Razlskovanje, človek In druiba
Lastno znanje — naša hrbtenica
Kplsanju tegasestavka mejespodbudllovečrazlogovhkrati. Eden med njimi jetudita,dasmo v naši občini v minulem letu (1983) na področju inovatlvne dejavnosti storlli precej, vendar pa tega nismo znali (all hoteli) povedati šlrši javnosti. Morda se ob tem lahko vpraiujemo, ali je bllo to stor-jeno iz skromnosti ali pa so bili vzroki drugje.
Če gledamo nazaj na prehojeno pot, se sreču-jemo z dvema dejstvoma, ki sta spremljali naš jugo-slovanski razvoj vse do danes. Na eni strani smo po končani obnovi porušene domovine gradili novo in-dustrijsko družbo brez ustreznih strokovnih kadrov (razvoj tedanjega gospodarstva je slonel na Ijudeh, ki so bili po izobrazbi največ tehniki), pa vendar je v tedanjem času zaradi želje delovnih Ijudi po hitrej-šem razvoju gospodarstva potekala tudi inovativna dejavnost. Znani so primeri izumiteljstva in raciona-lizatorstva v naših na novo osnovanih delovnih ko-lektivih po uvedbi delavskega samoupravljanja (po zakonu iz leta 1950). Znani so tudi napori delovnih kolektivov po letu 1948, ko se je bilo treba zaradi go-spodarske blokade z vzhoda še močneje nasloniti na lastne sile v prvem petletnem planu. Kljub vsem tem dejstvom pa je na drugi strani kazalo, da gre ra-z\toj na bolje, da se bo s prihodom novih, šolanih ka-drov inovacijski proceszačel razvijati hitreje. Čeprav smo bili po številu izumov na delavca na dnu sve-tovne lestvice, nas to takrat ni motilo, ker smo raču-nali, da bo prihodnost te razlike izravnala.
Žal pa se je kasnejši razvoj pokazal v drugačni luči. Namesto da bi se čimbolj postavili na lastne noge, smo postajali čedalje bolj odvisni od tuje teh-nologije in s tem tudi odvisni od prodajalcev te teh-nologije. Naša država, čeprav srednje razvita, je namenjala zelo malo skrbi izdelavi lastne tehnolo-ške strategije in lastnim raziskovanjem. Usmerjeni smo bili predvsem v nabavo in uporabo tuje tehnolo-gije, brez ambicij, da bi jo čimprej sami osvojili in na-dalje razvijali. Prav tako nismo imeli niti jasno raz-členjene politike, s katero bi se izognili negativnim posledicam restriktivne poslovne prakse, ki so jo prek sistema pogodbenih klavzul izvajali imetniki tehnologij v svetu. Od tod tudi naša pretirano velika tehnološka odvisnost, ki je samo delno izraz naših nezadostnih ekonomskih in raziskovalnih možnosti.
Lastna tehnološka strategija je imperativ sodob-nega gospodarstva. Danes poteka v svetu ekonom-ska in socialna kriza, vendar pa poteka tudi močna znanstvenoraziskovalna in tehnična dejavnost, ka-tere rezultati bodo imeli pomembno vlogo pri reše-vanju ali nadaljnjem zaostrovanju sedahjih družbe-nih protislovij v skladu z razmerjem sil v svetu in spremembami, do katerih bo neogibno prišlo. V tem smislu lahko govorimo o revolucionarnem pomenu tehnologije za sodobni razvoj v svetu.
Tudi v našem, občinskem gospodarstvu, bo imela tehnologija pomembno vlogo. Za vse gospodarske dejavnostl, zlasti za tiste, ki so ekonomsko najbolj propulzivne v naših razmerah. Za naš razvoj bo treba ddločiti programe dolgoročnega tehnološkega razvoja, ki pa bodo morali biti stvar dogovora organi-zacij združenega dela, občinskega izvršnega sveta in občinske raziskovalne skupnosti, seveda ob upoštevanju kriterijev enotnega jugoslovanskega trga in skupne strategije tehnološkega razvoja.
V bližnji prihodnosti bo prišlo do preobrata v ce-lotni tehnološki strategiji, doprehodaz neobnovljivih na obnovljlve vire energije in surovin. Kot ob vseh drugih velikih tehnoloških spremembah (era mikro-procesorjev, biotehnologija, genetika itd.) bomo mo-rali poiskati pravo pot za razvoj v naši občini. Ob tem se sprašujemo, ali smo za to tudi sposobni?
če na takšno vprašanje odgovorimo z zavestjo, da vsaj kolikor toliko poznamo razmere v naši občini, potem bi bil odgovor pritrdilen. Pred še skoraj petimi ieti tega ne bi mogli trditi. Naš tehnološki razvoj je slonel na tuji tehnologiji. Zelo malo je bilo razisko-valnoga dela, še manj pa motivacij za spodbujanje raziskovalnega dela. Zato tudi poslovodni organi,
odgovorni za razvoj svojih organizacij združenega dela, niti niso bili zahtevni do raziskovalcev, naj se lotevajo novih rešitev in oblik inovacij, ki bi prispe-vale k uspehu in napredku organizacije združenega dela. Takšno stanje so nam prikazali odgovori na anketo, ki jebila izvedena med šišenskimi organiza-cijami združenega dela.
Sedaj so po mnenju vse širšega kroga poslovnih Ijudi nastopili časi, ko je trebagledati na lastni razvoj, oziroma se nasloniti na lastno znanje.
Sodobna domača pa ludi mednarodna konku-renca terja od ponudnikov stalno inoviranje proizvo-dov. Z vidika vsake organizacije združenega dela v naši občini je ekonomska nuja, da organizira, ozi-rom.. da se vključi v organizacijo raziskovalnega dela. Kajti le tista OZD, ki organizira razvojno razi-skovalno dejavnost, oziroma vsaj spoštuje njene iz-sledke, ki producira novo znanje, nove ideje, prihaja do invencije, to je novega znanja, ki ga je treba šele uporabiti v gospodarske namene in s tem invencijo spremeniti v inovacijo. Ker je invencija rezultat razi-skovalno razvojnega dela, ki še ni gospodarsko upo-rabljen, lahko trdimo, da je najtežja ovira prehod med invencijo in inovacijo, saj se na tej poti postav-Ijajo včasih nepremagljive ovire, ki pa niso vedno re-zultat objektivnih dejavnikov.
ko smo podeljevali inovacijske nagrade za leto 1982, smo se srečavali s problemi, na kakšen načrn poiskati izumitelje v občini. Enako se nam je zgodilo v letu 1983. Kljub vsem objavam v Javni tribuni, De-legatski tribuni, ni bilo nobenega odziva. Tudi po razgovorih s poslovodnimi organi o tej zadevi akcija ni potekala najbolje. šele z objavo razpisov v lokal-nih (tovarniških) glasilih nam je uspelo zagotoviti predloge za podelitev inovacijskih nagrad za leto 1983.
Ti predlogi kažejo, da so med nami Ijudje, ki ob svojem delu vlapajo v študij veliko svojega prostega časa, zlasti pa še znanja, ki se ob dobri pomoči or-ganizacije združenega dela, kjer so zaposleni, spremeni v pozitiven uspeh, ki ima svojo tehnološko in ekonomsko vrednost in ki že pomeni spremembo v tem, da se proces začenja razvijati v smeri razvoja in uporabe lastne tehnologije in znanja. Ker pa je znanje produkcijski faktor, s katerim je treba uprav-Ijati enako kot z drugimi proizvajalnimi sredstvi, nam ne more biti vseeno, kako v organizacijah združe-nega dela ravnajo z inovatorji, kakojih nagrajujejo in podobno. Še bolj pa nam ne more biti vseeno, kako raziskovalno industrijsko lastnino raziskovalnih oddelkov, tozdov ali posebnih oddelkov prenašajo v proizvodnjo in kako vrednotijo to znanje v material-nem pogledu.
Prav gotovo skromna nagrada ali priznanje ne more odtehtati raziskovalnega dela. Treba je najti poti mesebojne dohodkovne povezave, ki mora te-meljiti na dohodkovnih odnosih med raziskovalnimi in proizvodnimi organizacijami, v katerih naj bodo zajete vse mogoče oblike od skupnega prihodka, skupnega dohodka ali svobodne menjave dela. Šele ko bi na tak način razrešili te probleme (ki pa niso samoobčinski), bi lahko vzpostavili ravnotežje med raziskovalnim in proizvodnim delom.
Seveda pa se kot rezultat vseh teh razmišljanj ka-žejo uspehi, ki so bili doseženi v naši občini v prete-klem letu 1983. Negre tolikoza vsebino posamezne raziskovalne naloge in njenega sklepa, kot za dej-stvo, da so se začeli ravnati po tokovih sodobnega razvoja tehnologije in prišli do spoznanja, da nas lahko le lastno delo in naslonltev na lastno tehnolo-gijo uvrsti v krog samostojnih ustvarjalcev svojega razvoja z čimmanjšo odvisnostjo od zunaj.
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti Ljub-Ijana Siška je na svoji 7. seji dne 8. maja 1984 spre-jela sklep, da upošteva predlog komisije za izvajanje inovacijske dejavnosti pri občinski raziskovalni skupnosti Ljubljana Šiška in da potrdi podelitev ino-vacijskih nagrad ža leto 1983 naslednjim skupinam
in posameznikom (upoštevanje pravilnik o inovacij-skih nagradah):
Velika plaketa z denarno nagrado
skupini avtorjev in sodelavcev iz AERO Celje, TOZD Tovarna Celuloze Medvode za raziskovalno nalogo »Zamenjava uvožene celuloze sulfatnih iglavcev z domačo celulozo sulfitnih iglavcev«, ki pomeni velik uvozni prihranek ter občutno poveča-nje dohodka.
Diploma z denarno nagrado
dvema avtorjema iz SOZD Slovin, TOZD Vinar-stvo Ljubljana za raziskovalno nalogo »Industrijska proizvodnja karamela — substance za barvanje osvežilnih pijač ali drugih kislih prehrambenih arti-klov«, ki pomeni inovacijo v času, ko postaja uvoz zaradi neugodnih gospodarskih razmer vse težji.
Diploma z denarno nagrado
skupini petih avtorjev iz SOZD IMP, DO IKO, TOZD Skip, za raziskovalno nalogo »Uvajanje v proizvodnjo hidravličnih cilindrov«, ki pomeni med drugim na npvo, oziroma s sodobno tehnologijo ra-zvite hidravlične cilindre pri gradbenih strojih, ki jih SKIP uspešno prodaja tudi na mednarodnem trgu.
V
Diploma z denarno nagrado
skupini štirih avtorjev iz ISKRE, Industrija za av-tomatiko, TOZD Tovarna naprav in elementov za energetikp in teleinformatiko Ljubljana Stegne, za raziskovalno nalogo »Mikroračunalniški informacij-ski sistem v funkciji organizacije maloserijske proi-zvodnje«, ki pomeni dosežek k hitrejšemu razvoju TOZD DO Iskre Avtomatike, sa je tehnično dognan, komercialno uspešen in je pripomogel k prodoru na konvertibilno področje.
Knjižna nagrada
dvema avtorjema iz LEK Ljubljana, tovarna far-macevtskih in kemičnih proizvodov Ljubljanaza na-logo »Elektronska regulacija vrtljajev programator-jev na strojih SERVAC 77«, ki pomeni izdelavo iast-nega načrta in r\ove elektronske kartice v injekcij-skem obratu TOZD Farmacija namesto uvoženih delov. S tem je bil prihranjen devizni strošek uvoza.
Knjižna nagrada
skupini avtorjev iz DONIT Medvode za tehnično izboljšavo pri škarjah BIL. ki jih potrebujejo pri reza-nju oziroma obrezovanju plošč. S tehnično izbolj-šavoso prihranili pri času, kakor tudi pri materialu ter energiji.
Knjižna nagrada
skupini avtorjev \z ISKRE, Industrija za telekomu-nikacijo in računalništvo Kranj, TOZD MSO Ljublja-na, za tehnično izboljšavo in inovacijo pri izboljšavi baterijske slremenke ter preizkusne omarice ter za inovacijo nadomestila doslej uvoženega merilnika dolžine signalov HASTLER ter osciloskop.
Knjižna nagrada
avtorju iz KS Šentvid za izboljšavo jamarske opreme, ki pomeni na področju jamarstva nov pri-spevek k tehnični izpopolnitvi opreme, po drugi strani pa zagotavlja večjo varnost jamarjev.
Ob koncu bi morali poudariti, da te nagrade in priznanja še zdaleč ne morejo odtehtati vloženega truda v raziskovanje. So pa le del pozornosti, ki jo iz-kazuje družba za njihov prispevek k širši družbeni stvari.
Nedvomno velja ugotoviti, da je edino človek, ki razvija svoje znanje in sposobnosti, tisti dejavnik, ki v raziskovanju predstavlja nosilca razvoja celotne družbe. Tega se moramo vseskozi zavedati. Zato smo dolžni njihove dosežke po eni strani uveljavijati v procesu družbene reprodukcije, po dfugi strani pa njihovo delo in prispevek tudi materialno ovrednotiti.
Letošnjim prejemnikom inovacijskih nagrad pa iz srca čestitamo in se jim zahvaljujemo za njihov pri-spevek širši družbeni skupnosti.
Dr. Franci Stare