AKTUALNO VPRAŠANJE
Spet smo na začetku zimsko sezone, k* je primeren čas tudi za poživitev vzgojnega dela. Toda pri tem dcln se k»£a Se razdrobljeno?* in nesodelova-njo raznih organizacij — slrdJkatov, raznih komisij, društev, Svobod, organizacij Rdečega križa in vrste drugih, ki vsaka po svoje organizira vzgojno izobraževalno delo.
Širša smotrna izobraževalna đejav-■«st potrebuje več koordinacije v delu TMk  teh  organov.  Potrebni  bi bili
•krajni, pa tudi občinski izobraževalni centri, ki naj bi vso to dejavnost združevali in usmerjali. Tak center *r> i* prejšnje Ljudske univerze že vznik nil na Jesenicah. Tudi v Kranju in Sitoiji Loki, kjer te univerzo delujejo, se kaže potreba po širši organizaciji. Telo, ki bi združevalo vse zainteresirane organe v enotno načrtno delo, je ▼ okrajnem merilu že predvideno. Prav tako naj bi taka telesa (ne glede ■» to, ali naj bi jih imenovali izobraževalno centre ali kako drugače) osnovali tudi v občinah.
Delo teh centrov no bi bilo v tem, da bi prevzeli sedanjo skrb vseh organizacij, ki se sedaj ukvarjajo z vzgojno dejavnostjo, marveč obratno. Tem organizacijam bi morali centri le pomagati pri iskanju predavateljev, prostorov, sestavljanju programov in podobno. Taka enotna izobraževalna dejavnosi bi nedvomno žela večje uspehe že v sedanji in tudi v prihodnjih zimskih sezonah.
K. M.
AKTUALNO VPRAŠANJE
S SEJE ObLO KRANJ
Na dnevnem redu „Roleta" in „Kovinar"
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
LETO X., ST. 97 — CENA DIN 10.-
Kranj, 16. decembra 1957
V prostorih ObLO Kranj sta bili v četrtek, 12. t. m. ločeni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev ObLO. Oba zbora sta razpravljala med drugim o položaju v kranjskih podjetjih »Roleta« in »Kovinar«, o prispevku ObLO za ureditev kanalizacije na Golniški cesti in o naročilu načrtov za most čez Kokro.
Odborniki so poslušali najprej poročilo o »Roleti«, ki ga je po naročilu oddelka za gospodarstvo ObLO pripravila posebna strokovna komisija. Podjetje »Roleta-mizarstvo« zaposluje 170 delavcev, od katerih je 115 visoko kvalificiranih in kvalificiranih. To razmerje ni najboljše in označuje prej obrtniško kot industrijsko dejavnost. Obratni prostori podjetja »Roleta« so zelo neprimerni, tesni in nimajo potrebnih higienskih, sanitarnih in varnostnih naprav. Vse to seveda vpliva tudi na delo. Posledice težkih delovnih pogojev se kažejo pri velikem številu obolenj in v nestalnosti delovne sile. Komisija je ugotovila tudi slabo organizacijo celotnega poslovanja v podjetju in zaradi tega meni, da podjetje v takih razmerah ne more več dolgo obstojati. Ljudski odbor je v zvezi s tem sklenil, naj podjetje do 31. januarja 1958 sestavi proizvodni program in pri tem upošteva možnost združitve mizarskega obrata z žago Britof ter odcepitev   obrata   za drvonitke.
Bo gradbeništvo kos nalogam ?
Hiter družbeni razvoj zahteva od gradbeništva vedno več. Lahko bi celo rekli, da so jo gradbena dejavno®'-, šel« razživela. Takšnega tempa gradnje pa domače gradbeništvo in industrija gradbenega materiala ne bosta vzdržala, če ne bomo krenila iz dosedanje poti,' saj so kapacitete demačih podjetij splošnega družbenega sektorja od leta 1954 do leta 1056 nazadovale za 43 %, namesto, da bi napredovale. V letu 1957 je sicer obseg gradbenih, storitev znatno porastel, kar pa ni posledica razširitve gradbenih kapacitet, temveč bolj posledica ugodnih vremenskih razmer. Gradbena operativa ima z deli, ki jih jo (prevzela le los, easedenih za leto 1958 okrog 20 % svojih kapacitet. Program novih gradenj pa jo tolikšen, da se resno vpražujemo, kdo bo vsa ta dela opravil in od kod bomo vzeLi take količine materiala za nove gradnje.
Kapacitete je moč povečati z najemanjem nove delovne sile in z razširitvijo mehanizacije. Doslej je moralo gradbeništvo zaradi objektivnih težav Ubirati .prvo lažjo pot; rezultat ,je zanemarjena mehanizacija in visoka udeležba nekvalificirano delovne stila
Prihodnje leto nameravamo na Gorenjskem precej graditi, toda kapacitete gradbenih podjetij so premajhne Tudi gradbenega materiala ni dovolj
v proizvodnji. Tako znaša vrednost osnovnih sredstev, ki odpadejo na posameznega delavca v gradbeništvu le 324.173 din, v drugih panogah gospodarstva pa od 1,057.000 do 2,317.000 din. Zastarelost osnovnih sredstev 7 gradbenih podjetij jo 43 %. Podjetja morajo zato nujno najeti kredite in obnoviti zastarelo mehanizacijo. Napačno je misliti, da le nove investicije vodijo k rešitvi. Nekatera podjetja imajo še precejšnje rezerve. Tako na primer se giblje letni bruto proizvod na zaposlenega v naših gradbenih podjetjih .od 580.000 do 1,340.000 din. Ta razpon v seštevku predstavlja letno 19% vsega brutto proizvoda gradbenih podjetij. Mrtvo sezono je zato koristno izrabiti za sestavljanje operativnih planov, utrditev notranje organizacije, za usposabljanje operativnega kadra za naloge v sezoni, za sklenitev pogodb za dobavo gradbenega materiala in izvedbo obrtnih del itd. Kooperacija med podjetji bi ne samo odpravila te razlike  v  proizvodnji,   temveč  bi tudi
Namesto snega, ki smo ga v decembru pričakovali, nas je pred dnevi presenetil deii. »Zimske« izložbe pa kljub temu vabijo kupce v trgovine. Zlasti mladina se rada ustavljr. pred izložbami in ogleduje smuči, sanke ter razne druge zimske športne rekvizite,  ko pa hočejo starši ustreči njenim željam, se kaj rado
zgodi, d-, jim v trgovinah ne morejo vselej postreči. Tako na primer v trgovini »Slovenije, - šport« v Kranju ljudje PAinan sprašujejo za drsalke, pa ludi drugod jo izbire, is dneva v dan manjša. Vso kaže, da je temu vzrok novoletna inventura, !kar vsekakor ni upravičeno.
znatno vplivala na pocenitev 'gradenj. Potrebujemo tudi sodobnejši gradbeni material.
Očitki, da podjetja gradijo počasi in drago, so deloma upravičeni. Kdor od blizu pogleda gradbeno proizvodnjo, bo ugotovil, da uporablja današnji zidar enako gradivo in dela na enak način, kot njegov prednik pred več desetletji, vendar ne povsem po svoji krivdi. Industrija gradbenega materiala je močno zaostala za drugimi industrijskimi .panogamd. Zastareli obrati ne dajejo dovolj izdelkov. Kakih 40 do 60 milijonov opeke je treba letno uvažati iz drugih republik. Naše opekarne delajo večinoma polno opeko, ker s starimi stroji ne morejo začeti izdelovati sodobnih tenkostenskih votlih izdelkov. Nujno je treba takoj opremiti vsaj dve opekarni na Gorenjskem s sodobno vacuumsko stiskalnico. Ta stroj odstrani iz gline zrak in jo zgosti, kar omogoča, da se surovi izdelek kljub tankim stenam ne deformira. Proizvodnja sodobnih tenkostenskih opečnih izdelkov je hitrejša, transport cenejši in poraba gline minimalna. Vo-tlaki se zaradi tankih sten hitreje sušijo in žge, zalo je tudi poraba goriva občutn<- manjša, skratka, opekarna lahko ceneje postavlja na trg v istem času večje količine izdelkov. Gradnja z večjimi zidnimi enotami je hitrejša in cenejša, stropni opečni element: pa prihranijo letno velike količine lesa, ki se lahko uporabijo v druge, ekonomsko bolj utemeljene namene.
Za povečanje asortimenta gradbenega materiala kaže organizirati centre za izdelavo: stropnikov in votlakov iz žlindro jeseniških plavžev ter stropnikov in votlakov iz žagovine in ostruž-kov po sistemu »Dunisol«.
Znatna pocenitev in izboljšanje kva-
liteto gradbenih izdelkov bi bila možna z ureditvijo centralno betonarne za Gorenjsko. Pri letni realizaciji 1,5 milijarde din gradbenih del samo sp'oš-no družbeni sektor porabi letno 30 tisoč m3 peska in gramoza. Material v naravi jo nečist, neipraviilnega granu-laeiijskeg sestava. Ustrezna trdnost betona zahteva dosti večjo porabo cementa.
Neodvisno od gradbenih podjetij je lahko doseči prihran/ke, s tem da se posamezni gradbena interesenti orientirajo na isto zazidalno površino — na koncentrirano gradnjo. Tako je moč občutno znižati stroške za komunalne naprave in stroške za preddela. Pri takii graditvi je moč uvesti boljšo organizacijo dela, koristneje izrabljati pomožni material in mehanizacijo.
Prodajna cena objekta je odvisna tudi od projektantove zasnove. Slab projektni elaborat zelo otežkoča sestavo operativnih planov, moti proizvodnjo, povečuje stroške in podaljšuje do-graditveno dobo. Projektanti morajo tako projektirati, da ima izvajalec objekta na razpolago pravočasno dovolj podatkov za gradnjo. Velika olajšava za graditelja je v tem, da projekti predvidevajo material, ki ga je moč na trgu dobiti in ima standardne m^re. Tudi komisije za revizijo glavnih projektov lahko dokaj prispevajo k pocenitvi gradenj, ker imajo največ možnosti, da zavračajo slabo izdelane projekte ali projekte s nredrago izvedbo in nerealno prikazan.mi predračun:
Investitorji naj v interesu dela izbirajo takšne nadzorne organe, ki skrbe za koordinacijo med njimi, projektanti in izvajalci — torej strokovnjake, režiserje gradbenih del.
Ker bo leto 1968 zahtevalo od gradbenikov in gradbene industrije veiik napor, naj sleherni pomisli, s čim bo lahko prispeval k hitrejši in cenejši uresničitvi gradbenega programa Go-
renjske.
M. M.
Delovno silo naj skuša čim koristneje razporediti, da bo kvalifikacija vsakogar lahko prišla do izraza. Do 31. januarja naj bi »Roleta« predložila Občinskemu ljudskemu odboru tudi predlog za lokacijo novih obratnih prostorov ter predlog za potrebne investicije. V podjetju bodo morali okrepiti tudi knjigovodski in komercialni oddelek z nastavitvijo sposobnih uslužbencev. Oddelek za gospodarstvo pri ObLO bo v kratkem pregledal, kakšen je finančni položaj podjetja in skušal ugotoviti, če bo le-to moglo do konca leta poravnati vse obveznosti, ki jih ima do banke. V primeru, da podjetje tega ne bo zmoglo in da banka odplačevanja ne bo podaljšala, bo ObLO sklepal o uvedbi prisilne uprave.
Živahna je bila tudi razprava o »Kovinarju«, ker podjetje po združitvi z nekdanjo Puškarno nI doseglo predvidenih uspehov, ampak je zašlo v precejšnje finančne težave. Svet za industrijo je na svoji seji dne 4. t. m. o tem razpravljal in predlagal ljudskemu odboru, naj bi se nekdanje podjetje »Kovinar« ponovno osamosvojilo, nekdanja Puškama pa naj bi zaživela kot obrtno podjetje. Ljudski odbor o »Kovinarju« nI sprejel dokončnega sklepa, ampak je priporočil Svetu za industrijo, naj zadevo še prouči.
Občinski ljudski odbor bo prispeval v prihodnjem letu tudi 2 milijona dinarjev za kanalizacijo na Golniški cesti, ki jo že zdaj gradi Vojna pošta Ljubljana. JLA bo zanjo prispevala 6 milijonov dinarjev.
Svet za gradbene in komunalne zadeve je predlagal ljudskemu odboru, naj bi v proračunu za leto 1958 zagotovil finančna sredstva za načrte novega mostu čez Kokro, ker viseča brv kmalu ne bo več sposobna za promet. V zvezi s tem so odborniki sklenili le-to, naj bi svet za komunalne zadeve pripravil podrobnejše poročilo o velikosti  in lokaciji  tega mostu.
-ey
SKOFJA  LOKA DOBTLA SODOBNO AVTOBUSNO POSTAJO
Skofja Loka, 15. decembra —
Tu ie bila danes dopoldne pomembna svečanost ob otvoritvi nove sodobne avtobusne postaje. Slovesnosti se je udeležilo več sto občanov, predsednik ObLO, tovariš Sveto Kobal, predstavniki OLO in drugi. Med gosti smo opazili tudi republiškega ljudskega poslanca Igcrja Peter-nelja.
Današnja prireditev je pomenila hkrati uvod v praznovanje občinskega praznika n je toliko pomembnejša, ker jih spominja na dogodke pred 16 leti. Kot prvi je povzel besedo predsednik DS »Transturista« Pavle Podobnik in orisal razvojno pot omenjenega podjetja.
O pomenu nove avtobusne postaje je govoril predsednik ObLO Sveto Kobal, ki je tudi izročil postajo svojemu namenu. N-ito pa so si številni gostje m občani ogledali še notranje prostore. V zvezi s tem je tovariš Kobal dejal: »Za prav nič manšo nujnost pa ni bilo postavljeno pred nas vprašanje sodobnih prostorov za transportno podjetje, ki se je razvilo v izredno kratkem času, kot posledica potreb in iniciative piebivalci-v. (Nadaljevanje na 2. strani)
Jugoslovani smo bili deležni simpat j
Peter Uzar iz Tržiča, ki je potoval na slavnostno proslavo 40. obletnice Oktobrske revolucije v Moskvo, se je že predstavil naišim bralcem. To je bilo tik pred odhodom. Sedaj, ko se je vrnil, smo ga spet poiskali.
»Ste imeli čas in priložnost, da ste razen proslav vMeli tudi kaj drugega?« <
»Seveda. Bilo je to organizirano. V Leningradu smo bili tri dni. Obiskali smo palačo Smolni, kjer je bil Leninov revolucionarni štab, SId smo na kri-žarko »Avrora«, ki je oddala prvi uporniški strel na cesarski dvorec. Bili smo v Petropavlovskd trdnjavi. Tam nam je spremi j evalka pokazala celo celico, kjer je baje bil nekaj časa zaprt tov. Tito.«
»In kako živijo Irjudje?«
»Kaj bi dejal! Žive tako kot pni nas. Ničesar ne manjka, povsod polne trgovine, nekateri ljudje nasmejani, drugi s skrbmi, kot pač ljudje.«
»A cene v trgovinah,«
»Ni drago. Obleka je res dražja kot pri nas.
Hrana, zlasti pa industrijski izdelki, pa so poceni. V Moskvi smo videli tovarno kruha. Vse gre po tekočem traku. Menda je samo šest takih tovarn, kjer pečejo kruh za štirionilijonsko mesto,« pravi Uzar.
*Kaj je vas posebno navdušilo?«
»Polno je takrih primerov. Ne vem, kaj bi vi za-pis-ali. Recimo, simpatije do Jugoslovanov. V hotelu v Leningradu nam je natakarica, ko je zvedela, da smo Jugoslovani, prinesla še posebej liter vodke. »Sedaj, po smrti, smo lahko spet legalni prijatelji,« je dejala. Vsi smo jo razumeli.
Prav tako je bilo na sprejemu delegacij v Centralnem sovjetu moskovskih sindikatov. Vsi smo, seveda, govorili rusko, čeprav so nekateri znali le kako besedo. Zraven nas je bil delegat Sirije. Ko je slišal, da smo Jugoslovani, je obstal, odložil kozarec, vstal in vsem dal roko ter nas pozdravljal s parolo: Tito, Tito! S tem geslom so nas pozdravljalo mnoge delegacija Azije, Bližnjega vzhoda in od drugod.« K. M.
1
73076773
999999515
2    Glas Gorenjske
Kranj, 16. decembra 1957
□ Moskva, 13. decembra — TASS poroča, da Jo sovjetske, vlada poslala članicam OZN noto, v kateri jih opozarja na čedalje večjo nevarnost vojne v kateri bi uporabili atomsko orožje v zvezi z ukrepi skupine dežel, članio Atlantske zveze. V noti. jo izraženo mnenje, da bodo na zasedanja sveta Atlantske zveze v Parizu določili pota in sredstva za nadaljnjo tekmovanje v oboroževanju in nove vojaške in strateške načrte. — ZDA in Velike, Britanija nameravata, sodeč po sovjetski noti, v eni ali drugi obliki povezati vojaške in politično bloko Atlantske, Jugovzhodne Azije in Bagdadsko zveze, kar naravno vzbuja velike skrbi. Takšna zveza na podlagi skupnih priprav, pravi sovjetska nota, bi omajala celo same temelje OZN. V sovjetski noti so izraženi tudi predlogi za normalizacijo stikov med državami.
□ Beograd, 13. decembra — Jugoslovanska delegacija z Ivico Gretićem na čelu, se je danes vrnila is; Prage, kjer se je pogajala o gospodarskem sodelovanju med našo državo in Češkoslovaško. Po prihodu v Beograd je vodja delegacije izjavil, da sta delegaciji vsestransko premotrili potrebe jugoslovanskega in češkoslovaškega gospodarstva ter možnosti za medsebojno gospodarsko sodelovanje. Govoreč o blagovni menjavi v letu 1958, je Ivica Gretić poudaril, da je s predpisanim protokolom predvideno znatno povečanje menjave, ki bo v prihodnjem-letu dosegla višino 24 milijonov dolarjev v obeh smereh.
□ Pariz, 14. decembra — Davi so pričeli prihajati v Pariš; državniki 15 atlantskih držav. Predsednik Dvvight Eisenhower je prispel popoldne z letalom. Z Eisenhovverjevim prihodom se je razvila zelo živahna diplomatska dejavnost. Na sestankih so govorili o političnih vprašanjih, predvsem o tistih, o katerih na konferencah ne bo veliko govora. — Atlantsko dežele so predložile okrog dvajset spomenic o političnih, vojaških in gospodarskih vprašanjih.
□ New York, 14. decembra — Politični odbor OZN je danes sprejel resolucijo Indije, Švedske in Jugoslavijo o miroljubni koeksistenci, ki poziva Generalno skupščino, naj apelira na dežele članice, da bi storile vse za okrepitev mednarodnega miru, razvijanje prijateljskega sodelovanja in reševanje obstoječih sporov z miroljubnimi sredstvi. Za resolucijo je glasovalo 75 dežel, Formoza se je glasovanja vzdržala, 6 delegacij pa ni bilo navzočih. — Sovjetska delegacija jo umaknila svojo resolucijo o miroljubni koeksistenci in so glasovali le o resoluciji treh držav. Z glasovanjem za resolucijo o miroljubni koeksistenci je bil izčrpan dnevni red političnega odbora na letošnjem zasedanju Generalno skupščino OZN.
□ Teheran, 14. decembra — V hudem potresu, ki je nastal v petek v zahodnem Iranu, je izgubilo življenje nad 1100 ljudi. Na desettisoče ljudi je ostalo brez strehe in. so morali noč prebiti na prostem, v mrazu in snegu. Na pomoč so poslali vojsko.
LJUDJE IN DOGODKI
BOJ ZA OSNOVNE PRAVICE
Spor za Ciper že nekaj let kali odnose treh članic Atlantske zveze: Anglije, Turčije in Grčijo in ogroža mir v vzhodnem Sredozemlju. Kako se je začel? Pravzaprav takrat, ko ga je dobila v roke Velika Britanija, lo jo leta 1878. Tedaj je turški sultan odstopil otok za protiuslu-go, to je za pomoč, ki jo je London obljubo val Turčiji za boj proti tedanji ruski ekspanziji. Po prvi svetovni vojni je Anglija pridobljene upravne pravico na Cipru spremenila v provice za priključitev in dala otoku status britanskega protektorata, leta 1925 pa ga je dokončno spremenila v svojo kolonijo. Toda že od prvih dni britanske uprave so se ji prebivalci •toka, ciprski Grki uprli. Začeli so se združevati v gibanju, imenovanem Enozis (po naše unija, združitev z matičnim grškim ozemljem). Leta 1931 se je odpor proti kolonialni oblasti tako razmahnil, da je izbruhnil v vstajo. Britanske oblasti so jo krvavo zadušile, toda boja za svobodo niso mogle izkoreniniti. Zadnja svetovna vojna je odnose med kolonialnim gospodarjem in svobodoljubnimi prebivalci tega otoka še bolj zaostrila. Anglija je sicer začela popuščati z raznimi reformami, toda — da bi otok zapustila, o tem ni bilo govora, ker je bil zanjo preveč važna strateška postojanka v tem delu sveta. Tako je predložila leta 1949 za Ciper novo ustavo, a jo je prebivalstvo odločno odklonilo in v neuradnem plebiscitu naslednje leto s 96 % vseh glasov zahtevalo priključitev k Grčiji. A tudi tako jasna volja ciprskega prebivalstva je pri Angležih naletela na gluha ušesa. Ciprski Grki pa niso popustili in boj se je nadaljeval, prav tako pa ko-lonialistično nasilje britanskih oblasti. Ob takem položaju je bila Grčija prisiljena spraviti vprašanje pred Združene narode. Anglija je nato potegnila v
igro tudi Turčijo, češ da ima važno vlogo v ciprskih zadevah tudi turška manjšina, poleg tega pa se je sklicevala tudi na to, da je Ciper naravni podaljšek Anatolije in bi torej ozemeljsko sodil k Turčiji.
v Združenih narodih je ciprski spor na dnevnem redu tri leta. Zadnje dni so je razvijala o njem razprava v političnem odboru in že število govornikov — skupaj 17 — ki so se prijavili k razpravi, jo zgovorno pričalo, kakšno zanimanje je vladalo zanj. In razlogov za to je bilo dovolj. Ta pa so bila po vsem jasna iz stališč, ki so bila očitna že prej ali pa so se pokazala med razpravo.
Najprej se ustavimo na Cipru, pri Grkih, ki se tako dolgo in s tolikšno vztrajnostjo bojujejo za pravice, da bi sami odločali o svojem upravnem in političnem življenju. Te dni so s stavkami in demonstracijami ponovno dokazovali, da se bodo zanjo bojevali do kraja in da jih od tega ne bo odvrnilo nobeno, še tako okrutno nasilje.
Pa tudi uradno angleško stališče smo lahko razbrali iz zadnjih dogodkov na Cipru. Bodeča žica, streljanje v množice, čez dvesto rodoljubov v zaporih, mar to ni znamenje, da ga Britanci niso prav nič spremenili, čeprav so morda hoteli vzbuditi tak vtis nedavno, ko so vojaškega guvernerja — zloglasnega Har-dinga — zamenjali z upravnim uradnikom Footom.
Grško stališčo je znano. Po resoluciji, ki jo je predložila grška vlada, naj bi Ciper dobil pravico o samoodločbi. Turčija pa — kakor prej je tudi zdaj nasprotovala taki pravici, ker je podpirala Anglijo.
Kaj pa Amerika? Zašla je v neroden položaj. Tik pred sestankom članic Atlantskega pakta v Parizu bi bila zanjo huda odločitev, 'kateri izmed prizadetih držav, ki so vse članice te zahodne vojaške organizacije
— dati bolj prav. Prav zato je ameriški delegat Cabot Lodge v uvodnem govoru v politič. odboru pozval udeležence razprave, naj ne kvarijo ozračja in naj no sprejemajo nikakršnih določenih sklepov. Tako je bilo jasno, da bi Američani najraje čim manj govorili o tem vprašanju, ker bi glasnejša razprava z očitki sem in tja med tremi članicami Atlantskega pakta lahko kaj neugodno vplivala na pariško zasedanje. S tem so napeljali vodo tudi na britanski mlin, kajti več kakor očitno je, da Anglija ne mara zlepa zapustiti otoka. Najnovejše anglo-ameriško zavezništvo ali bolje rečeno dogovorjena prizadevanja za anglo-ameriško hegemonijo v Atlantski zvezi so tako spet prišla na dan in kaj malo verjetno je, da jih ne bi bile opazile tudi druge članice tega pakta. Morda je bilo tam prav to povod, da so v političnem odboru izglasovali grško resolucijo, ki zahteva pogajanja na osnovi samoodločbe ciprskih Grkov.
Ne glede na svetovno javnost, pri kateri so si tlačeni ciprski Grki pridobili vse simpatije, odkriva Ciper tudi na mednarodnem prizorišču in pri diplomatskih mizah zaso iskrene prijatelje, hkrati pa nasprotnike britanske politike na tem vojaškem oporišču. Tako je tudi naletela na veliko odobravanje ugotovitev vodje jugoslovanske delegacijo Srdjana Priče, da bi imel slabe posledice za vse prizadete vsak poskus za rešitev tega spora, čo no bi spoštoval pravic ciprskega ljudstva. Sicer zaradi neugodnega mednarodnega položaja ciprski Grki nimajo dosti upanja, da bi svoje pravice uveljavili prek sklepov letošnje generalne skupščine Združenih narodov, vendar pr. v mirnejših pogojih, ko problem vojaških oporišč ne bi bil več na prvem mestu, do zmage ne bi več imeli daleč. JELO TURK
izdaja Časopisno podjetje »gorenjski tisk« / direktor slavko beznik / ureja uredniški odbor - odgovorni urednik miro zakrajsek / telefon uredništva st. 475, 397 — telefon uprave st. 475 / tekoči račun pri komunalni banki v kranju 61-kb-1-2-135 / izhaja ob ponedeljkih in petkih / letna naročnina 600 din, mesečna naročnina 50 din
v nedeljo, s^o
V prvi polovici tedna še spremenljivo vreme, v drugi polovici izboljšanje. Temperatura bo padla. Sneg do nižin.
ROMUNSKA TRGOVINSKA DELEGACIJA  NA  OBISKU V JESENIŠKI ŽELEZARNI
Romunska trgovinska delegacija, ki je žo nekaj dni v naiši državi, je včeraj, potem ko je obiskala »Iskro« v Kranju, obiskala tudi Železarno Jesenice. Po sprejemu na direkciji so si gostje ogledali nekatere obrate in se zanimali za proizvodnjo.
PREŠERNOV PEVSKI ZBOR NA  PROSLAVI OBČINSKEGA PRAZNIKA V SKOFJI LOKI
Na slavnostni akademiji, ki jo je priredila DPD »Svoboda« Skofja Loka, v počastitev občinskega praznika, je sodeloval tudi moški, ženski in mešani pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja. Program je obsegal partizanske, umetne in narodne pesmi. Poslušalci, ki so se udeležili tega koncerta v zelo veli-
r
45.
P O
1¥ E
D
E L
J
E
K
VSAK DAN
»Peskar« že potrpežljivo čaka, obrnjen proti Ljubljani. Ime je dobil po pesku, ki ga redno prevaža v tovornih vagonih, pripetih k osebnemu vlaku; menda na gradilišča avtoceste Ljubljana— Zagreb.
Ura je nekaj minut čez dve in na postajo se zlivajo reke ljudi iz kranjskih tovarn, na vlake, proti domu, do katerega pa je že daleč. ^  »Se zdaj smo tu! Ti, koliko je pa že ura?«
»Dovolj si star, da bi si jo že sam kupil.«
»Le čemu. Ce sem v družbi, v kateri ima kdo uro, jo ni treba še menđ.«
Mlad obraz, narejen na same smehe, ki ima dar, da ugaja. Niti sam si ne bi mogel razložiti zakaj. Le to čutim, da je splošni vtiis, ki ga vzbuja lastnik tega mladega obraza, prijeten. Najbrže zato, ker imamo vsi raje smeh kot pa sitnebo ljudi, ki za vaško figo vznemirjajo sebo in okolico. Tudi v tej druščini kranjskih vajencev sicer skače zbadanje sem in tja, toda v njem ni zlobe, marveč nekaj vedrega, optimizem, zaupanj o v prijateljstvo, zavito v skorjo šašavih zbadljivk. £• Toda vsi, kaiT se nais je zbralo v tem vagonu, nimamo takega daru potrpežljivosti, kajti vlak bi moral odpeljati po voznem redu že pred kakimi desetimi minutami, rmi pa še nismo bili na kosilu, a zjutraj moramo biti spet točno v službi. Nekdo govori sosedu:
»Bral sem nekje, da v Švici vsi vlakd skupaj ne zamudijo vse leto več kot štiri minute, če no upoštevamo izrednih zamud zaradi nesreč.«
Ne vem, če je to res, toda rad bi, da bd bilo tako tudi pri nas.
O Vlak je vendarle odpeljal, da dekleta, ki so bile zave-rovane v branje, še opazile niso, kdaj. Skupinici fantov na koncu vagona, ki so metali karte na aktovko, položeno na kolena, v kateri nosi njen lastnik s seboj na delo malico, pa menda tako ni bilo dosti mar za čas.
O Tri potnice, po obleki inteligentke, ki se menda vsak dan vozijo, so si krajšale vožnjo s klepetanjem.
»Ste že gledali novi film? Grozno! Džungla, levi, boksanje, streljanje. Strašno! Vse zaradi punce. Skratka: krasen film. Tega morate videti.«
»Vesta, jaz sem pa zadnjič gledala pri nas v Loki igro. Čakaj, kako je že naslov? Aha, »Kotorski mornarji«.
»Lepo?«
»Nič posebnega, ker so same moške vloge.«
4 Na postajah čakamo. Na srečanja s tovornimi vlaki. Le-ti imajo skoraj prednost. Kot kaže, je moč samo na ta način vzdrževati ves promet, ki preobremenjuje gorenjsko železnico. Ko bo le-ta elektrificirana, bo boljše.
V Medvodah se srečata osebna vlaka. »Ljubljančan« nas je že čakal, ker imamo zamudo.
»Tovariš sprevodnik, kako to, da imamo spet toliko zamude? Saj skoraj nikdar ne pridemo v Ljubljano točno po voznem redu.«
Sprevodnik skomigne z rameni.
»Ja, veste, to je mešani vlak.«
Zdaj, ko je v službi, sprevodnik ne reče nič več niti ob naslednji pripombi, za katero ne vež, ali blaži ali tudi zbada:
»Bodi no tiho, razvajenec, saj *e zdaj voziš v II. razredu, prej si se moral pa v tretjem. Kaj pa prej, ko je ta vlak vozil samo do Šiške?«
$ Kolesa vagona pa pribijejo: »Vsak dan, vsak dan, vsak dan . . .«
9  Pred Šiško. Mali popotnik vprašuje:
»Mami, koliko časa se že vozimo od Kranja?«
»Uro in četrt. Pa tiho bodi!«
»Očka pa pravi, da pride s kolesom iz Kranja v Ljubljano v eni uri?«
»No, in . ..?«
»Zakaj pa je potem v naši šolski računici naloga, ki sprašuje, koliko hitreje privezi vlak iz Kranja v Ljubljano kot pa kolesar?«
Z.
kem številu, so nagradili zbor z viharnimi aplavzi. Izbira in izvajanje programa sta bila brezhibna. . S. RAZSTAVA »PO SLEDOVIH NOB« V SKOFJI LOKI Po otvoritvi avtobusne postaje so danes dopoldne odprli v Domu ZB v Skofji Loki tudi razstavo »Po sledovih NOB« iz zbirke Doreta Klemenčiča. Razstava je vzbudila med Loičani precejšnje zanimanje. V počastitev občinskega praznika pa je bil dopoldne tudi patrolni tek v partizanske kraje v okolici Škofje Lcke. Teka se je udeležilo 9 patrol.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Razvoj podjetja je že zdavnaj prešel meje občine in prehaja tudi na področje turističnega prometa, zato je zahtevalo tudi oodobne prostore za poslovanje. Kol; pogoj za razvoj turizma pa so tudi sodobnejši gostinski obrati, ki morajo nuditi domačinom, potnikom in turistom primernejše usluge.«
V to so bili lahko prepričani vsi udeleženci današnjo prireditve, kajti novi gostinski obrat — restavracija, ki je na avtobusni postaji, je res eden najsodobnejših na Gorenjskem. Restavracijo, kjer je prostora za okrog 100 gostov, so opremili tudi s televizorjem. To je hkrati za Loko nov center za zabavno izživljanje občanov in gostov, ki bo vsekakor pripomogel k dvigu prometa. —k—
POLJSKA INDUSTRIJSKA DELEGACIJA IZ  VARŠAVE OBISKALA  TOVARNO »ISKRA«
Poljska industrijska delegacija sestavljena iz predstavnikov največjih varšavskih tovarn je obVvkala v soboto tovarno »Iskra« v Kranju. Poljske goste je sprejel sekretar podjetja Tone Tl-čar, ki je gostom hkrati razkazal tudi tovarno. Ob tej priliki so predstavniki varšavskih tovarn izrazili željo za trgovinsko sodelovanje in obojestransko izmenjavo strokovnjakov med »Iskro« in varšavskimi podjetji, kar se lahko smatra kot lepo priznanje poljskih strokovnjakov naši »Iskri«. M.
DELOVNI   KOLEKTIV ŽELEZARNE IZPOLNIL PLAN 20 DNI PRED ROKOM
Do minule srede so v Železarni na Jesenicah proizvedli 773.381 ton raznih metalurških proizvodov. S tem je kolektiv Železarno izpolnil letošnjo obvez nes/t do družbenega plana 10 dni predčasno. Nekateri obrati so izpolnili plan že v oktobru in novembru. Plavž ga je izpolnil v soboto. Vsekakor je to izreden uspeh za kolektiv Železarne Jesenice. Do konca leta bodo plan presegli za okrog 5%, kar pomeni, da bodo dali našemu gospodarstvu okrog 38.000 ton več jekla in železa kot so predvidevali. Po tem uspehu sodeč bo letošnji bruteprodukt jeseniške železarne 3 krat večji kot je bil leta 1946.
OBČNI ZBOR ZB V SREDIŠČU
Terenski odbor ZB NOV terena Središče na Jesenicah je Imel v torek zvečer redni letni občni zbor. Člani so razpravljali o problemih svoje organizacije, borcih in skrbi za otroke padlih. Organizacija ZB Središča bo tudi letos sodelovala pri novoletnih prireditvah za otroke.
S SLIKARSKE RAZSTAVE NA JESENICAH
V soboto zvečer je bila v Delavskem domu na Jesenicah otvoritev slikarske razstave, ki sta jo pripravila Klub amaterskih slikarjev iz Ljubljane in likovna sekcija DPD »Svoboda« Jesenice. Mimo razstavljavcev so prisostvovali otvoritvi razstave, ki bo odprta do 30. t. m., tudi predsednik ObLO Jesenice France Treven in predstavniki jeseniških organizacij in ustanov. Razstavo je odprl predsednik Svobode Jesenice Jože Va-rel, o pomenu združene raizsta-ve Ljubljančanov in Jeseničanov pa je govoril dr. Vladimir Skerlak. U.
IZ KLUBA
GOSPODARSTVENIKOV
OBVESTILO Klub gospodarstvenikov pri Trgovinski zbornici Kranj, obvešča vse člane, da bo v četrtek, dne 19. decembra 1.1. ob 16. uri popoldan v klubskih prostorih Zbornice predavanje o temi:
»PROBLEMI STROKOVNEGA USPOSABLJANJA«
Predaval bo dr. Marijan Dular — sekretar sekretariata Izvršnega sveta za delo LRS.
Predavanje bo zanimivo predvsem za direktorje, sekretarje odnosno personalce podjetij.
Uprava kluba vabi vse zainteresirane k čim večji udeležbi. Vstop s klubsko izkaznico.
Uprava kluba
V petek popoldan in v noči od petka na soboto so bili po vsej Gorenjski za december nenavadni nalivi. Sava je narasla za približno 2 metra. Mnogi mostovi so bili ogroženi.
Mos-t čez Savo pri Planiki ▼ Kranju so v soboto reševali ves dan. Nevarnost da bi naraščajoča Sava odnesla most je bila tem večja, ker se jo za nosilce %. mostu ulovila 20 metrov dolga smreka. Most so je šibil pod vedno večjim pritiskom. Da bi rešili mer, t so takoj priskočili na pomoč gasilci iz Kranja, delav-cL komunalnega podjetja Kranj, ki pa zaradi pomanjkljivih tehničnih priprav niso mogli izvleči velike smreke. Zato so poklicali na pomoč tehnično grupo inženircev iz kranjskega garnizona.
Kranj, 16. decembra 1957
Glas Gorenjske
Usnjeno rokavico, podloženo, •em izgubil v kinodvorani »STOR-ŽIČ« Kranj. Najditelja naprošam »aj jo proti nagradi vrne v oglas-»i oddelek.
Upokojenec z nekaj gotovine IŠče tovarišico za skupno življe-»je. Ponudbe oddati v oglasni oddelek.
Hišo z nekaj zemlje v okolici Kranja vzamem v najem ali odkupim. Naslov   v   oglasnem odd.
Oddam sobo upokojenki za varstvo 2 otrok od 3 do 6 let starosti. Naslov v oglasnem oddelka.
Hišico z 1000 m» vrta, zasajenim s sadnim drevjem v 2irovnici na Gorenjskem, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodamo skoraj novo trodelno omaro — krasen jesenov furnir in ameriško ncpleskano kuhinjo. — Informacije daje »Novost«, Titov trg 23, Kranj.
Znanemu športniku Dušanu Rebolju in Idi Vodopivec na skupni življenjski poti čestita in želi največ uspehov — Pičabulin.
PODALJŠANJE VOZNIŠKIH DOVOLJENJ
Avto-moto društvo Šenčur obvešča svoje člane, katerim preteče veljavnost vozniških dovoljenj z dne 31. 12. 1957, da sprejema iste v podaljšanje od 15. do 25. 12. 1957 pri tajniku društva v KZ Šenčur. Naprošamo vse prizadete, da iste sigurno prineso, ker jim po tem roku zapadejo.
Premalo delavske mtod'ne na atletsk h stezah
UGODEN NAKUP!
Prodamo tovorni avto, znamko »Tam - Pionir«, nosilnost 3 tone, po zelo ugodni ceni. Ogled in informacije vsak dan od 7. do 10. ure v upravi, podjetja. — Trgovsko podjetjo OZZ, Kranj, Ljubljanska cesta 1, telefon št. 466.
»Delikatesa« Kranj išče za nastop dne 1. I. 1958 točajko za bar »BISER«. Pogoj: kvalificirana gostinska moč. — Ponudbe poslati upravi »Delikatese« Kranj.
Administrativno uslužbenko išče Obrtno nabavno prodajna zadruga »Gorenjka« Kranj. Nastop službe takoj ali 3. I. 1958. Ponudbe poslati na omenjeni naslov.
Trgovsko pomočnico za takoj sprejmemo. Pismene ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »januar 1958«.
Zadružna hranilnica in posojilnica, podružnica v Radovljici, sprejme uslužbenca s popolno srednjo ali srednjo ekonomsko šolo.
Mizarskega pomočnika za furnirana dela sprejmem takoj. — Polak Jurij, mizar, Drulovka 42.
Nudim hrano in stanovanje ženski za pomoč v gospodinjstvu. — Naslov v oglasnem oddelku.
Podpisani Alič Anton, preklica-jem besede, s katerimi sem Rekar Franca iz Praš št. 27 obdolžil tatvine ure.
Prodam kožuhovinast plašč iz lisičjih kož, dobro ohranjen, va 20.000 din. Bergant, Kidričeva 11, SI. Javornik.
M:
POVERJENIKOM IN ČLANOM PREŠERNOVE DRUŽBE! Sporočamo, da so letošnje knjižno zbirko dotiskane. Razpošiljanje knjig bo predvidoma trajalo do vključno 25. decembra. Tako bo vsem poverjenikom omogočeno, da še pred Novim letom vročijo knjigo članom oz. naročnikom. Zato ne urgirajte knjig ali pomanjkljivih pošiljk pred zaključkom eks-pedita.
VABIMO VSE ČLANE, DA TAKOJ OB PREJEMU ZBIRKE OBNOVE ČLANARINO IN VPLAČAJO VSAJ DEL ČLANARINE.
Poverjenike, ki so prejeli nekaj izvodov 1. knjižne zbirke žepnih romanov Ljudske knjige »Dan nič« pa prosimo, da se potrudijo, d:- čim preje pridobe vsaj tisto število stalnih naročnikov za to zbirko, kolikor so prejeli knjig.
Glavni odbor Prešernove družbe
RAZPIS TRGOVSKEGA POSLOVODJE Trgovsko podjetje »Storžič« Kokrica sprejme poslovodjo špecerijske stroke. Pogoji: Kvalificirani delavec trgovske stroke. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe 3. I. 1958.
PODALJŠANJE VOZNIŠKIH DOVOLJENJ AMD Kranj obvešča vse šofer-je-amaterje, katerim poteče ve-ljavnpst vozniškega dovoljenja z dne 31. 12. 1597, da sprejema iste v podaljšanje in sicer: člani kot nečlani lahko oddajo svoje vozniško dovoljenje v podaljšanje od dne 16. 12. 1957 do 31. 12. 1957 v pisarni društva vsak dan od 9. do 11. ure in od 14. do 16. ure. Vozniška dovoljenja dobijo s podaljšano veljavnostjo istotam v 2—3 dneh.
Trgovinska zbornica za okraj Kranj razpisuje mesto tajnika kluba gospodarstvenikov.
Pogoji: Visoka strokovna izobrazba ali najmanj srednja strokovna izobrazba z večletno prakso v gospodarstvu.
Poleg tega sprejme Zbornica tudi komercialista z dovršeno ekonomsko srednjo šolo in nekaj letno prakso v podjetju ali absolventa trg. šole z večletno prakso v trgovini.
Ponudbe, z navedbo dosedanje službe, je poslati tajništvu Trgovinske zbornice v Kranju, Prešernova ul. 10.
»STOR2IC«   KRANJ:   16.   in 17.
decembra ob 16., 18. in 20. uri amer. film »ONSTRAN GOZDA« — 18. in 19. decembra ob 16., 18. in 20. uri amer. barvni ci-nemaseope film »DESIREE«.
»TRIGLAV« PRIMSKOVO: 17. decembra ob 19. uri premiera ameriškega barvnega cinemaseope filma »DESIREE«.
»SVOBODA« STRAZlSCE: 18. decembra ob 19. uri franc. film »FRIZER ZA DAME«.
BLED: 16. decembra amer. kriminalni film »TRENUTKI OBUPA«. Od 17. do 19. decembra italijanski film - grama »V ZNAKU VENERE«. V ponedeljek, torek in četrtek ob 20. uri. V sredo ob 17. in 20. uri.
RADOVLJICA: 17. in 18. decembra amer. film »PLAMEN OPOLDNE«. V torek ob 20. uri. V sredo ob 17.30. in 20. uri.
K občinskemu prazniku
čestitajo vsem občanom in jim želijo mnogo uspehov pri delu za izgradnjo socializma
■
Občinski ljudski odbor Gorenja vas Občinski odbor SZDL Gorenja vas Občinski komite ZKS Gorenja vas Občinski komite LMS Gorenja vas Občinski odbor ZB Gorenja vas
S svojo politično zavestjo in delovnim poletom pri izgradnji naše socialistične domovine bomo počastili spomin na naše padle borce
Kranj, 15 decembra. Danes dopoldne jo imel v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju svoj I. redni letni občni zbor atletski klub SD »Triglav«. Zbora so je udeležilo precejšnjo število članov, skoraj izključno mladina in tudi zastopnika Atletske zvezo Slovenije ter Gorenjsko  atletsko podzveze.
Najmlajši klub SD »Triglav«, ki obstoja žele eno leto, je imel v preteklem letu kljub številnim težavam, dokajšnje uspehe. Eno najvažnejših nalog, ki jo jo imel
v preteklem letu — vključiti v društvo črim več mladine — pa jo izvršil le delno. Čeprav je večina članov mladincev, članic in mladink je zelo malo kot tudi članov, vendar med njimi skoraj m delavsko mladine. Kako vključiti v klub čim več izven šolske mladine, je bilo na zboru
Poročila poslušajte vsak delavnik ob 5.05, 6.00, 8.00, 10.10, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00 in 22.55. uri in radijski dnevnik ob 19.30. uri.
TOREK, 17. DECEMBRA 6.40 Naš jedilnik. 8.05 Ruske pesmi poje zbor Don-skih kozakov p. v. Sergeja Žarova.
9.30 Slajrni virtuozi vam igrajo.
10.10 To in ono za vas.
10.35 Melodije potujejo.
11.00 Mali orkestralni koncert.
11.30 Za dom in žene.
12.30 Kmečka univerza — Ing. Viktor Repanšek: Kakšne možnosti so še v izkoriščanju krompirjevega pridelka.
13.15 Orglice v ritmu
13.30 Pester operni koncert.
14.20 Za otroke — Zvonko Bajšič: Dedek-pometač.
15.40 Potopisi in spomini: Iz novinarske beležnice Egona Erwina Kischa.
18.00 Športni tednik.
18.50 Domače aktualnosti.
20.30 Radijska igra — Robert
Hassein: Vi, ki  nas sodite
(prva izvedba)
Režija: Maša Slavčeva.
22.15 »Ob četrt na enajst«.
22.35 »Srečanje  pred mikrofonom Radia Ljubljana«. SREDA. 18. DECEMBRA 9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 9.45 Hitri prsti.
11.35 Radijska šola za višjo stopnjo — Pavel Kunaver: V prepadu Marjanščica.
12.30 Kmetijski nasveti — Adolf Sauperl: Obrezovanje mladega sadnega drevja.
13.15 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije.
14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. Med trboveljskimi rudarji.
16.00 Koncert po željah.
17.10 Sestanek ob petih.
17.30 Trije pevci — tri popevke.
18.00 Kulturni pregled.
18.15 2 skladbi za harfo.
18.30 »Glasba narodov sveta« — Po grškem polotoku.
18.50 Razgovor o mednarodnih vprašanjih.
20.00 Giacomo Puccini: Sestra An-gelika Gianni Schicchi (dve enodejanki). ČETRTEK, 19. DECEMBRA
10.10 Novi obrazi — znane popevke.
11.00 Iz opernih baletov.
11.30 Cicibanom — dober dan!
(Gustav Strniša: Ledene rože).
11.45 Pesmi za naše male.
12.00 Ciganski napevi (Toki Hor-vath s ciganskim ansamblom)
12.30 Kmečka univerza — Ing. Oton   Muck:   Sodobna prehrana živine.
13.15 »Otok sanj« (havajske melodije).
14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
15.40 Humoreska tega tedna — ,  Arkadi j  Averčenko:  Ena o lovu na slone in še kaj.
16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji.
18.00 Radijska univerza —
Dr. Bronka Brzin: Začetki mikrobiologije.
18.15 Iz stare italijanske muzike.
18.45 Četrtkova reportaža.
19.50 Tedenski notranje-politični pregled. '
20.05 Javni četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
21.00 Slovenska balada (literarna oddaja).
22.15 »Po svetu jazza«: pianist Dave Brubeck.
NE POZABITE
da jo samo šo do petka 20 t. m. čas, da pošljete na naše uredništvo vaše odgovore nn anketo: Izberite 10 najboljših športnikov Gorenjske. Čeprav se je že precejšnjo število naših bralcev odzvalo naši anketi, imate še vedno čas, da boste Vi dobili nagrado 2000 dinarjev, seveda, če bo vaša de-setoricr. tako izbran?, kot jo bo določil izbir vseh sodelujočih pri tej anketi.
vprašanje, o katerem so največ razpravljali. Iz sklepov, ki so jih sprejeli, pa jo pričakovati, da na prihodnjem občnem zboru o tem vprašanju ne bo več potrebno razpravljati.
Da jo bilo uspešnejšo delo kluba v preteklem letu nemogoče, pa so je pokazalo tudi na razpravi. Atletika, za katero je v Kranju veliko zanimanje, saj se je na nekaterih tekmovanjih zbralo tudi do 200 tekmovalcev, nima potrebnih rekvizitov predvsem pa primernega igrišča, ki je za ta šport nujno potreben. Velike težave pa imajo atleti tudi z zimskimi treningi, ker v telovadnicah, ki so, je čas za atlete zelo pičlo odmerjen. Seveda pa so zato upravičljivi razlogi, saj je večina športnih disciplin čez ziimo v Kranju odvisna le od dveh telovadnic,. Atletski klub bo v pravem smislu besede začel z delom lahko šele, ko bo v Kranju zgrajen že vrsto let napovedovan nov športni objekt, sodobno urejeno športno igrišče pri kopališču. Do takrat pa bodo kranjski atleti še z večjim veseljem kot v preteklem letu delali s svojimi skromnima sredstvi in pri pogojih, ki jih imajo, kar je edino pravilno, saj je le to pravilno gledanje na prihodnost.
Ob koncu občnega zbora so prisotni izvolili nov uipravni odbor, nakar so gledali še tri kratkometražne filme. FaBo
Pozno v noč so zborovali
V navzočnosti slabe petine članstva so imeli v četrtek ke-gljači kranjskega »Triglava« v prostorih štiristeznega kegljišča svoj redni letni občni zbor. Zaradi živahne diskusije, ki se je razvila predvsem okrog finančnega poslovanja kluba, se je zbor zavlekel pozno v noč, tako da ni bil dnevni red izčrpan. Podana so bila poročila, izvoljen jo bil nov odbor, medtem ko bo sestavila delovni program za naslednje leto posebna tehnična komisija.
Ena prvih nalog, ki si jih je zadal klub na zadnjem občnem zboru, je bila povečanje članstva. To nalogo mu je uspelo dobro rešiti, saj so se povečale vrste kegljačev od 201 člana lani, na 363 članov in je tako ke-gljaški klub najmočnejša v društvi', »Triglav«, saj predstavljajo kegljači preko 40% vsega članstva. Tudi uspehi, ki so jih tekmovalca dosegli v sedmem letu
Vso Ljubitelje košarke vabimo, da se udeleže občnega zbora košarkarskega klub?. »Triglav«, k» bo v soboto 21. decembra ob 18. uri v fizikalni dvorani I. gimnazije v Kranju.
Šoh
PRVENSTVO KRANJA
V četrtek je bilo odigrano I. kolo šahovskega prvenstva Kranja. Na turnirju sodeluje 7 prvo-kategornikov in 6 drugokategor-nikov. Pričakovati je, da bo to prvenstvo' dokaj zanimivo, saj je več kandidatov za prvaka kot tudi za najvišja mesta, predvsem za prvih pet. Namreč pet prvo-plasiranih si bo priborilo tudi pravico sodelovati na turnirju za prvenstvo Gorenjske. Šahisti igrajo vsak teden dve koli in sicer ob torkih in četrtkih popoldan (pri-četek ob 16. uri) v prostorih SD Kranj.
Rezultati prvega kola: Peter Koren : Saša Stefe remi, Dragan Čopič : Karel Misjak 0:1, Joža Pogačnik : Mirče Tasevski remi, Desimir Bukovac : Edo Roblek remi, Miloje Zbiljič : Bogdan Fa-jon 0:1, Vlado Kavčič : Borislav Simič 1:0. FaBo
REZERVNI OFICIRJI BOLJŠI Kranj, 15 decembra. V Domu JLA v Kranju je bil danes šahovski dvoboj na trinajstih deskah med rezervnimi, in aktivnimi odlicnrji in pcdof'cirji JLA. Srečanje je bilo v okviru prireditev v počastitev 22. decembra — Dneva JLA. Po zanimivih borbah so zasluženo zmagali rezervni oficirji z rezultatom 8.5 : 4,5.
Zadnji š orni rezultati
ZVEZNA NOGOMETNA LIGA:
BEOGRAD : VELE?, 1:2 PARTIZAN : ŽELEZNIČAR 1:1 BUDUĆNOST :CRVENA
ZVEZDA 2:0 HAJDUK : SPLIT 2:2 DINAMO i SPARTAK 3:1 VOJVODINA : ZAGREB 6:1 VARDAR : RADNIČKI 3:2
obstoja, so bili precejšnji. Sodniške izipite je uspešno opravilo 20 članov, ki bodo sodili tekme republiškega in zveznega merila.
Vendar v kegljaškem klubu letos ni šlo vse tako dobro, kot je videti po teh uspehih. Prišlo jo namreč do nesoglasij med odborom kluba in upravo centralnega društva, predvsem zaradi razpolaganja s finančnimi sredstvi. Zaradi tega je prišlo do odstopa predsednika kluba, nato pa je odstopil še prvi podpredsednik. Vso to pa jo deloma vplivalo na uspehe kluba, ki bd bili lahko šo večji.
Precej je bilo govora tudi o »bifeju« na kegljišču. Medtem ko višji športni forumi težijo za tem, da so točilnice alkoholnih pijač sčasoma odstranijo iz naših športnih prostorov, so bili udeleženci mnenja, naj bi »bife« na njihovem kegljišču ostal, saj z dobičkom, ki ga ta ustvarja, dobijo del prepotrebnih finančnih sredstev, ki jih v tem času SD »Triglav« zelo primanjkuje.
S. L.
Strelstvo
TEKMOVANJE V POČASTITEV DNEVA JLA
V petek pcipoldno je bilo v domu JLA v Kranju prvenstveno ekipno tekmovanje strelcev v počastitev Dneva JLA. Tekmovali so z zračnimi puškami v 10-članskih ekipah v stoječem položaju.
Končni rezultat:
Ekipno: 1 mesto URO J 1423 krogov, 2. JLA 1255 krogov in 3. ZVVI 1163 krogov od 2000 možnih. Posamezniki: 1. Franc Cerno UROJ 176 krogov, 2. Krivo Oger JLA 168 in 3. Aelksander Ravnikar UROJ 159 krogov. —an
POSVET SMUČARSKIH REFERENTOV  V KRANJU
Danes dopoldne je bil V prostorih ObLO v Kranju posvet vseh društvenih referentov TVD »Partizan« z Gorenjske, ki so odgovorni za smučanje v teh društvih. Posvet je dobro uspel. Razpravljali so o smernicDh in delu, kakor 'tudi o društvenih in okrajnih prireditvah v smučarski sezoni 1957-1958. Pregledali so tudi delo v pretekli sezoni tin sprejeli ustrezne sklepe za nadaljnji dvig in množičnost tega športa na Gorenj sikem.
—an
Z OBČNEGA ZBORA ROKOMETNEGA KLUBA TOVARNE »SAVA« V KRANJU Kranj, 15 .decembra — Danes je bil v tovarni »Sava« v Kranju občni zbor RK »Sava« To je bil nekak ustanovni občni zbor, saj sta ta športni kolektiv do sedaj vodila le 2 človeka. Med sprejetimi sklepi je bil tudi ta, da bodo formi.rali tudi žensko ekipo. Novi upravni odbor bo vodil tov. Čehalov. Z.
Ana si je opomogla od strahu, dejala si je, da mora biti mirna in pogumna. Sedla je k mizi in vsakokrat, ko jo je bolečina stisnila, je tesno sklenila roke in premagovala vzdihe, da je bila vsa znojna od napora. Potem je prišla Urša in na prvi pogled uganila, kaj je.
„Ali te bo že vrglo?" je vprašala.
„Legla bom," je rekla Ana. „Ne morem se več držati na nogah."
Dekla jo je spremila v spalnico, ji pomagala pri slačenju in jo odela tako skrbno, ikot majhnega otroka. »Poklicala bom žene," je rekla nato.
Ana je preplašeno gledala za njo, rada bi jo bila prosila, naj ostane pri njej, tako se je bala samote. Toda morala je mirno in vdano čakati, kdaj se bo odtrgal od nje sad tiste jesenske noči, ko je Dominik prišel k njej in ji po rdeči odeji razprostrl denar.
Sredi popoldneva je prišla Urša z babico, z njima je bila Rogovilčevka. Babica je menila, da bo treba še dolgo čakati, kakor zmeraj pri prvesnicah. Rogovilčevka ji je zavezala oprano ruto čez razpletene kite in dobrodušno menila:
„Da se ti ne bodo lasje sprijeli. . ."
Ženski sta sedli k mizi in Urša jima je prinesla malico. Pogovarjali sta se o otrocih, ki so se zadnje čase rodili v trgu in se nista menili za Ano. Samo enkrat ji je babica obrisala čelo in potne dlani in ko je videla, kako težko zatajuje bolečino, ji je rekla:
„Kar vpij, če težko prenašaš! V takem času vsaka vpije."
Potem sta jo spet pustili in bilo ji je, kakor da se je čas ustavil in je na vse na svetu samo še boLečina, ki ji para telo na dvoje. —
Pozno ponoči je pogledal Dominik skozi vrata in vprašal, kako je. Ženski sta mu odgovorili, da je vse dobro in prav. Umaknil se je in jih pustil same.
Noč je bila neskončno dolga in proti jutru je Ana začela kričati. Vpila je, da se je razlegalo po vsej hiši in prav na trg.
Prišel je dan in še izmeraj se ni nič zgodilo. Urša je tekla k sosedam in jim povedala, kakor ji je naročila babica:
„Trdo bo šlo!"
To sporočilo je omečilo Špamo itn Majdnikovico, da sta brez odloga odšli k otročnici.
V vigencih so delali, kakor da se v hiši ne godi nič posebnega. Samo Aleš in Miklavž sta vznemirjeno odhajala na dvorišče in prisluškovala vpitju, ki je prihajalo iz zgornje kamre in zbegano ogledovala ženske, ki so hodile po hiši in kuhinji. Potrta sta se vračala v vigenc in ves čas med delom nista spregovorila. Negotovost je visela v zraku in nič ni pomagalo, da je Dominik na videz ravnodušno hodil med delavci in jim ukazoval. Sredi dopoldneva, ko se še zmeraj nič ni zganilo, je Aleš nenadoma vrgel kladivo iz rok.
„Stric, jaz danes ne morem delati!"
Za njim je odložil kladivo še Miklavž in skupaj sta šla v kuhinjo.
Sedla sta pred ognjišče in stric Miklavž je začel žvečiti tobak, Aleš pa je kadil cigareto za cigareto. Krop na ognjišču se je že davno skladil in ženske so ga grele drugič, toda očividno ga še nihče ni potreboval, da bi okopal otroka. Urša je počasi drsala sem in tja in se pogosto odhrkavala, kakor bi jo dušile solze.
„Ali še ni nič?" jo je nestrpno vprašal Miklavž vsakokrat, ko se je prikazala.
„Nič .. ."
Prišla je Rogovilčevka, njen dobrovoljni obraz je bil pre-prežen z gubami, poznali sta se ji neprespana noč in velika skrb.
„Še zmeraj nič?" je poizvedoval Miklavž.
„Nič." Ženska je pogledala v strop in vzdihnila: „Rog se je usmili, tako trpi in me ji ne moremo predejati! Vse moči so ji že pošle."
Triii učinki atomski! eksploziji!
Preden povemo kaj več o posledicah a-tomske eksplozije, moramo omeniti, da se vsi njeni učinki — toplotni, udarni in radioaktivni učinek — javljajo tako rekoč hkrati, so med seboj povezani in se med seboj dopolnjujejo v pustošenju v mejah, do kamor sedejo.
Udarni ali rušilni val se pojnvi pri vsaki eksploziji, zato ni treba poudarjati, da ima učrjnck atomske eksplozije izredno rušilno silo. V trenutku eksplozije se razvije temperatura nad milijon stopinj Celzija, ki je posledica visokega  pritiska  v središču eksplo-
ZA RAZVEDRILO
BREZ BESED
rije. Cenijo, da pritisk vsebuje nad polovico celotne s'le atomske bomibe. Zračni pritisk se ustvari na površini ognjene krogle, se nato od nje loči in v obliki ogromnega zgoščenega mehurja šini na vse strani. Od središč« eksplozije se z velikansko hitrostjo premika zgoščeni zrak, ki ima izredno rušilno siilo. Rušilni valovi se usmerijo v dve nasprotni smeri, kar povzroča nekak viharen vetor, ki na določenem področju zruši in uniči vse pred st-boj.
Rušilni val izhaja od središča eks-olozije ekscentrično navzven in potiska pred seboj zračne mase. Toda pritisk, ki je v središču ekspV>zije prišel do svojega vrhunca, naglo upade. Zato nastane v sreći'š&u za trenutek nižji pritisk od atmosferskega pritiska v okolioi. To ima za posledico, da se okolne zračne mase zrušijo k središču eksplozije, kar imenujejo drugi udarni ali rušilni val, ki ima ogromno rušilno moč. Rušenje hiš, zgradb in drugih objektov je ob tem valu močnejše od prvega udarnega vala in zato so tudi človeške žrtve ve&jc.
Ta izredno močan veter, ki ga povzroči eksplozija, pa zatem v zelo kratkih sunkih, piha zdaj sem zdaj tja in vsak poznejši sunek je močnejši od prejšnjega, ker poznejši val dohiteva prejšnjega in s tem pomnoži njegovo rušilno moč tako. da imamo v kratkem opravka z nekakšnim rušilnim zidom.
Učinkovitost rušilnega vala, ugotavljajo strokovnjaikii, je odvisna cd konfiguracije tal. Val se lahko odbije ali pa preskoči posamezne globine in di-linice, v drugih primerih pa mu take oviro spremenijo smer in včasih njegovo učinkovitost tudii povečajo. Učinkovitost rušilne sile je odv-sna od oddaljenosti Objekta od središča eksplozije, od višine osrednje točke eksplozije in seveda od sile bomibe. Mnogi strokovnjaki menijo, da je eksplozija najunčinkoviitejša, če bomba eksplodira na višini od 600 do 700 metrov — to je za ravna zemljišča.
»Ne zamerite, gospodje, toda praksa se mi je potrojila.«
» Zakaj pa ne delate?« »Mar naj še z delom podpiram nepridiprava, kakršen sem?«
Na omenjeni višini se doseže največji premer učinka, zato pa je v tem primeru mno^o imanujgi ra.d<"oaikti'vni učinek. Eksplozija, na površini: zemlje ali nizko nad zemljo bi imela sicer močan rušilni učinek, toda učinek radioaktivnosti je v tem primeru mnogo manjši. Pri eksploziji pod vodo pa imamo močan sekundarni učinek — močno radioaktivnost, hkrati pa tudi zelo močno rušilno silo, kajti ustvarijo se do 30 metrov visoki valovi, ki imajo izredno hitrost in zato strašno rušilno moč. Pri poizkusu na Bikinih se je dvignil v zrak vodni steber enega milijona ton vode. Kaj pa eksplozija pod zemljo? Poizkusi v ZDA so pokazali, da imajo te eksplozije velik učinek na trdnih področjih na utrdbene objekte.
Zanimivosti
STROKOVNJAK ZA »O« Pred kratkim se jo v Južni Ameriki prijavil za televizijske tekmovanje »Pusti ali podvoji« neki tekmovalec, ki je bil pripravljen odgovarjati o vsem, kar se začenja s črko o. Televizijska uprava je čudni zahtevi ugodila in mož se je pojavil pred kamero. V svojem »predmetu« je bil tako dobro podkovan, da ja odnesel eno izmed najvišjih nagrad. Ko so ga potem vprašali, kako da tako dobro pozna, vse kar je v zvezi, z omenjene začetnico, je povedal, da- je bil več lei v zaporu, kjer so imeli nr. razpolago eno samo knjigo — edini zvezek enciklopedije, črke e. Ia dolgega časa se jo je ns,-■čil na pamet.
NOV ANTIBIOTIK V ZDA so odkrili novo zdravilo. Gre za antibiotik, ki se mu dali ime »ristocetin«. Po izjavah ugfednih zdravnikov je to med najučinkovitejšimi doslej znanimi antibiotiki, ki se odlikuje pe tem, da ne le ovira razvoj mikroorganizmov, ampak jih tudi uničuje. Zdravilo izdelujejo iz neke posebne prsti, ki so jo našli t Koloradu.
5000 LET STARA BETONSKA ZGRADBA Nedavno je arheološka odprava, ki raziskuje južno Babilo-■ijo, odkopala pri Uruk - Varu temeljo velikega svetišča. Odkritje bi samo po sebi ne bilo niti toliko zanimivo, če bi ne bili temelji iz — betona. Torej so stari Babilonci že približno pred 5000 leti poznali ta gradbeni material in ga uporabljali. Čudno pa je le, da doslej nise še nikjer našli sledov podobnih gradenj.
ZARADI STRAHU ONEMEL IN SPET SPREGOVORIL Alfonso Espinola iz Venezuele je bil nad 50 let nem. Govor je izgubil v rani mladosti, ko so ga nekoč hudo prestrašili. Dolgo časa so se zaman mučili, da bi ga ozdravili in moral se je sprijazniti s svojo usodo. Pred dnevi pa je nenadoma spet spregovoril. Govor se mu je povrnil na prav tako čuden način, kakor ga jo bil izgubil. Ko je s svojimi tovariši lovil ribe, se jim je čoln prevrnil in znašli so se v morju. Alfonso se tega ni preveč prestrašil, ker je bil dober plavalec. Nenadoma pa je zagledal za seboj velikega morskega psa in tedaj je prestrašen kriknil. Pošast se ga ni dotaknila in mož so je srečno rešil na obalo. Od tedaj normalno govori kot vsak drug čiovek.
NENAVADEN OGNJENlSKI OTOK
r
K,
+ REDAKCIJ A
|~~J Ze v več številkah vašega lista sem op-uzil, da dopisniki oz. novinarji, ki urejajo posamezne športne rubrike delajo reene napake, ki braJca motijo, zlasti še, čo ve, da je bilo drugače kn4, jo bilo zapisano. V eni zadnjih številk pa sem opazil, da sita bili objavljeni dve športni vesti z istimi napakami kot v športnem tedniku »Polet«. Ali ni to žalostno dejstvo, da je vest prepisana iz centralnega lista, stj to prav gotovo škoduje ugledu lokalnega lista, »Glasu Gorenjske«. i Z. M.
»Iskra« Kranj
Da nismo nezmotljivi ia d» se v našem listu tudi napake, se »a-vedamo. Vsekakor pa. si vedae prizadevamo, d:?, bi bilo teh Čim nanj.
Nt, vprašanje kake je prišlo de tega, da sta bili v »Poletu« in v našem list« objavljeni vesti z enakimi napakami, smo dobili od našeg:-, dopisnika takle odgovor: »Tovariš, ki je že prejel rezultate od vodstv?, turnirja in jih sporočil »Poletn«, je bil take prijazen, da sem jih ja« lahko od njega prepisal, ker bi sicer še jas moral nadlegovati prireditelja. Ko je bilo že prenosne, pa se je pokazale, da rezultati niso bili točni.«
□ Pošiljam vam drugi dopis o osončju ter vas prosim, da ga ob prvi priložnosti priobčite. Razen tega imam doma še precej zanimivih sestavkov o raznih planetih.
J. H. Jesenic«
Najlepše se vam zahvaljujemo tndi sa drugi dopis in za požrtvovalno delo, ki ste ga imeli s njim. Toda odgovor, ki smo vam ga dali že na prvi dopis, naj velja tudi za dragega.
□ 2e večkrat sem Iskala v Ljudski knjižnici v Kranju nove knjige v tujem jeziku. Predvsem si želim nove knjige v nemškem jeziku, ker tega najbolj znam in bi ga nerada pozabila. Toda v knjižnici takšnih knjig ne morem dobiti. Ali bi mi vi lahko odgovorili, zakaj ne?
V. B., Kranj
Vprašali smo upravnika Ljudske knjižnice v Kranju, ki nam je dal takle odgovor: »Res je, da ljudje večkrat sprašujejo za nove knjige predvsem v nemškem jeziku. Toda mi jim trenutno šo ne moremo ustreči. Namreč, en?, knjiga stane okoli 2000 dinarjev, za ta denar pa lahko kupimo več slovenskih knjig, za katere je vsekakor mnogo večje zanimanje. Sredstev pa ni, da bi lahko vsem že sedaj ustregli. Dogovarjamo pa se že o tem, da bi dobili nove knjige v tujih jezikih ia ljubljanskih knjižnic in tako v doglednem času lahko ustregli našim bralcem.«
Pred otokom Faval v Azor-skem otočju je začelo zadnjo dni septembra šumeti na morskem dnu, potem pa je iz vode šinila para visoko pod nebo. Za paro je privrela lava in z njo žareče kamenje: z dneva v dan je rasel iz morja novi ognjeni-ški otok, ki je po treh tednih prekril šest kvadratnih kilometrov morske površine in je bil 200 metrov visok. Cez mesec dni je otok sicer začel spet izginjati v morju, medtem pa so doživeli ribiči nr. sosednjem Favalu vrsto katastrofalnih dni. Povsod je bilo polno ognjeniškega pepela. Na sliki spodaj vidite bruhajoči ognjenik, na levi pa s pepelom Rttspto obalo s poslopjem ob svetilniku.
J