, ki je stopala zraven njega, je bila prav takšna živahnost, kakor v pogledu Charlija Chana. Čeprav je imela proste in odločne kretnje poslovnega človeka, pa ni izgubila prav nič na svoji ženski privlačnosti in draži. Kirk jo je predstavil siru Frederiku, ki ni mogel prikriti svojega presenečenja, nato pa Chanu, ki se je globoko priklonil. Kirk se je obrnil k časnikarju in mu očitajoče dejal: »Zakaj mi ni6te povedali, kdo je J. M. Morrow, ko pa ste to vedeli?« »Mislil sem, da bo boljše, če to odkritje prepustim kar vam. Življenje nam prinaša tako malo prijetnih presenečenj.« »To pa je bilo zares prijetno,« je potrdil Kirk. Popeljal je svoje goste k mizi, ki je bila rezervirana v mirnejšem kotičku ve- like obednice. Ko so se bili že vsi vsedli na svoje prostoie, se je mlada dama obrnila h Kirku: * »Zahvaljujem se vam za ljubeznivo vabilo, gospod, zahvaljujem se pa tudi siru Frederiku. Vem, da je silno presenečen.« Anglež se je nasmehnil in priklonil: »Srečen sem, da me delo ni oviralo, da sem se mogel spoznati z Vami. Dosti sem že slišal o osamosvojitvi ameriških žena.« »Vi ste morebiti nasprotnik ženske osamosvojitve?« »Ne, ne... niti najmanj ne,« . »In gospod Chan, on verjetno nasprotuje temu pojmovanju?* Chan j« zmeden pogledal in zamrmral: »Ali sme slon soditi o metulju? Kakšen smisel bi to imelo?« »To ni noben odgovor. Ali se boste kmalu vrnili na Honolulu, g. Chan?« Na bledičnem Kitajčevem obrasu se je pojavil radosten izraz: »Jutri se bo moja neznatna oseba vkrcala na ladjo ,Maja’ in odplul bom proti Honolulu.« -Kaže, da se veselite svojega povratka.« (Dalje ‘ Kje je zdaj živina, ki jo je zasegla bivša jugoslovanska vojska V začasni oskrbi jo imajo navedeni posestniki, pri katerih jo lastniki proti predložitvi dokazov dobe nazaj! Živino imajo v začasni oskrbi doli navedeni posestniki, pri katerih jo pravi lastnik proti predložitvi dokazov lahko takoj dobi nazaj. Ljubljana: Ivan Alič, Ižanska cesta 169, ima kobilo brez žiga, kostanjeve barve, lisa, smrček, obe spr. pol. biclja bela, zad. bicelj bel, oba ribja očesa, 7 let, 142 cm. — Janez Arhar, Zapuška cesta 13, ima diro št. 310. — Jože Avbelj, Trnovski pristan 24, ima kobilo, žig 226, sivi belec, 7 let, 158 cm. — Andrej Babnik, Kamnogoriška ulica 44, ima kobilo, žig 111, lis. barve, cvetka, leva zad. v kolenu bela, 12 let, 160 cm. — Ivan Belič, Vič 15, ima konja brez žiga, lis. barve, 8 let, 155 cm, zvezda, lis. lev, zad. bicelj bel. mali popek, in kobilo, žig 647, svetle lisičje barve, lisa, smrček, des. zad. do kolena bela, 4 leta, 150 cm. — Vinko Belič, Vič 61, ima kobilo brez žiga, lisičje barve, zvezda, smrček, 6 let, 153 cm, z žrebetom m. sp., 6 mes. — Albina Bregant, Ločnikarjeva ulica 14a, ima konja, žig 158, temno kostanjeve barve, 8 let, 153 cm, cvetka, in lestveni voz štev. 198. — Rok B e r 1 i č , Celovška cesta 287, ima kobilo, žig 617. lis. barve, široka lisa, smrček, 8 let, 160 cm, in jahalno sedlo. — Ivan Bizovičar, Kolezijska ulica 16, ima kobilo, žig 28, vranec, zvezda, lisa, smrček, desna pol biclja bela, 13 let, 163 cm. — Karel Blas, Zaloška cesta 169, ima kobilo, žig 1658, lisičje barve, zvezda, 20 let, 155 cm. — Franc Bobnar, Šte-panjska cesta 16, ima konja brez žiga, temno kostanjeve barve, zvezda, smrček, 7 let, 155 cm. — Mihael Bokavšek, Štepanjska cesta 24, ima kobilo, žig 20, svetlo lisičje barve, zvezda, lisa, smrček, 8 let, 162 cm. — Ivan Bulc. Jurčkova pot 33, ima kobilo brez žiga, rdeči belec, 5 let, 157 cm, zvezda, zadnja des. v biclju bela. — Anton B u r j a k , Ižanska cesta 308, ima kobilo, žig 831, kostanjeve barve, 14 let, 160 cm, obe zad. pol biclja pisani. — Anton Codelli, Kodeljevo 34, ima konja, žig 21, temno rjav, 6 let, 134 cm, cvetka, obe zad. pol biclja beli, na des. kopitu ležeča št. 8. — Franc Čarman, Vodnikova 211 ima konja, žig 130, svetlo lisičje barve, belogrivec, lisa, smrček, 4 leta, 155 cm. — Anton Čerin, Litijska 1, ima konja, vranec, bela dlaka na čelu, zadnji levi bivelj bel, 13 let, brez žiga. — Jože Černe, Litijska cesta 34, ima kobilo, žig 554, kost. barve, cvetka, levi zad bicelj črnobel, 7 let, 157 cm. — Alojzij Dimic, Dolenjska cesta 250, ima kobilo, žig 96, lisičje barve, zvezda, 6 let, 152 cm, in lestveni voz št. 494. — Ecker, Slomškova ulica 4, ima lestveni voz. — Jožefa Faganel j, Ižanska cesta 380, ima konja, žig 49. belec, 9 let, 140 cm, in konja, žig 131, belec, 9 let, 131 cm, oba konja imata na desnem kopitu žig ležečo 8. — Izidor Florjančič, Vodnikova cesta 265, ima kobilo, žig 251, kostanjeve barve, cvetka, 9 let, 152 cm. Franc G ioa h i m , Vodmatska 22a. ima konja, žig 75, temnosivi belec, 8 let, 143 cm. — Anton Gregorc, Tomšičeva ulica 1, ima konja brez žiga, kostanjeve barve, zvezda, obe zadnji v biclju beli, leva stran sedla lisa, 16 let, 145 cm. — Janko Habjan, Večna pot 47, ima kobilo, žig 255, kostanjeve barve, zvezda, smrček, zad. desna v biclju. bela, zadnja leva pol biclja bela, 6 let, 148 cm. — Jože Habjan, Vodnikova cesta 131, ima konja, žig 422. kostanjeve barve, cvetka, 18 let, 162 cm, in lestveni voz ter komatno opremo. — Herman H e r z -mionsk y. Večna pot 53, ima kobilo brez žiga, kostanjeve barve, zvezda, des. zad. pol biclja znotraj bela, 7 let, 155 cm. — Alojzij Jarc, Vodnikova cesta 99, ima konja, žig 94, jabolča-stosivi belec, 6 let. 162 cm. — Franc Jehart, Linhartova ulica 16, ima konja brez žiga, lisičje barve, lisa, 7 let, 163 cm, in lestveni voz št. 547. — Franc Jenko, Vodnikova cesta 259, ima konja, žig 157, kostanjeve barve, bradavica na modi, 10 let, 152 cm. Ciril Jerala, Vodnikova cesta 127, ima konja brez žiga, lisičje barve, lisa, smrček, obe prednji čez bicelj beli, 8 let, 162 cm. — Valentin Jeras, Zaloška cesta 126, ima kobilo, žig 10, lešni vranec, bela dlaka na nosu, 6 let, 155 cm. — Jože J e r i n a . Draveljska ulica 24, ima kobilo, žig 527, lisičje barve, lisa, smrček, 8 let. 152 cm. — Marija Jerina, Korunova ulica 16, ima konja, žig J. S., mešani lisjak, široka lisa. smrček, leva zadnja do kolena bela, 4 leta, 150 cm. — Alojzij J e v n i k a r, Domžalska cesta 4, ima konja, žig izpiljen, lisičje barve, 7 let. 161 cm, zad. levi bicelj bel. — Framc J e v n i k a r , Vodmatski trg 6, ima konja brez žiga. kostanjeve barve, 18 let, 168 j cm, lisa, v sedlu bele lise. — Franc Kadunc, Na Požaru 24, ima konja brez žiga, kostanjeve barve, zvezda, lisa, smrček, spodnja ustna bela, des. zadnja čez bicelj bela, 8 let, 157 cm. — Jo-siipna Kalan. Poljanska cesta 52, ima kobilo, žig 271, lisičje barve, cvetka, 7 let, 158 cm, in lestveni voz ter komatno opremo, oboje z ži-go m 271, dalje ima kobilo brez žiga, kostanjeve barve, bela dlaka na čelu, 18 let, 150 cm. — Jože Karpe, Zaloška cesta 142, ima konja, žig 2992, lisičje barve, lisa, smrček, obe zadnji bicelj bel, 8 let, 160 cm. — Ivan Klemenc, Trnovska ulica 5, ima kobilo, žig 232, lisičje barve, zvezda, mala lisa, 15 let, 160 cm. — Jernej Klemenc, Vodnikova cesta 58, ima konja brez žiga, rjavi belec, zvezda, leva prednja svitek bel, desna zadnja bicelj bel, 9 let, 157 cm. — Franc Kocjan, Dolenjska cesta 25, ima konja, žig 569, kostanjeve barve, na nosu bela dlaka, 15 let, 155 cm, in komatno opremo št. 569. — Jože Kogovšek. Vodnikova cesta 295, ima kobilo brez žiga, lisičje barve, lisa, smrček, desna prednja visoko bela, zadnja desna pol biclja bela, 12, let, 156 cm, in 2 voza za samca brez žiga. — Antonija Komotar, štepanjska cesta 2, ima kobilo brez žiga, muhasti belec, 20 let, 172 cm, prednja narastek kosti v členku. — Ivan Končan, Kovaška ulica 9, ima kompleten komat z vajeti in oglavnikom št. 288. — Ivan Kopač, Vodnikova cesta 204, ima kobilo, žig 214, kostanjeve barve, leva zadnja pol biclja črnobela. 8 let, 160 cm. — Anton Kovačič, Pot na Rakovo jelšo 40, ima kobilo brez žiga, kostanjeve barve, 9 let, 159 cm. — Helena Kraljič, Črna vas 296, ima kobilo brez žiga, kostanjeve barve, zvezda, smrček, 8 let, 160 cm. — Krekova gospodinjska šola, Vodnikova cesta 13, ima konja, žig izpiljen, lisičje barve, zvezda, lisa. smrček, 7 let, 152 cm. — Alojzij Kunaver, Draveljska cesta 21, ima kobilo, žig 185, kostanjeve barve, levo ribje oko, zvezda, lisa, smrček, 4 leta, 143 cm. — Andrej Kunaver, Kleče 51, ima kobilo brez žiga, vranka, bela dlaka na čelu, 14 let, 160 cm, desno zadnje koleno žgano. — Jože Kupic, Peruzzijeva cesta 91. ima kobilo, žig 144 + 17, temnorjave barve, smrček, obe zadnji bicelj bel 4 in pol let, 156 cm. — Josip Kušar, Jenkova ulica 14, ima konja, žig 14, kostanjeve barve, mala zvezda, obe zadnji bicelj bel, 7 let, 160 cm. — Andrej Lavrič, Jurčkova pot 78, ima kobilo, žig 144 + 17, temnorjava, zvezda, smrček, obe zadnji bicelj bel, 4 in pol let, 156 cm. — Lichtenthurnov zavod, Ambrožev trg 8, ima konja brez žiga, kostanjeve barve, bela dlaka na čelu, lisa, smrček, spodnja ustna bela, 13 let, 160 cm, na levem plečetu stari odtisek. — Frančiška Marinčič, Galje-vica 254, ima konja brez žiga, temno kostanjeve barve, zvezda, po glavi osivel, 20 let, 152 cm, v sedlu bela lisa, na levem stegnu obrastek stare rane. — Franc Markič, Vič 90, ima konja, žig 126 + 88, belec, brez znakov, 10 let, 145 cm. Neža Marn, Tržaška cesta 75, ima konja brez žiga, lisičje barve, 6 let, 160 cm, široka lisa, leva zadnja znotraj bicelj bel, ob zadnjem levem kolenu bela lisa. — Franc Marolt, Vodnikova cesta 101, ima kobilo brez žiga, muhasti belec, 18 let, 150 cm. — Karel Matjažič, Poljska pot (nova hiša), ima konja brez žiga, temno kostanjeve barve, 9 let, 161 cm, zvezda, zadnja desna bicelj bel. — Franc Melik , Črna vas 135, ima konja brez žiga, belec, 7 let, 157 cm, prsni obseg 172 cm, smrček, in konja, žig 1079, kostanjeve barve, lisa, smrček, prednja in zadnja desna svitek bel, zadnja leva. preko biclja bela, 8 let, 158 cm. — Adolf Mergenthaler, Zaloška cesta 63, ima konja brez žiga, kostanjeve barve, cvetka, 20 let, 15 3 cm. — Mestna pristava, Kodeljevo 8, ima sledeče konje: konja, žig 21, temno rjave barve, 6 let, 134 cm. cvetka, obe zadnji pol bicielj bel; kobilo, žig 29, tfeottKJ kostanjeve barve, 10 let, 150 cm, zvezda, zadnji desni bicelj bel; kobilo, žig 224, kostanjeve barve, 10 let, 130cm, zvezda, zadnji desni bicelj bel; kobilo, žig 224, kostanjeve barve, 6 let, 154cm, zvezda, zadnja leva čez bicelj bela; kobilo, žig 12, temne lisičje barve, 4 in pol leta, 160 cm, cvetka, sprednja desna čez bicelj bela; konja, brez žiga, lisičje barve, 7 let, 164 cm, cvetka, konja, brez žiga, kostanjeve barve, 7 let, 159 cm, leva zadnja noga odebeljena; kobilo, žig 1, polteni vranec, brez znakov; konja, brez žiga, temno rujav, zvezda, v sedlu na levi strani bela lisa, 6 let, 130cm; kobilo, bjez žiga, polet, vranka, 12 let, 152 cm, ozka lišS; osla, brez žiga, žrebec, mišje barve, črno črto po hrbtu in čez pleča, 6 let, 107 cm; osla, žrebec, vranec, 5 let, 105 cm, na desnem, spod. kopitu žig 4; vola, žig 508, rdeče lisast. — Mestno zavetišče za onemogle, Japljeva ul. 2, ima: konja, brez žiga, lisičje barve, lisa, smrček, 10 let, 155 cm, na desni nogi je preraščen, malo viden žig; kobilo, brez žiga, lisičje barve, lisa, smrček, leva zadnja nad bicelj bela, 20 let, 158cm. — Modic Anton, Ižanska c. 297, ima konja brez žiga, lisičje barve, široka lisa, spodnja ustna bela, desni spodnji bicelj bel, leva zadnja visoko bela, 8 let, 162 cm. — Mori i c Jože, Ižanska c. 275, ima konja, žig 957, lisičje barve zvezda, smrček, 4 leta, 162 cm. — More Karel, Kolezijska ul. 12, ima kobilo, žig Ul, lisičje barve, lisa, smrček, spodnja ustna bela, leva zadnja čez bicelj bela, 7 let, 162 cm, in konja, brez žiga, kostanjeve barve, zvezda, lisa, smrček, sprednja ustna bela, desna zadnja bicelj bela, 8 let, 157 cm. — Mul le r Ivan, Janševa 15, ima konja, brez žiga, temno sivi belec, 6 let, 158cm. — Nered Franc, Rožna dolina, cesta IX-3, ima konja, brez žiga, kostanjeve barve, zvezda, 8 let, 140 cm. — Novak Anton, Litijska c. 1, ima konja, brez žiga, svetal lisjak, lisa na desno, 13 let, 62 cm. — Novak Franc, Zaloška 141, ima kobilo, žig 14, temne kostanjene barve, zvezda, 13 let, 169 cm. — Novak 1'rane, Vič št. 27, ima konja, brez žiga, lisičje barve, zvezda, lisa, smrček, spodnja ustna bela, obe zadnji bicelj beli, 7 let, 162 cm, in konja, brez žiga, kostanjeve barve, belo dlako na čelu, 12 let, 154cm. — Novak Jakob, Za vasjo 8, ima kobilo brez žiga, lisičje barve, svetla, 12 let, 163 cm, in samski lestveni voz ter komatno opremo. — Oblak Marija, Glince XVII/1, ima voz. — Okoren Mihael, Krakovska ulica 25, ima konja, žig 2284, kostanjeve barve, brez znakov, 7 let, 157 cm, in voz št. 70. — O r a ž e m Josip, Predovičeva št. 5, ima konja, žig 218, kostanjeve barve, na obeh straneh vratu belo liso, bela dlaka na čelu, 20 let, 160cm. — Pajk Franc, Kobaridska ul. 32, ima kobilo, žig 13, lisičje barve, zvezda, 8 let, 159 cm. — Pance Anton, Vič št. 8, ima konja, žig 1526, svetle lisičje barve, zvezda, smrček, 17 let, 160 om. — Pavlič Ferdo, Tržaška 101, ima konja, brez žiga, temne kostanjeve barve, 9 let, 160cm. — Peterca Franc, Vodnikova 232, ima konja, žig 214, kostanjeve barve, cvetka, 8 let, 150cm. — Pirnat Ivan. Tržaška c. 105, ima konja, žig 17 temne kostanjeve baTve, desna zadnja bicelj črno-bel, leva zadnja nad bicljem bela, 7 let, 153 cm, in konja, žig 18, vranec, zvezda, sprednja desna polbiclja bela, obe zadnji nogi preko biclja beli, 8 let, 154 cm. — Pogačar Ivan, Vodnikova c. 106, kobilo, brez žiga, izabela, bela griva, zvezda, 15 let, 146 cm. — Pozaršek Jože, Ižanska c. 336, ima konja, žig 1460, lisičje barve, dolga lisa, smrček, 15 let, 161 cm. — Puciher Anton, Medvedova c. 22, ima kobilo, žig a e 16, kostanjeve barve, na levem stegnu zadaj rana, sicer brez znakov, 12 let, 150 cm. — Ravnikar Frančiška, Vič 21, ima kobilo, brez žiga, lisičje barve, lisa, smrček, 7 let, 142 cm. — Rezar Franc, Dolenjska c. 64, ima lestveni voz. — Rode Franc, Zaloška c. 28, ima konja, brez žiga, kostanjeve barve, na nosu belo dlako, vse štiri noge preko biclja bele, na levi strani sedla belo liso, 8 let, 152 cm. — Rozman Vinko, Ižanska c. 130, ima konja, žig 213, kostanjeve barve, 18 let, 153cm. — Sanatorij Leoni-šče, Zaloška c. 11, ima konja, brez žiga, postrvasti belec, brez znakov, 15 let, 150 cm. — Sapošnikov Jurij, Zaloška c. 129, ima konja, žig 44, kostanjeve barve, mala zvezda, cvetka, obe zadnji nogi preko biclja beli, 7 let, 150cm. — Simončič Franc, Krakovski nasip št. 24, ima konja, brez žiga, kostanjeve barve, zvezda, 20 let, 154 cm. — Sirnik Valentin, Draveljska 20, ima konja, žig 212, lisičje barve, cvetka, lisa, smrček, spodnja ustna bela, 7 let, 151 cm. — Sitar Ivana, Vodnikova c. 52, ima kobilo, brez žiga, lisičje barve, bela dlaka na čelu, 9 let, 150cm. — Scagnetti Franc, Meteljkova ul. 19, ima kobilo, žig št. 19, lisičje barve, široka lisa, zadnja leva čez bicelj bela, 9 let, 163 cm. — Smerkolj Pavel, Vič 24, ima konja, brez žiga, rdečkasti belec, široka lisa, smrček, spodnja ustna bela, 10 let, 150 cm. — Sojer Franc, Vič št. 35, ima konja, žig 135, kostanjeve barve, obe zadnji bicelj beli, 8 let, 159cm. — Sterle Janez, Črna vas 219, ima konja, brez žiga, lisičje barve, lisa, smrček, 10 let, 158 cm. — Svetek Ciril, Stepanja vas 24, ima konja, brez žiga, kostanjeve barve, 18 let, 158cm, zvezda, smrček. — Škafar Alojzij, Ižainska c. 459, ima konja, brez žiga, postrvasti belec, 18 let, 145 cm. — Škulje Terezija, Sv. Petra c. 30, ima kobilo žig 3041, kostanjeve barve, cvetka, obe sprednji Dolbiclja pisani, obe zadnji nad bicljem beli, 13 let, 152 cm. — Šte-pic Angela, Hradeckega c. 30, ima konja, žig 81/89, lisičje barve, zvezda, lisa, smrček, desna zadnja bicelj bel, na desno oko slep, 12 let, 150 cm, in žrebe mošk. spola, brez žiga, sivi belec, zadnja leva bicelj bela, lisa, 3 mes. star. — Štrukelj Mihael, Zapuška ul. 8, ima konja, brez žiga, vranec, na glavi belo-pisan, na desni strani vratu bele pike, 20 let, 154 cm, in konja, žig 289, kostanjeve barve, lisast, smrček, oba zadnji- čez bicelj beli, 10 let, 157 cm. — Šuštar Franc, Dolenjska c. 12, ima konja, žig 1098, vranec, obe zadnji svitek pisan, 13 let, 160 cm. — Tobias Stanko, Zavrti 12, ima kobilo, brez žiga, svetle lisičje barve, lisa, smrček, spod. ustna bela, obe zadnji do kolena beli, 6 let, 160 cm, in konja, brez žiga, sivi belec, zadnja desna bicelj bela, zadnja leva čez bicelj bela, 5 let, 160cm. — Velkavrh Framc, Rožna dolina IH29, ima konja, žig 8, vranec, brez drugih znakov, 6 let, 142 cm. — Vidmar Albin, Črna vas 422, ima konja, brez žiga,, svetel lisjak, lisa, smrček, sjjodnja ustna bela, sprednja leva bicelj bel, spred, desna in obe zadnji v biclju beli, 7 let, 153 cm. — V i n o c e t, tovarna kisa, Vič 38, ima konja, brez žiga, ru-javkasti belec, 8 let, 162 cm. — Vokal Anton, Hauptmanca 30. ima kobilo, žig nečitljiv, temne lisičje barve, lisa, smrček, 6 let. 145 cm. — Vovk Vinko, Gerbičeva 19, ima konja, žig 275, temne kostanjeve barve, desna zadnja pol; biclja bela, leva zadnja bicelj bel, 7 let, 15? cm. — Vrbinc Ivan, Peruzzijeva 105. ima kobilo, žig 122, kostanjeve barve, desna zadnja polbiclja bela, v sedlu odtisek, 13 let, 142 cm. — Vrhove Jože, Poljanska 46, ima konja, žig 644, kostanjeve barve, 6 let, 160 cm, in konja, brez žiga, kostanjeve barve, zvezda, 11 let, 161 cm. — Zajc Anton, Jurčkova pot 99, ima kobilo, brez žiga, lisičje barve, spodnja ustna bela, zadnja leva čez bicelj bela, 5 let, 154 cm. — Zajc Franc, Potočnikova 8, ima konja, žig 154, belec, žabji gobec, 12 let, 170 cm. -— Zakotnik Ivana, Podutiška 41, ima konja, brez žiga, lisičje barve, lisa. smrček, zadnja leva bicelj bela. na levem stegnu šop belih dlak, 7 let, 161 cm. — Zalar Franc, Pleteršnikova ul. 25, ima konja, brez žiga, kostanjeve barve, brez znakov, 18 let, 155 cm. — Zalar Franc, Vič 207, ima kobilo, brez žiga, vranka, zvezda, gobasta po glavi, 20 let, 162 cm. — Zalokar Marija, Tržaška c. 44, ima konja, brez žiga, kostanjeve barve, brez znakov, 8 let, 160 cm. — Zavašnik Andrej, Vič št. 14, ima kobilo, žig 217, mešane lisičje barve, lisa, smrček, obe zadnji visoko beli. 7 let, 150 cm. — Zdešar Alojzij, Vič 41, ima konja, brez žiga, kostanjeve barve, zvezda, rape na obeh zadnjih nogah, 15 let, 168cm. — Zdešar Ivan, Vič 31, ima konja, žig ležeča 8, sivi belec, 6 let, 152 cm. — Zorc Franc, Vodnikova 239, ima konja, žig 545, kostanjeve barve, leva zadnja polbiclja pisana, 8 let, 150 cm. — Žab jak Ivan, Žapuška 17, ima konja, žig 213, kostanjeve barve, brez znakov, 20 let, 157 cm. Občina Bloke: Maček Jože, Kladek št. 3, ima lestveni voz št. 1. Občina Brezovica pri Ljubljani: Koza- mernik Henrik, Brezovica 26, ima vola mon-tafonske pasme, žig 503. Občina Dobrova pri Ljubljani: Smrtnik Valentin, Brezje 28, ima konja, žig 10, temnosivi belec, 7 let, 140 cm, na desni strani zadaj kila. — Tomšič Jurij, Brezje 29, ima vola montafonske pasme, žig 431. Občina Dol. Logatec: Košir Janez, Dol. Logatec 6, ima vola sive barve, žig 218, 4 leta. — Županstvo Dol. Logatec ima tri sive vole, od katerih ima eden žig 36, in konja, žig 1575, lisičje barve, z mešano belo barvo, lisa, smrček, spodnja ustna bela, 4 leta, 158 cm, in konja, žig 16, kostanjeve barve, cvetka, desni zadinji bicelj pisan, na sedlu bela lisa, po vsem hrbtu temna črta, 8 let, 126 cm. Občina Domžale: K i r c h e r Ivan, ima kobilo, brez žiga, rjave barve, na desnem plečetu rana, 9 let, 166 cm. Občina Gor. Logatec: Petek Janez, Gor. Logatec 44, ima konja, brez žiga, lisičje barve, lisa, smrček, 8 let, 157 cm. . Občina Horjul: Kogovšek Janez, Vrzde-nec 56, ima kobilo, žig 2198, kostanjeve barve, 17 let, 152 cm. Občina Hotederšica: Turk Ivan, Hoteder-šica 1, ima konja, brez žiga, postrvasti belec, 15 let, 162 cm. Občina Ihan: St'arin Terezija, Mala Loka 4, ima konja, brez žiga, postrvasti belec, 20 let, 150 cm. Občina Mengeš: Močnik Rudolf, Veliki Mengeš štev. 23, ima vola montafonske pasme, brez žiga. Občina Radomlje: Vrenjak Pavel, Kolo-vec 7, ima konja, žig 2, postanjeve barve, lisa, smrček, leva zadnja bicelj bel, 20 let, 157 cm. Občina Rakitna: Kovačič Franc, Rakitna 15, ima vola, sive barve, žig 599. — Kranjc Anton, Rakitna 22, ima vola, sive barve, žig 205. — Kranjc Jože, Rakitna 25, ima vola, temine sive barve, žig 255, in vola pšenične barve, žig 260. — Kr Žič Franc, Rakitna 16, ima vola, temne sive barve, žig 381. — Lenič Janez, Rakitna 16, ima vola pšenično-belo lisast, žig 262. — Mi k uš Franc, Rakitna 67, ima vola, črne barve, brez žiga. — Susman Franc, Rakitna 28, ima vola, svetlo sive barve, žig 246. — Šivic Franc, Rakitna 75, ima vola, rujave barve, žig 266. — Vidmar Janez, Rakitna 62, ima vola, temno-sile barve, žig. 539. Občina Rovte: Kunc Jakob, Rovte št. 99, ima kobilo, brez žiga, kostanjeve barve, široka lisa, spodnja ustna bela, vse štiri noge preko biclja bele, 7 let, 167 cm. — Lukan Pavel, Praprotno brdo 11, ima kobilo, brez žiga, sivi belec, 8 let, 143 cm, in kobilo, žig 601, vranka, zvezda in lisa, 8 let, 152 cm. Občina Smlednik: Avguštin Jože, Zapoge 6, ima vola, belordeče barve, žig 43. Občina Žiri: Občina ima 12 volov s sledečimi žigi: 7. 65, 84, 90, 179, 235, 245, 330, 391, 507, 534 in 799. Mestna občina ljubljanska ima v shrambi tudi: motocikel B. M. W„ mot. št. 3B 39/701200, ter motocikel s prikolico Ilarlev Davidson, mot. št. 27 J 5317 in 8 koles teh-le evid. številk: 9314, 14051, 93753, 100695, 105350, 122430, 142009, 208713, kolo Pax, tov. št. 320697 in kolo Opel, evid. št. 121588. Kdor izmed oškodovanih lastnikov najde pri navedenih posestnikih svojo živino, naj se z dotičnim posestnikom in z živino ter s potrebnimi dokazili zglasi v Ljubljani na Mestni pristavi, Kodeljevo 2. Maršal Italo Balbo: Italijanski roji nad svetom Stormi d’Italia sul mondo Posadke so ganjene in navdušene zaradi leta nad velikim starodavnim mestom. Videli so, kako se čudež starega veka ■ svojim ranjenim marmorjem klanja mladim Ikarjevim maščevalcem. Videli so, kako ob kamniti lepoti preteklosti po pločadih novega mesta cveto napisi, ki pojejo slavo bodčnosti: »živela Italija«. 4. V letu nad starodavno zemljo. Od skrajnega konca Attike letimo čez otok Makronisl To je dolg in ozek jezik zemlje. Nobene hiše, nobenega drevesa. Moj radio na krovu prestreže ta trenutek sporočilo povelj-dva neke od našili spremstvenih torpedovk. Sporočilo opozarja lorpedovko, da je en stroj moral pristati blizu otoka, katerega sem vprav preletel. Torpedovka zagotavlja, da bo takoj odplula Ija. Od roja se odtrga še drugi hidroplan, ki se spušča, da bo vprašal, če potrebuje pristali stroj pomoči. Ta pa da znamenje, la ne potrebuje ničesar. Mora biti majhna poškodba, ki jo bodo piloti lahko popravili z domačim orodjem. Nadaljujem pot mirnejše. Sporočili so nam začetek slabega vremena za nad Zlatim prelivom, med otokoma Negroporte in Andros. Toda prav ta hip pokuka izmed oblakov sonce. Res pa je, da gre za bledično in zelenkasto sonce z vsemi znamenji prirojene bolezni. Toda sonce vseeno stori, kar more, da bi se upiralo napovedim vremenarjev. Nad morskim površjem vztraja lahna megla. Valovi so še vedno globoke in goste barve. Pri razjedem koncu Evbeje pa izgube dragocene barvne odtenke od smaragda do topaza, od ametista do malahita. Preden sem šel, se je moji ženi zljubilo, da mi je na polno listov napisala nekaj Forcolovih osupljivih enajstercev. Pomolim nekaj listkov svojim popotnim tovarišem. Zabavam se, ko opazujem presenečeni obraz motoristom ki ne razumejo. Njihove ustnice mrmrajo zvočne stihe, jaz pa uganjujem njihov ritem. Ko sem bil fantek, mi je toliki poezije vzbujal sanje ob odprtih očeh: »Brodar — ki je jadral po tem morju pred fcvbejo je v gosti megli videl iskre, bleščeče se s čelad in suvajočih mečev ...« S prstom pokažem na otok pod nami, s katerega vstaja do nas nad tisoč petsto metrov visoko mogočni vrh gore Sv. Elije. Delajo se, kakor da razumejo in se smehljajo. Sonce vedno odločneje zlati vasice na razjedenem obrežju in meče kovinske drobce na visoko odprto morje, ki je pred nami. Zbogom, otok vernikov! Zdaj smo v širnem kraljestvu vetrov, sami med nebom in morjem. Pot kaže prehod med otokoma Sehiros in Psava. A opazim samo zadnjega, drugi se izgublja v megli. Bližamo se otoku Mitileni, nekdanjemu Lesbosu. Kje bo pesnica Sapfo z vijoličastimi lasmi? Kar naprej plovemo nad spomini iz srednje šole, ki vsak trenutek pripenjajo misel in srce na katero slavno ime. To morje je zares morje spominov. Veter bi nas rad malo raztresel z nekaj plesnimi zavoji, ki so pa sicer izredno vljudni. Moj stroj bi rad povabilo zavrnil hi nad osuplim mestom. Hrum naših motorjev ustavlja ljudstvo po sili prijazen in plesati tudi, kadarkoli ni do plesa. Med zadnjim jezikom zemlje, ki smo ga preleteli pri otoku Negroponte in med obrežjem Azije zaznamuje naš zemljevid tri sto kilometrov. Zdaj je deset in pol: moramo biti blizu. In res, glej na morju majhno grbo. Otok Tenedos je. Tam so se izkrcali Agamemnonovi Grki, da bi vzeli nazaj lepo Heleno. Preletim otok, ki je neobljuden in jalov kakor.vsi njegovi bratje, ter se bližam obrežju. Radi bi zagledali Trojo. Najslavnejši reki starega veka, Ska-mander in Simoeus, lijeta v morje svoje skope vode. Malo epi-čnega kažeta. Pokrajina je navznoter skalovita, gola in žolta, med hrbti hribovja, oskubljenega in otožnega. Zemljevid mi pravi, da je v poslednji utrdbi na njih videti slovito zidovje, po katerem je zmagoslavno peljal Ahilov voz in za seboj strmoglav vlekel truplo nesrečnega trojanskega junaka. A ne posreči se mi razbrati zidov, ne Akropole, svete neumr^tvi poeziji. Sonce v svoji rumenkasti luči izenačuje borno ?m'"' ilovico s sledovi' epičnih podrtin. 5. Spust na carigrajske obali. Zdaj smo nad ustjem Bospora. Vreme je še naprej pl* » >il0 do nas, izdajalsko do vremenarjev, ki so ga napovedovali viharno in nedostopno. Za tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič - Izdajatelj: Inž. Jože Sodja - Urednik, Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna nn™Anin»» je 10 din, za inozemstvo 25 din — Uredništvo: Kopitarjeva uliea 6/II1 — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon 40-01 do 40-05 — Podtalnic«t Maribor, Celje. Ptuj, Jesenice, Kranj, Noyo mesto, Trbovlje