zko prometno grlo na cesti v Selško dolino, odsek skozi Staro Loko, bo v kratkem odpravljeno. Delavci SGP Tehnik iz Škofje Loke in Cestnega podjetja iz Kranja zaključujejo z deli na 800 etrov dolgi obvoznici od škofjeloške Name do konca naselja Stara Loka. — Foto: F. Perdan
Leto XXVIII. Številka 71 Cena: 1,50 dinarja
J|«tanovitelj:   občinske   konference SZDL
iBT\?lce'  KranJ>  Radovljica,  Skofja Loka ""žič - Izdaja CP Glas Kranj. Odgovorni urednik Albin Učakar
glasilo soci
Kranj, petek, 19. 9. 1975
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
za gorenjsko
p -- SKLADIŠČA — V trgovskem podjetju Murka Lesce, kjer so lani 220Zjn°Va^ 20-letnico obsfoja in uspešnega poslovanja in kjer bo letos din ans^i kolektiv s 75 učenci v gospodarstvu ustvaril blizu 250 milijonov pogrJev blagovnega prometa, so na podlagi študijskih analiz trga in drugih tepQJev že pred tremi leti sprejeli razvojni program do 1980. leta. V okiiru «■ A ^°f>fama prav zdaj gradijo pri upravni stavbi v Lescah nova skladišča. * - Foto: F. Perdan
rek •
j fel^a'a Fužin fer okoličani v krajevni skupnosti Trebija v Poljanski dolini
*lo.
priča pomembni pridobitvi. V kraju so namreč zgradili prepotreben
ktn-Pri'k re^e Sore. Dosedanji, kije bil lesen, zaradi dotrajanosti že nekaj ti0v 1 dovoljeval, da bi se prek njega odvijal kakršenkoli težji promet. Ko bo btihp?sf dokončno dograjen, se bo pot med Sovodnjem in Zirmi skrajšala za škor ° tr* kilometre. Denar za gradnjo so prispevali skupščina občine 0e<* ,,a Loka, krajevna skupnost Trebija, domačini pa so pri gradnji žrtvovali 8toProstovoljnih delovnih ur. (jg) — Foto: F. Perdan
SQty't;a'(' Gregorčičeve ceste v Predtrgu v Radovljici so se odločili, da bodo %lu Prispevali za ureditev kanalizacije in položitev asfalta na cesti. V tem
C"
"u i>   i—~" .......... .................,. ......................
%^"Qdovljice je okrog 50 hiš in vsaka bo prispevala poprečno po 4000 novih \fj J('r- Nekaj bo dodala krajevna skupnost, nekaj pa Komunalno podjetje Celotna dela bodo veljala okrog 500.000 novih dinarjev. Predsed-fo,t' *"l>ščine krajevne skupnosti Radovljica nam je povedal, da mora biti po k. [/"»Hi asfalt na cesti položen do srede oktobra letos.  — A. Z.  — Foto;
^dan
Stabilizacijsko srednjeročno obdobje
Koordinacijski odbor za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske stabilizacije v kranjski občini je v minulih dveh mesecih temeljito ocenil sedanji ekonomski in družbeni položaj v občini. Ugotovil je, da obstaja v občini vrsta dokumentov, ki opredeljujejo nekatere negativne pojave. To so stabilizacijski programi iz leta 1971, akcijski program iz leta 1972. Leto kasneje je sprejel nekatera konkretna stališča zbor samoupravljavcev. Nadalje stabilizacijska prizadevanja opredeljujejo zaključki posvetovanja o zaposlovanju, sklepi lanske in letošnje občinske konference ZK in dogovor o kadrovski politiki.
Letošnja poletna akcija zato kranjskega gospodarstva in družbenih dejavnosti ni presenetila. Vseeno pa so člani odbora ugotovili nekatere težave, s katerimi se srečujejo "v delovnih organizacijah. Tako se bo treba spoprijeti z ekonomskimi odnosi s tujino. Preusmeriti in povečati bo treba izvoz. Za velika podjetja kot so
Iskra, Planika, Sava in Tekstilin-dus je namreč domači trg v Jugoslaviji premajhen. Prav od pravilne usmeritve na zunanjem .trgu pa je odvisen nadaljnji razvoj teh delovnih organizacij. Pri izvozu je namreč doslej vedno prevladovala ocena, da je treba izvažati zaradi plačilne bilance, zdaj bo treba hkrati tudi misliti, kako zagotoviti normalen razvoj podjetja.
Eden ključnih problemov v kranjski občini je bilo že nekaj let zaposlovanje. Letošnji polletni rezultati kažejo na večjo umirjenost na tem področju, saj se je število zaposlenih ob polletju povečalo v primerjavi z lanskim letom za 4,1 odstotka. Ugotovili so tudi, da v kranjski občini ni nepokritih investicij, so pa nekatere prekoračitve, za katere so zagotovljena sredstva. Sicer pa do konca leta v občini ne bo začetih večjih investicij, v prihodnje pa bodo vsako investicijo družbeno preverili in branžno ovrednotili.
Odbor tudi meni, da v občini ni bilo večjih prekoračitev cen tako na komunalnem kot drugih področjih.   Seveda   pa inšpekcijske
službe na tem področju še vedno preverjajo dejansko stanje. V gospodarstvu podatki kažejo na dokaj ugodne polletne poslovne rezultate. Kritična postaja le nelikvidnost, ki je povezana s pomanjkanjem obratnih sredstev. Zato so se v organizacijah in v temeljnih organizacijah združenega dela že lotili selekcije kupcev. Eden od glavnih pogojev za reševanje problemov v gospodarstvu pa bo še naprej preskrba z materiali. Prav pri tem so imele nekatere delovne organizacije pred nedavnim precejšnje težave, ki so se povečale še zaradi uvoznih omejitev.
Sicer pa koordinacijski odbor, ki je že izdelal analizo, meni, da je bila sedanja akcija potrebna in uspešna. Hkrati ugotavlja, da ljučnih problemov v občini ne bo moč rešiti takoj, marveč mora biti stabilizacija prisotna v celotnem prihodnjem srednjeročnem obdobju. Glavna naloga, ki čaka gospodarstvo do leta 1980 pa je ureditev ekonomskih odnosov s tujino in bolj umirjena politika zaposlovanja. A. Zalar
11. stran:
5. stran:
30 let Prešernovega gledališča v Kranju
16. stran:
Med prvimi
in prvi na svetu
30
ELNM
1945 75
VIII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME OD 10. DO 19. OKTOBRA 1975
Naročnik;
Več pripravnikov
Od januarja do junija letos so po najnovejših podatkih zveznega zavoda za statistiko naše delovne organizacije sprejele 4150 pripravnikov več kot v enakem obdobju lani. Od januarja do konca julija je nastopilo službo 23.000 pripravnikov.
Tekmovanje kovinarjev
Na devetem tekmovanju kovinarjev Jugoslavije, ki bo od 16. do 19. oktobra v Novem Sadu in Skopju, bo sodelovalo 384 najboljših kovinarjev iz vseh republik in pokrajin. Pokrovitelja tekmovanja sta mostarski SOKO in zagrebška tovarna Rade Končar. Tudi tokrat bodo najboljšim jugoslovanskim kovinarjem izročili zlate ročne ure, darilo predsednika republike Josipa Broza-Tita.
Manj prevozov na železnici
Vse prometne panoge, razen železniškega transporta, so v zadnjih mesecih povečale obseg svojih storitev. Skupno povečanje od začetka leta do konca julija znaša 3 odstotke. Največ, in sicer za 36 odstotkov, se je povečal promet v letalstvu, rečni promet za 10 odstotkov,   javni avtomobilski promet za 7 odstotkov^ pomorski za 2 odstotka, na železnici pa je bilo za 4 odstotke manj prevozov.
Pocenitev nekaterih proizvodov
Izvršni odbor združenja organizacij gradbeništva ter industrije gradbenega materiala Slovenije je predlagal pocenitev nekaterih proizvodov. Pri tem naj bi se znižale predvsem cene tistih izdelkov, ki so se podražili več kot je bilo dogovorjeno s politiko cen za letos. Tako naj bi se industrija gradbenega materiala vključila v akcijo za stabilizacijo tržišča.
Kolokvij o samoupravljanju
Ta teden je v Beogradu jugoslovansko-francoski kolokvij o samoupravljanju. Kolokvija se s francoske strani udeležujejo predstavniki Demokratične federacije dela, prve francoske družbenopolitične organizacije in prve zahodnoevropske sindikalne organizacije, ki se je izrekla za samoupravljanje. Na kolokviju preučujejo aktualna vprašanja v zvezi z razvojem samoupravljanja.
Upravljanje
sredstev solidarnosti
Na današnji seji bodo člani izvršnega odbora republiške konference SZDL govorili o družbenem dogovoru o načinu uporabe in upravljanja sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, družbenem dogovoru o zaščiti vzdrževanju in urejanju spomenikov NOB i posebnim poudarkom na Bazo 20 ter poslušali informacijo o nekaterih aktualnih vprašanjih v zvezi z uresničevanjem zakona o visokem šolstvu.
Rekordna proizvodnja sladkorja
Tovarna sladkorja v Bitoli, edina te vrste v SR Makedoniji, je te dni začela predel o vati sladkorno peso, ki je letos v tej republiki zelo dobro obrodila. V treh mesecih bodo v tej tovarni predelali okoli 13.0CH) vagonov sladkorne pese. To bo obenem tudi največja količina, ki so jo v tako kratkem času predelali v bitolski tovarni.
)
Jt m**/ .#sm <§i3^ Petek, 19. septembra 1975
m - j
m t > *
wi*t
<W      *?' *M K*
DELEGACIJA IS MAKEDONIJE V SLOVENIJI - Na povabilo izvršnega sveta SR Slovenije je v ponedeljek pripotovala na dvodnevni obisk v Slovenijo delegacija izvršnega sveta Makedonije pod vodstvom predsednika Blagoje Popova. Delegaciji slovenskega in makedonskega izvršnega sveta sta se pogovarjali o izvajanju stabilizacijskih ukrepov v obeh republikah, o sodelovanju organizacij združenega dela in o sodelovanju na področju kulture, visokega šolstva in znanstveno-raziskovalnega dela. Razpravljali so tudi o odnosih s sosednimi državami in o izkušnjah o izgradnji družbenoekonomskega in političnega sistema. V ponedeljek popoldne je delegacija iz Makedonije obiskala tovarno športne opreme Elan v Begunjah in Bled, v torek dopoldne pa Iskrino tovarno na Laborah. Na sliki: Delegacija IS Makedonije na obisku v Iskri na Laborah, kjer so jo med drugim pozdravili in seznanili s proizvodnjo predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov Iskre pod vodstvom direktorja ATC Iskra inž. Marjana Kristana. Pogovorov sta se udeležila tudi predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Logar in predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
Kranj
V torek opoldne se je sestal koordinacijski odbor za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov ter nekaterih drugih osebnih prejemkov ter o gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975. Razpravljal je o polletni oceni izvajanja družbenega dogovora in o dogovarjanju o skupni porabi v prihodnjem letu.
Včeraj popoldne sta se v Kranju sestala na skupni seji zbor združenega dela in družbenopolitični zbor občinske skupščine. Razpravljala sta o osnutku dogovora o družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976— 1980 in o nekaterih drugih osnutkih republiških srednjeročnih dokumentov.
Danes popoldne bo v Kranju štirinajsta seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Razpravljali bodo o oceni prvih rezultatov stabilizacijskih prizadevanj v občini in o nadaljnjem razvoju delavske univerze Tomo Brejc Kranj.
V ponedeljek popoldne bo skupni sestanek delegatov za področje gospodarstva in zbora občin iz kranjske občine. Razpravljali bodo o gradivu za prihodnjo sejo zbora združenega dela in zbora občin skupščine SR Slovenije ter določili delegate za sejo. A. Z.
Radovljica
V torek dopoldne se je v Radovljici sestal koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov ter nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975. Obravnavali so polletno oceno izvajanja družbenega dogovora in razpravljali o dogovarjanju o skupni porabi v prihodnjem letu. — Opoldne v torek pa se je sestal tudi izvršni svet radovljiške občinske skupščine in obravnaval več vprašanj s področja komunalne in drugih dejavnosti.
Včeraj opoldne se je pri občinski konferenci socialistične zveze Radovljica sestal na prvi seji koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje. Razpravljali so o predlogu programa družbenopolitičnega izobraževanja v občini v sedanjem jesenskem obdobju in o programu izobraževanja v prihodnjem letu. Oba predloga, v katerih so programi razdeljeni na več področij, je pripravila delavska univerza. Predvideni so seminarji za komuniste, člane oziroma aktiviste SZDL, sindikata, mladine, za delegate samoupravnih skupnosti in druge ter različna predavanja. Različne oblike izobraževanja bodo potekala na Bledu, v Bohinju, Begunjah, Lescah, Podnartu, Radovljici in v večjih delovnih organizacijah. Prvi seminarji za člane osnovni sindikalnih organizacij bodo že konec tega meseca na Bledu. A. Ž.
Tržič
Občinska konferenca ZKS Tržič je na torkovem zasedanju zaradi obveznosti pri študiju razrešila članstva v komiteju občinske konference ZKS Borisa Janca, ki je bil obenem tudi sekretar aktiva komunistov-delavcev, in Bojana Belaka. Na njuni mesti je izvolila Vero Primožič in Marasa Dželo-viča. Za sekretarja aktiva komunistov-neposrednih proizvajalcev pa so izvolili Milana Rustjo.
Sekretar komiteja občinske konference ZKS Tržič Janez Piškur je sklical za ponedeljek posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij ZK tržiške občine. Na posvetovanju bodo razpravljali o vključevanju Zveze komunistov v družbeno akcijo za stabilizacijo gospodarstva v občini, predlogih za reorganizacijo nekaterih osnovnih organizacij v občini, načrtni obnovi Zveze, kadrovanju v občinsko politično šolo in srednjo politično šolo pri CK ZKS ter vlogi in nalogah poverjenikov za politično literaturo. Na sejo so vabljeni tudi predsedniki komisije za organiziranost in razvoj, kadrovska vprašanja in statutarna vprašanja.
V sredo je bila v Tržiču seja odbora za obnovitev in oživitev (revitalizacijo) starega mestnega središča, ki mu predseduj«- predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Tržič inž. Vili Logar. Da bi se ljudje lahko bolje seznanili z načrtno obnovo starega Tržiča, bodo v tržiškem paviljonu NOB v petek ob IS. uri razgrnili revitali/arijski načrt starega mestnega jedra. Razstava bo odprta do (>. oktobra. -jk
Svečanost na Kriški planini
NEW YORK - Takoj po VII. izrednem zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov (OZN) se je začelo v torek na sedežu svetovne organizacije 30. redno zasedanje generalne skupščine OZN. Svetovna organizacija je imela doselj 138 članic. V sredo pa se je članstvo spet povečalo. V OZN so bile sprejete nakdanje portugalske kolonije Mozambik, Kapverdski otoki in Sao Taome, pričakujejo pa, da bo do konca zasedanja generalna skupščina na predlog varnostnega sveta sprejela v članstvo še nekdanjo avstralsko kolonijo Papuo -Novo Gvinejo in nekdanjo nizozemsko kolonijo Surinam, ki se je otresla nadvlade ta teden. Tako bo imela svetovna organizacija 143 članic. Čestitkam novosprejetim članicam se je pridružil tudi jugoslovanski veleposlanik pri OZN Jakša Petrič. Za predsednika letošnjega zasedanja, na katerem razen gospodarskih vprašanj prevladujejo tudj politična (Ciper), Indokina, portuglaske kolonije, Bližnji vzhod), je bil izvoljen luksemburški zunanji minister Gaston Thorn. Na zasedanje bo dopotoval tudi naš zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic.kj bo jutri končal obisk v prijateljski Kanadi. Pričakovati je, da bo stopi' na govorniški oder 24. septembra.
TEL AVIV, WASHINGTON, MOSKVA, KAIRO - Izraelski
obrambni minister Simon Peres je v torek odpotoval v Združene države Amerike na pogovore z ameriškimi funkcionarji o dolgoročni gospodar; ski in vojaški pomoči Združenih držav Izraelu. Minister se je v Ameriki že sešel s svojim kolegom Jamesom Schlesingerjem in državnim sekretarjem Henrvjem Kissingerjem. Poročila s srečanj govore, da bo ameriška pomoč Izraelu dosegla skoraj poltretjo milijardo dolarjev, od tega krepka polovica za vojaške namene. ZDA so namreč sprejele oo sklenitvi izraelskoegiptovskega mirovnega sporazuma precejšnje PoT°'. štvo za mir na tem podorčju. Egiptovski predsednik Sadat je sredi tedna ostro obsodil nasprotnike mirovnega sporazumevanja in graja' predvsem Sirijo in ZSSR. V Moskvi pa opozarjajo, da bo dobil Izrael v zameno za nekaj desetin kvadratnih kilometrov odstopljenega zasedenega ozemlja na Sinaju od Združenih držav ogromno količino orožja, kar spet podaljšuje mirno in pravično rešitev problema in povzroča »eksploziven« položaj. Razčiščevati nastali položaj bo naloga bližnjega obiska sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika v Združenih državah.
• • •
LIZBONA — Sestavljanje nove, šeste začasne vlade Portugalske, ne teče brez zapletov. Prizadevanja viceadmirala de Azevede, ki mu je bila zaupana dolžnost mandatarja, so v zraku predvsem zaradi nesoglasij med socialnimi demokrati in komunisti ter polemikami, katera stranka bo imela resorje v novi vladi in koliko. Mandatar Pinheira de Azevedo si prizadeva dobiti podporo vseh strank. Da bi se vladna kriza čim prej umaknila s portugalskega političnega prizorišča in bi dobila država trdno vlado, si še posebej prizadevajo socialisti. Udeležujejo se vseh dolgotrajnih sej in posredujejo med komunisti, ki jim ponujajo v novi vladi najbolj izpostavljen resor prometa in zvez, in socialnimi demokrati, ki utegnejo dobiti nadzor nad pravosodjem in socialnimi zadevami.
• • •
BUENOS AIRES - Argentinska predsednika Maria Estel* Peron je v nedeljo zvečer sporočila, da izroča začasno dolžnost šefa države predsedniku Senata Italu Luderju,sama pa je odšla na oddihv oporišče letalskih sil Ascochingi pri Cordobi. Predsedniško dolžnost naj bi spet prevzela 17. oktobra, na dan obletnice gibanja Juana Peron3-Nekateri pa sodijo, da utegne postati veteran peronističnega gibanj Italo Luder novi šef države. Iz Argentine že prihajajo vesti o odstopi"
nekaterih pomembnih vladnih funkcionarjev: notranjega ministra, rambnega ministra, zasebnega tajnika predsednice Estele Peron in skovnega predstavnika Peronove <
• • •
MADRID, KAIRO, ALŽIR - Pet palestinskih komandosov je v ponedeljek zjutraj zasedlo egiptovsko veleposlaništvo v Madridu, stavbo zaminiralo in obdržalo veleposlanika in dva diplomata za talce-Komandosi so grozili, da bodo pognali stavbo z ujetniki vred v zrak, če bo skušala vdreti policija in če Egipt ne bo prekinil pogajanj z Izra; elom. Skoraj istočasno pa je 50 arabskih študentov napadlo madridsk' sedež arabske lige, zadržalo dva talca in postavljalo eneke zahteve kot komandosi. Egipt je ostro obtožil palestinsko osvobodilno organizacij0 z Jaserjem Arafatom na čelu za incident, vendar je slednji obtožbe zavrnil in dejal, da gibanje z dogodkom nima zveze. Obe drami sta se srečno končali. Študentje so kmalu popustili, medtem ko so bili korn»' dosi vztrajnejši. Slednji so bili izpuščeni. O usodi komandosov, ki P° lastnih izjavah ne pripadajo nobeni palestinski organizaciji, pa še ni m znanega.
• • •
LONDON, BUKAREŠTA - Z izjemo Sovjetske zveze bo Rom11^ nija prva država po vojni, kamor prihaja na uradni obisk prvi ministe Velike Britanije. »Prvi mož« otoka Harold VVilson bo v Romuniji g*8, predsednika Manea Manescuja, vendar bodo po londonskih ocenah P.°/ membnejša srečanja med Haroldom VVilsonom in romunskim PartT skim voditeljem Nikolaem Causecujem. Pogovori se bodo nanašali PrtjT vsem na jedrsko sodelovanje med državama in dolgoročno trgovin.1* sodelovanje, saj je Romunija za SZ in Poljsko tretja največja vzhod" jj evropska trgovska partnerica Britanije. Državniki bodo razpravlja tudi o mednarodnem političnem in gospodarskem položaju.   J. KošnjeK
Sklepe je treba uresničiti
V nedeljo, 21. septembra, ob 11. uri bo na Kriški planini drugo srečanje partizanov in aktivistov kr-vavškega območja. Srečanje pripravlja krajevna organizacija /veze združenj borcev NOV Cerklje skupaj z občinskim odborom ZZB NOV Kranj in kranjskim planinskim društvom. V kult urnem programu bodo nastopili učenci osnovne šole Cerklje, cerkljanski mladinci in čla-
ni kulturno-umetniškcga društva 0 pomenu srečanja in dogodkov med vojno na tem območju pa bo govoril predsednik osnovne organizacije ZSMS ('erklje Stane Bobnar.
Vsak udeleženec drugega srečanja, ki bo poslej vsako leto, bo dobil tudi poseben karton, ki ga je izdalo Planinsko društvo Kranj. Po pet krat nem obisku bo društvo vsakem U podelilo /lato značko. A. Z.
V torek so se sestali v Ljubljani na prvem jesenskem delovnem posvetu sekretarji občinskih in medobčinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije. Dogovorili so se o nekaterih vprašanjih delovanja sindikalnih organizacij, ki jih je nujno potrebno urediti za uresničevanje nove, z ustavo določene vloge sindikat ov.
Na seji so ugotovili, da se lahko pohvalimo s precejšnjim napredkom v načinu dela občinskih organizacij sindikatov in /veze sindikatov. Vendar pa še vedno nastajajo določene vrzeli, ki jih je potrebno odpraviti, da bodo sindikati sposobni opravljati naloge, katere jim je dala že ustava, predvsem pa sindikalni kongresi. Občinski sindikalni sveti morajo biti tako dobro organizirani, da bodo sposobni uresničiti sprejete sklepe. Obenem pa morajo zagotoviti, 'da bodo sindikati od osnovnih organizacij do republiških organov nastopali enotno. Veliko bo treba popraviti in dopolniti na področju delegatskih razmerij. Nemudoma je treba ugotoviti, zakaj nekateri dele gati ne opravljajo svojih dolžnosti. Ce je vzrok subjektivne narave, je treba i/voliti nove delegate, če pa so drugačne ovire, je treba poskrbeti,
da se prepreke odpravijo.
Ko so govorili o aktualni!) dni/ benih vprašanjih, predvsem pa o prizadevanjih  za  stabilizacijo  in na-logab sindikatov v zvezi s tem, so poudarili, da mora biti težišče delo-
vanja na sindikalnih skupinah * osnovnih organizacijah, torej P . delavcih. Ti morajo biti seznanjen s prizadevanji za stabilizacijo, J1. zavestno sprejeti in tudi prevz* odgovornost. Doslej je akcija PreV u slonela na političnih organizacij« in njihovih vodstvih. 0 Sekretarji   občinskih svetov
sprejeli tudi gradiva o priprt*? i
nih delovnih načrtov občinskih ^ republiških organov za leto lj7■' pripravah    na    redne konferei osnovnih organizacij sindikata. ^
Izlet na
44 članov se je udeležilo
Koz&°
zadnJ"
nedeljo v avgustu izleta na K ki ga je pripravila osnovna ()rf nt'i sadja ZZB NOV Gorje- V°pM0*
izleta SO se najprej ustavili v' ^j. gori in si ogledali partizanSJJj^ nico, v kateri se ve dno stoji " r„ti njač, Potem jih je pol vofl^Jiili Bosanski Dubici, kjer so si na mesto, naslednji dan pa so Kozari ogledali veličasten
in počastili spomin na 24.4^ i() gl borcev in žrtev fašizma. »()(^0/,ai' tudi ogledali film 0 bitki na. ^jjeH0 in muzej, v katerem je razsta t orožje ter slikovno gradivo,
nje vojne.
Kmetijska zadruga Škofja Loka
objavlja prosto delovno mesto
pomočnika komercialista
Poleg splošnih pogojev se za to delovno mesto zahteva srednja šolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in dve leti prakse.
Ponudbe s kratkim življenjepisom, navedbo dosedanje zaposlitve in z dokazili o strokovnosti je treba poslati na sekretariat zadruge v 14 dneh.
rz i KM tovarna športnega orodja CLr\l\l Begunje na Gorenjskem
TOZD športni rekviziti
Na osnovi 11. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOZD športni rekviziti in sklepa odbora za medsebojna razmerja delavcev
vabimo
zaradi povečanja proizvodnje športnega orodja k sodelovanju VEČ KV KLJUČAVNIČARJEV, KV MIZARJEV in KV SEDLARJEV
OZD Elan je med največjimi proizvajalci športnega orodja in smuči na svetu in prav v letošnjem letu praznuje 30-letnico svojega uspešnega delovanja.
Vsem, ki bi se odločili za zaposlitev v naši TOZD, nudimo poleg osebnega dohodka, ki se giblje med 2800 do 3500 din tudi strokovno napredovanje ter vključevanje v družbenopolitično in samoupravno življenje v OZD, v športne sekcije kot so smučanje, jadranje, smučanje na vodi in drugo. Uspešno pa tudi rešujemo stanovanjsko problematiko svojih delavcev pod pogojem, da so najmanj 1 leto prebili v naši OZD.
Zainteresirani kandidati za zaposlitev dobijo vse informacije ustno v kadrovskem oddelku OZD Elan Begunje na Gorenjskem.
Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD MALOPRODAJA KRANJ, n.sol.o. v združenem delu Veletrgovine
ŽIVILA Kranj, n.sol.o.
objavlja prosto delovno mesto
vodje PE gostinskih obratov
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1. da ima višješolsko izobrazbo komercialne ali ekonomske smeri,
2. da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih,
3. da je samoupravno in politično razgledan ter moralnopolitič-no neoporečen.
Poskusno delo za to delovno mesto je 90 dni.
Kandidati za objavljeno delovno mesto naj pošljejo pismene prijave z dokazili, da izpolnjuje pogoje, v 15 dneh po objavi kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku objavljenega roka. '
Kadrovsko splošni sektor delovne organizacije
soua Uraro
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
išče
1. vodjo skladišč izdelkov
Pogoj:   končana visoka strokovna izobrazba komercialne, ekonomske smeri s prakso na področju komercialno skladiščnega poslovanja, ali
končana višja strokovna izobrazba komercialne, ekonomske ali organizacijske smeri z daljšo uspešno prakso na področju komercialno skladiščnega poslovanja sposobnost vodenja in urejanja medsebojnih odnosov, kandidat mora biti moralno-politično neoporečen in imeti mora pravilen odnos do samoupravljanja.
2. vodjo oddelka za tehnično in zdravstveno varstvo
Pogoj: končana visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri z opravljenim strokovnim izpitom iz varstva pri <lelu ali
končana višja strokovna izobrazba ustrezne smeri z daljšo uspešno prakso in opravljenim strokovnim izpitom i/, varstva pri delu,
sposobnost vodenja in urejanja medsebojnih odnosov, kandidat mora biti moralno-politično neoporečen in imeti mora pravilen odnos do samoupravljanja.
V poštev pridejo tudi kandidati, ki so pripravljeni opraviti strokovni izpit iz varstva pri delu v dogovorjenem roku.
Delo se združuje za nedoločen čas. Nast op dela takoj ali po dogovoru.
Pismene prijave sprejema kadrovsko splošni sektor, oddelka za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, najkasneje do 30. septembra 1975.
Zahtevne naloge pred komunisti loške
občine
Na ponedeljkovi seji komiteja občinske konference ZK Škofja Loka so člani komiteja najprej spregovorili o uresničevanju stabilizacijske politike v gospodarstvu škofjeloške občine.
Akcije za stabilizacijo gospodarstva so se delovni ljudje škofjeloške občine lotili z veliko zavzetostjo, je bilo rečeno na seji komiteja. Pokazalo pa se je tudi, da je bila akcija za stabilizacijo izredno hitro pripravljena. Trenutno največji problem na tem področju je še vedno precejšnje nesorazmerje med uvozom in izvozom. Vendar pa je marsikje že mogoče čutiti veliko pripravljenost, da posamezne delovne organizacije izvoz močno povečajo. Seveda pa je ob tem potrebno pripomniti, da so ostri stabilizacijski ukrepi v zadnjem obdobju mnoge organizacije združenega dela močno prizadele. V posebno težkem položaju so se znašli: žirovska Alpina, Iskra iz Železnikov, Gorenjska predilnica iz Škofje Loke, zaradi težav pri dobavi ivernih plošč pa se položaj zaostruje tudi v Alplesu v Železnikih.
Zelo pomembno je tudi vprašanje likvidnosti. Škofjeloška občina je glede tega na najslabšem na celotnem gorenjskem področju. Delovne organizacije škofjeloške .občine nikakor ne morejo izterjati že zdavnaj zasluženega denarja. To pa seveda nosi za sabo celo vrsto posledic. V zadnjem času niso prav redke terjatve tudi prek sodišča. Torej so še vedno med najpomembnejšimi vprašanji, ki tarejo loško gospodarstvo: kako izterjati denar, kako ravnati z nedokončanimi proizvodi, kako sploh zaključiti začeto proizvodnjo in kako ukrepati z odpisanimi terjatvami.
Tudi na področju integracijskih procesov se stvari le počasi pomikajo naprej. Še vedno sta na mrtvi točki sorodni podjetji SGP Tehnik in komunalno podjetje Remont iz Škofje Loke, za združevanje so gluhi člani Pekarije iz Žirov, podjetja tekstilne stroke in še kdo.
Precejšnje težave je letos povzročala tudi prevelika stopnja zaposlovanja v škofjeloški občini. K sreči pa se položaj na tem področju zdaj že izboljšuje.
Delovne organizacije, ki so se doslej obnašale stabilizacijsko, so najhujše težave že prebrodile, je na
seji komiteja škofjeloške občinske konference ZK menil načelnik za gospodarstvo pri skupščini občine Škof j a Loka Zvone Teržan. Seveda pa v okviru zavzemanja za stabilno gospodarstvo ni mogoče govoriti le o proizvodnji, ampak tudi o potrošnji. Na področju potrošnje pa še ni vse urejeno tako kot bi bilo potrebno. Tako je, denimo, le samoupravna interesna skupnost za socialno varstvo že predložila načrt dela do leta 1980, ostale interesne skupnosti pa doslej tega vprašanja še niso rešile.
V nadaljevanju seje pa so člani komiteja občinske konference ZK Škofja Loka spregovorili o najaktualnejših in najpomembnejših nalogah, ki jih čakajo do konca letošnjega leta.
Ne gre za nič novega, je menil sekretar komiteja občinske konference ZK Janez Jemec, gre pa za to, da bomo pri svojem delu bolj elastični in, da bomo sproti reševali težave, ki se pojavljajo. Pri tem čaka komuniste škofjeloške občine veliko nalog. Predvsem veliko pozornosti pa bodo posvetili vprašanju uresničevanja ustave, delu krajevnih skupnosti, uresničevanju delegatskega sistema, samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja, srednjeročnega družbenega načrta občine ter bodočega razvoja družbenega načrtovanja, izvajanju posameznih dogovorov ter kontrole na tem področju, vprašanjem gospodarske stabilizacije, idejne krepitve članstva in organiziranosti ZK, kadrovski politiki ter krepitvi SZDL kot enotne frontne organizacije.
Pri delu pa se bomo tesno povezali s sindikalno organizacijo ter organizacijo ZSDL, kot najmnožičnejšo organizacijo, je bilo rečeno na seji komiteja občinske konference ZK Škofja Loka.
Loški komunisti se bodo v prihodnjih mesecih še posebno zavzeli, da bo uspela akcija izobraževanja delegatov za samoupravne interesne skupnosti, ki jo občinska konferenca SZDL v sodelovanju z delavsko univerzo pripravlja za mesec oktober in november, da bo uspešno končana solidarnostna akcija za prebivalce, ki so bili prizadeti ob spomladanskem deževju, ocenili pa bodo tudi dosedanje delovanje delegatskega sistema. J. Govekar
Obletnica požiga Radovne in Pernikov
Jutri bo minilo 31 let, ko so Nemci požgali Srednjo Radovno in Pernike. Srednja Radovna leži devet kilometrov od Gorij v dolini kristalno čiste reke Radovne in meji Mežaklo in Pokljuko. Do požiga je bilo v vasi 24 hiš z gospodarskimi poslopji. Prebivalci so se največ ukvarjali z živinorejo in gozdarstvom, saj peščena zemlja, ki je ni veliko, ni kaj prida dajala.
Ze v začetku okupacije so se v Srednji Radovni pojavili prvi partizani, ki so v strmih pečinah in gozdovih nad vasjo zgradili brunarice. Kar osemnajst jih je bilo. Tod je bila epa prvih partizanskih tiskarn, ki je delala vse do požiga vasi. Bil je tu tudi sedež gospodarske komisije, oblastnega komiteja za jeseniško-bohinjsko okrožje, sedež VDV, Skoja itd. Semkaj so le redko prihajale nemške patrulje, saj je kraj omogočal številne zasede.
Septembra 1944 so Nemci prišli v dolino po drva, ki so bila v sklade naložena ob cesti. Ko so se že vračali, jih je na Krčkovem rovtu v Srednji Radovni napadla partizanska zaseda. Dva nemška vojaka se takrat nista vrnila v svojo enoto na Bled. Nemci so že drugi dan prihrumeli in zagrozili, da bodo vas požgali, vendar so takrat le zaminirali Pangerčevo hišo. Prebivalcem pa so naročili, da bodo v osmih dneh ponovno prišli in vse pobili in požgali, če se ta čas vojaka ne bosta vrnila na Bled.
20. septembra ob zgodnjih jutranjih urah so Nemci obkolili vas. Prebivalce so odgnali v hišo Janka Šetine, le Klemenak se je skril v domačo krušno peč, kjer je potem ob požigu zgorel. Nemci so vse hiše in gospodarska poslopja požgali. Tudi
hišo Janka Setine, v kateri je bilo 23 vaščanov, od dojenčkov do starcev. Nič niso pomagale prošnje. Zgorele so domačije in prebivalet. Le živino so Nemci odpeljali s seboj.
Vse do požiga je bila Srednja Ra dovna nekakšno svobodno ozemlje. Po 20. septembru 1944 pa je življenje v njej zamrlo in partizanska dejavnost se je preselila na Pokljuko, tiskarstvo pa v zgornjo bohinjsko dolino. Danes sta obnovljeni le Pan-gerčeva in  Klemenakova hiša. Pri
Klemenaku imajo tudi novo sodobno gospodarsko poslopje. Sicer pa so ostale ruševine in tik ob cesti spomenik.
Istega dne, ko so Nemci požgali Srednjo Radovno, so skupaj z domobranci požgali tudi hiše, gospodarska poslopja in senike na Pernikih. To je zaselek štirih gospodarstev nad Krnico pri Gorjah. Prebivalcem so takrat le toliko prizanesli, da so ostali živi in so se lahko preselili v dolino k sorodnikom in znancem. Po vojni pa so se vrnili na požgane domačije in danes živijo v novih domovih. J. Ambrožič
Ob slovesnosti na Lipniški
planini
Letos sta občinska odbora ZZB NOV Jesenice in Radovljica že osmič organizirala komemorativ-no svečanost na Lipniški planini na Jelovici, kjer je padlo 25 borcev skupaj z borcem Jožetom Gregorčičem — Gorenjcem. Tudi letos so na Lipniško planino pripeljali avtobusi — sedem — tudi letos se je na odmaknjeni samoti Lipniške planine zbrala šolska mladina z recitatorji in z mladinskim pevskim zborom Blaž Arnič z Jesenic. *
Ze res, da je bilo izredno slabo vreme in da bi občinska odbora ZZB NOV kot organizatorja lahko poskrbela za primerno ozvočenje, vendar le-to nikakor ne opravičuje odnosa, ki ga je na komemorativni svečanosti pokazala šolska mladina. Brezbrižnost prisotnih učencev — še celo z višjih razredov so bili! — žaljivo odhajanje še pred koncem kratke svečanosti, da o glasnem govorjenju in celo o smehu sploh ne govorim.
Človek se najprej začudi, nato osupne, nazadnje pa se prizadeto sprašuje: kaj so učenci sploh vedeli, kje in zakaj so, ali so jim pedagogi poprej razložili ali jih vsaj opozorili! Ce pravimo, da so najprimernejša oblika prenašanja tradicij NOB na mlade prav take komemorativne svečanosti, zakaj ni časa in ne volje, da bi se že v razredih dalo poprej kaj pogovoriti. Zares me zelo zanima, na katerih šolah in v katerih oddelkih so bili učenci deležni takšnega poduka. Resno dvo-min, kajti, če ob odhodu učenec niti tega ne ve, kje je bil, je še bolj zmotno pričakovati, da bo vedel, zakaj je bil.       D. Sedej
Srečanje na Krvavcu j
Jutri, v soboto in nedeljo bo na Krvavcu drugo zaporedno srečanje borcev in aktivistov krvavškega" področja in planincev, ki ga priprav-' ljajo Krajevna organizacija ZB1 NOV Cerklje, Občinski odbor ZB1 NOV Kranj in Planinsko društvo1 Kranj ter družbenopolitične organizacije in krajevne skupnosti cer-: kljanskega področja. Prireditev bo1 posvečena tudi 30-letnici osvobodit-1 ve.
Proslava se bo pričela jutri v sobo-3 to, 20. septembra, s športnim keglja^ njem pri hotelu na Krvavcu, zvečer, pa bo prijetna partizanska zabava.; V nedeljo ob 10.30 bodo prišli pla-' ninci in ostali udeleženci z vsehj strani Krvavca na prireditveni pro-j stor, kjer bo pri spominskem obeležju osrednja proslava z govori, pola-( ganjem vencev in bogatim kulturnim programom, na katerem bodo sodelovali učenci osnovne šole izj Cerkelj, tamkajšnjega kulturno-( umetniškega društva in drugi. Poj proslavi pa se bo nadaljevalo veselo partizansko srečanje in zabava. j
-an
Stabilizacija ni le letošnja akcija
Na torkovem zasedanju občinske konference ZKS Tržič, ki se jo je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar, so ponovno obravnavali oceno analiz in ukrepov za stabilizacijo gospodarstva. Akciji so dali novih moči, obenem pa sklenili po zasedanjih zborov občinske skupščine (sestali so se v sredo in četrtek) izluščiti najpomembnejše sklepe vsestranskih razprav in določiti odgovorne in roke za njih uresničevanje. Na konferenci so ugotavljali, da je zavladala v tržiški občini pri stabilizacijskih prizadevanjih precejšnja resndst in zavzetost, vendar se še vedno prepogosto iščejo vzroki za ne preveč ugoden gospodarski položaj zunaj občine in organizacij združenega dela in temeljnih organizacij, ne pa tudi v njih samih. Govorniki na torkovem zasedanju konference so opozarjali, da letos začeta stabilizacijska akcija ne sme biti zaključena že letos ali kvečjemu prihodnje leto, temveč mora biti v ospredju tudi v prihajajočem srednjeročnem obdobju do leta 1980. Tako kot pri drugih trajnejših akcijah je tudi pri stabilizacijski pomembno sprotno ocenjevanje uspešnosti. Predvsem pa pri slednji ne gre le za akcijo v gospodarstvu, temveč v družbi nasploh in zato ne more biti govora le
o gospodarski, temveč družbeni stabilizaciji.
Problemu zaposlovanja je bila na konferenci v Tržiču dana nova razsežnost. Čeprav vsesplošno zaposlo vanje novih ljudi ni povsem v skladt z družbenoekonomsko politiko, pa temu vedno le ni tako. Zaposlitev delavca na produktivnem delovnen mestu z visoko stopnjo dohodka jt pozitivno. Napak pa je povečevat tako imenovano »družbeno režijo« ki najpogosteje bremeni dohodek ir pritiska na višje cene. Izredno pozo ren kaže biti pri investicijah in njih ekonomski upravičenosti, saj novost, ki ne daje pričakovanih rezultatov, ni nič manj družbeno škod ljiva kot naložba brez finančnega pokritja.
Konferenca je nato razpravljala o položaju tržiške Delavske unii verze, upoštevajoč stališča in sklep* izvršnega komiteja predsedstva CK* ZKS, občinskem družbenem dogo voru o izobraževanju, oceni uspo sabljanja komunistov v pretekli izobraževalni sezoni ter o programu idejnopolitičnega usposabljanja komunistov v prihajajoči izobraževaln sezoni. J. Košnjek
3
Petek, 19. septembra 19751
Črta pod sezono
Gospodarstvo občine
Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Jesenice so med drugim razpravljali tudi o gospodarstvu v občini Jesenice v prvem polletju letošnjega leta.
Koordinacijski odbor za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike ugotavlja, da so zajeli v poročilo 13 temeljnih organizacij združenega dela s sedežem organizacij združenega dela zunaj občine, 15 organizacij, ki niso sestavljene iz temeljnih organizacij, in pet organizacij združenega dela, ki so sestavljene iz TOZD in skupnih služb.
Na seji so ugotovili, da je gospo-
I
Bogomil Homovec
Umirjeno preudaren v besedah, ki brez kipeče silovitosti in namerne vznesene prepričljivosti vedno najdejo svoje pravo mesto in veljavo; zgled-
o no predan delu in dejanjem, ki, odgovorna in dosledna, zahtevajo njegovo znanje in
" so odsev njegovih dolgoletnih izkušenj; vljuden in ljubezniv v naključnih kramljanjih bežnih srečanj v urah oddiha na smučidčih.
Ko med nekaj navrženimi potezami Bogomila Homovca izberemo njegovo najznačilnejšo, njegovo delovno in življenjsko, smo lahko nezmotljivo prepričani, da bodo iz nje odsevale tudi vse ostale, kajti zmote pri nekom, ki v svojem vsakdanjiku izgoreva le za nenehen in vztrajen napredek svojega kolektiva, a pri tem ostane dovzeten do vsega dobrega in pravičnega okoli sebe, ki se rad in široko odpira navzven in ki je vedno pripravljen tudi sprejemati, skorajda ne more biti. Vsaj pri Bogomil u Homovcu, veljavnem in priznanem možu železarskih Jesenic, je zanesljivo ni.
Utemeljitve, po katerih prejema letos Bogomil Homovec ini. Lambert Pantzovo nagrado, najvišje priznanje jeseniške Železarne za življenjsko delo na metalurškem področju, žal, pa naj si bodi tako široko zajemajoče, ne morejo prikazati vsega požrtvovanja in resnične osebne zavzetosti, ki je — četudi v okviru skupinskega dela — nepogrešljiv porok za takšne dosežke kot so uspehi kar najbolj dolgo-n   lafa i ačaja.
darstvo doseglo 553,176.000 dinarjev dohodka ali za 3 odstotke več kot v enakem lanskem obdobju. Doseženi dohodek precej zaostaja za rastjo celotnega dohodka, ki je v tem obdobju porasel za 63 odstotkov.
Dohodek na zaposlenega se je povečal za 16 odstotkov, kar je za 3 odstotke izpod poprečja gospodarstva na Gorenjskem in 6 odstotkov izpod slovenskega poprečja. V okviru občine pa so pod poprečjem doseženega dohodka industrija, promet, trgovina in gostinstvo.
Število zaposlenih se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečalo za 6 odstotkov oziroma za 627 delavcev. Pri tem pa je treba
Njegov sodelavec, mag. Peter Kune: »V povojnem obdobju je bila ideja za izgradnjo valjarne 2400 njegovo osebno delo, skupaj s skupino pa je nato bil sprejet predlog za izgradnjo valjarne debele pločevine. S tem je bila na Jesenicah dana osnova za nadaljnjo rast Železarne... Se danes valjarna 2400 deluje ekonomično in v ustreznih tolerancah, kar je izjemen uspeh za doma, v ranih letih po vojni, izdelano opremo. Valjarna 2400 je zaradi večjih bram bistveno povečala produktivnost vse Železarne in odpravila izredno težko fizično delo .. . Bila je osnova za izgradnjo jugoslovanske vojne industrije in tudi osnova za izgradnjo jugoslovanskih ladjedelnic . ..
Posebno v povojnem času je bila pomembna rekonstrukcija valjarn fine pločevine, ki so jo opravili z domačo investicijsko opremo. Prav rekonstrukcija je odpravila še zadnja, od začetka tega stoletja fizično najbolj naporna delovna mesta . ..
Ko je delal kot tehnični direktor, je bila opravljena reorganizacija vzdrževanja, brez katere velike rasti proizvodnje v Železarni ob tako veliki količini proizvodne opreme, ne bi mogli doseči. Takrat zastarel način transporta v Železarni, ki je zahteval 24 ozkotirnih lokomotiv, je bil v zadnjih petnajstih letih zamenjan z modernim prevoznim parkom, kjer samo 10 lokomotiv prepelje dvakrat večjo proizvodnjo. Pri tem so bili doseženi izjemni ekonomski rezultati, izboljšala se je varnost dela .. .
Organizacija posebnega energetskega gospodarstva in velika osebna zavzetost sta omogočila,* da je Železarna v kratkem času brez pretresov prešla od kurjenja z generatorskim plinom na sodobnejši način kurjenja s propan butanom in mazutom . ..
Vse tehnološke odločitve v zadnjih petnajstih letih so bile ozko povezane z Bogomilom Homov-cem ...
Danes imajo jugoslovanske železarne na enega zaposlenega na leto proizvedenih 38 ton, slovenske železarne 52 ton, Železarna Jesenice pa 79 ton. In prav za produktivnost si je vedno prizadeval .. .
»Njegova« je nova hladna valjarna na Beli in prav ta Homov-čeva zasnova je med drugim dokončno osvobodila Železarno spon, ki jih tvorijo Karavanke in Mežakla ...« D. Sedej
upoštevati nekatere zakonske in organizacijske spremembe. Takšne spremembe so nastale v TOZD Iskra Blejska Dobrava in TOZD splošno gradbenega podjetja Gorica.
Izgube zaradi nedoseženega dohodka znašajo 9,221.000 dinarjev, ki jih izkazujejo TOZD Elektro Žirovnica - Elektro Kranj, TOZD Izolir-ka Jesenice — Izolirka Ljubljana, TOZD Delikatesa trgovskega podjetja Zarja Jesenice, TOZD Motel Kranjska gora — Kompas Ljubljana, TOZD Hotel Kompas Kranjska gora, TOZD hoteli - HP Gorenjka Jesenice in TOZD žičnice - H P Gorenjka Jesenice.
Družbeni proizvod je višji za 34 odstotkov, vendar zaostaja za rastjo celotnega dohodka. Zakonske obveznosti so zelo porasle, tudi sredstva za reprodukcijo so višja za 28 odstotkov. Stopnja reprodukcijske sposobnosti je padla in s težavo so poravnavali tekoče obveznosti. Nič manjša ni tudi zadolženost: število blokiranih dni žiro računov gospodarskih organizacij je poraslo od 298 dni v enakem obdobju lanskega leta za 428 dni v letošnjem letu. Na prvem mestu so Jesenice transport s 117 dnevi.
Skupne zaloge so višje za 37 odstotkov, vendar se je struktura zalog zelo spremenila. V prodaji so zaloge materiala in obratnega inventarja, naraščajo pa zaloge trgovskega materiala. Osnovna sredstva so v občini zelo siromašna, saj je dosegla stopnja odpisa že 68 odstotkov in je najvišja na Gorenjskem. Izvoz je manjši, na drugi strani pa je uvoz nad predvidevanji, predvsem zaradi Železarne, ki uvaža opremo za novo hladno valjamo.
Na seji so predvsem poudarili, da bodo morale vse organizacije združenega dela v občini dopolniti svoje stabilizacijske programe in programe varčevanja, v katerih si bodo morali prizadevati na vseh področjih za stabilizacijo gospodarstva. Se posebno so se zavzeli za to, da bi ukinili več nerentabilnih delovnih mest, uvedli večjo disciplino in večjo odgovornost. D. S.
Večji delež za ceste
Po dvomesečni razpravi v vseh slovenskih občinah in regijah, o osnutku srednjeročnega programa vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij in gradenj magistralnih in regionalnih cest v .Sloveniji v obdobju 1976-1980 se je v torek dopoldne v Ljubljani sestal izvršilni odbor republiške skupnosti za ceste. Ugotovili so, da gre lahko srednjeročni program cestnih del ' v naslednjih petih letih v obravnavo skupščini republiške skupnosti. Hkrati pa so opozorili, da bo od predvidenih 10,8 milijarde dinarjev, ki naj bi jih v petih letih dobilo cestno gospodarstvo, moč narediti le toliko kot so v sedanjem petletnem obdobju naredili s polovico manj denarja.
Glavna razprava je tekla o denarju. Trenutno sta izdelani dve varianti za uresničitev programa. Po prvi varianti, ki jo podpira tudi izvršilni odbor republiške skupnosti, bi kot rečeno, za ceste zbrali 10,8 milijarde dinarjev. To pa bo odvisno od medrepubliškega dogovora, po katerem naj bi pripadal celotni prometni davek na tekoča goriva (razen temeljnega, ki znaša 22,5 odstotka) cestnemu gospodarstvu. Razen tega bi bilo treba uskladiti razmerje v ceni plinskega olja in bencina, tako da bi se plinsko olje podražilo za 60 par pri litru. Ce bi prišlo do tega povišanja, bi denar prav tako moralo dobiti cestno gospodarstvo.
Po drugi varianti bi cestno gospodarstvo razpolagalo v prihodnjih petih letih z 8,6 milijarde dinarjev. Toliko bi zbrali po sedanjih virih, vendar tudi ob večjem deležu od prometnega davka. Izvršilni odbor je menil, da bi ta varianta za celotno slovensko cestno gospodarstvo pomenila zastoj. Tako namreč ne bi mogli razdeliti 25 odstotkov vseh denarnih sredstev za rekonstrukcijo in modernizacijo cest na manj razvitih in obmejnih območjih in uresničiti cilja, da bi do leta 1980 vsaka občina v Sloveniji imela asfaltiranih vsaj polovico cest.
Razen tega so na seji sklenili, da bo izvršilni odbor takoj poslal izvrš-nemu svetu republiške skupščine predlog za izdajo obveznic za cestno posojilo. Pripomnili pa so, da bi bilo treba kljub posojilu spremeniti razdelitev prometnega davka na motorna goriva. A. Z.
Nekateri hoteli na Bledu so v teh dneh še kar dobro zasedeni, vendar so gostinski in turistični delavci že skoraj potegnili črto pod glavno turistično sezono. Pravijo, da bo ta mesec turistično še kar dober, saj so napovedani nekateri seminarji in kongresi, ki prav tako pripomorejo k boljšemu poslovnemu rezultatu. Razen tega pa je v začetku prihodnjega meseca na Bledu, ki je bil letos glede prireditev morda premalo živahen (vsaj kar zadeva večje prireditve), še ena prireditev in sicer bridge turnir. Drugače pa so se zasebne turistične sobe v glavnem izpraznile in prav tako počitniški domovi ter kamp.
Julija in avgusta so na Bledu in v okolici kljub zmanjšanju hotelskih zmogljivosti zabeležili dober obisk gostov. Tako so julija zabeležili skoraj 104.000 prenočitev, avgusta pa 89.000. Med gosti je bilo dve tretjini tujih in ena tretjina domačih. Med tujimi so bili na prvem mestu Zahodni Nemci, sledili pa so Angleži in Nizozemci, nato pa Italijani, Avstrijci, Belgijci in Američani.
Iz Vzhodne Evrope je bilo največ Madžarov in zelo malo Cehov. Večina gostov je prihajala na podlagi skupinskih agencijskih aranžmajev, le v hotelu Toplice in Golfu so imeli precej individualnih gostov.
Zasebne turistične sobe in kamp so bili letos bolje zasedeni kot prejšnja leta. Precej tujih gostov pa je bilo tudi v okoliških krajih kot so Zasip, Podhom, Ribno in še nekateri. Ravno gostje v zasebnih turističnih sobah in kampu so letos zelo pogrešali večji trgovski center in različne prireditve. Čeprav se že nekaj časa pogovarjajo o rešitvi tega vprašanja, bi bil že čas, da bi po tej plati turistično ponudbo izboljšali. Seveda pa je vse skupaj v večini primerov povezano z dinarjem, o katerem pa vemo, da je po turistični plati (vsaj kar se tovrstnih podjetij tiče) zaradi stroškov precej trd. Kakšen bo izkupiček, bo kmalu znano. Upajmo, da bodo turistični delavci vsaj nadoknadili slab začetek letošnjega turističnega leta. A. Ž.
Kmetijska zadruga Cerklje na Gorenjskem
razglaša prosti delovni mesti
1. samostojnega prodajalca v trgovini Šenčur,
za nedoločen čas
2. snažilke
za poslovne prostore v Šenčurju — delo do 3 ure na dan
Pogoji:
pod 1.: kvalificirani prodajalec v trgovini z 2-letno prakso.
Zaželen je moški z odsluženim vojaškim rokom.
Poskusno delo traja 2 meseca. Nastop dela je mogoč takoj.
Prednost imajo kandidati, ki poznajo kmetijsko vedo. Za prodajalca je na voljo manjše enosobno stanovanje. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za medsebojna razmerja pri KZ Cerklje. Rok prijave je 15 dni po objavi.
obiščite restavracijo p£
VELETRGOVINA
na spodnjem trgu v Škof j i Loki
Izkoristite ugodno priložnost , kredit do 25.000 din odobrimo takoj —
po
I
prodajalna Kranj,
Cesta JLA 6 nebotičnik
VIŽMARJE,
KRANJ — SAVSKI LOG
PRODAJA POHIŠTVA NEKATERIH IZDELKOV LASTNE PROIZVODNJE
r
POPUST
3 — 30 %
DO 30. SEPTEMBRA
Delavci Cestnega podjetja iz Kranja v teh dneh končujejo s polaganjem asfalta na žirovske ceste. Asfaltno prevleko bodo položili, na več kot dva kilometra dolgem cestnem odseku po posameznih naseljih v Žireh. Vsaka hiša je za obnovo prometnih žil prispevala povprečno po 4000 din, poleg tega pa so člani gospodinjstva morali prispevati še po približno 50 prostovoljnih delovnih ur. Z deli so Žirovci začeli med dopusti, približno 20. julija. Vsa dela do polaganja asfaltne mase so opravili sami. Tako so samo prebivalci teh predelov za dela prispevali približno 400.000 din ter prek 5000 prostovoljnih delovnih ur. Precej denarja pa je primaknila tudi škofjeloška občinska skupščina. Dela na cestnih odsekih bodo po predvidevanjih končana še ta teden. Krajevna skupnost Žiri pa bo že ob koncu letošnjega leta, dela se bodo nadaljevala tudi v prihodnjem letu, začela z urejanjem vodovoda in kanalizacije v kraju, —(-jg) — Foto: F. Perdan
30 let
Prešernovega gledališča v Kranju
Z jutrišnjo predstavo Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflor-janski se začenja 30. sezona delovanja Prešernovega gledališča v Kranju po osvoboditvi. Za člane in sodelavce tega gledališča je to trenutek, ko velja oceniti pretekla prizadevanja in uspehe ter predvideti in začrtati perspektive in možnosti za naprej. Izkušnje preteklih tridesetih let izpričujejo namreč po eni strani obžalovanja vredno nenačrt-nost in nerazsodnost, ki sta včasih prevladali v naši kulturno-politični dnevni praksi, po drugi strani pa dokazujejo neuničljivost in trdo-živost kulturnega snovanja, ki sta Prešernovemu gledališču zagotovili vztrajno in kontinuirano umetniško
Vejica akantusa na arhitektovo
gomilo
Predvčerajšnjim je omahnil v smrt plemenit človek — Marijan Šorli, diplomirani inženir gradbeništva in arhitekt.
Njegovo delo pri oblikovanju novega Kranja po osvoboditvi bo ostalo živ spomin nanj.
Človek umre, njegovo delo pa ga preživi v vekove.
Kulturen mož, mislec, resnični umetnik — skoro nujno je bilo, da se je človek takega formata poklonil tudi našemu poetu poetov — Prešernu. V partizanih je z velikim okusom pripravil bibliofilski natis Zdravljice — ko pa se je vrnil po koncu bojev v svoj Kranj, se je lotil preureditve starega, opuščenega pokopališča v čudovit brezov gaj — Prešernov gaj.
, Njegova je bila še zamisel, vokviriti žlahtno silhueto starega Kranja v venec sodobnih, visokih zgradb z zdravimi bivališči za delovne ljudi rastočega mesta.
Kot Kranjčan je bil arhitekt Marijan Sorli gotovo najbolj poklican, da da svojemu mestu kul-turnejšo, vsem estetskim zahtevam ustrezajočo podobo.
Tembolj, ker je bil edini slovenski arhitekt, ki je videl goreti svoj dom — Šorlijev mlin — ki ga je zažgal okupator.
Dostikrat sva se srečavala, posebno v prvih povojnih letih, se pomenkovala o kranjskih kulturnih vprašanjih, stiskah in načrtih. Sanjarila in zrla v prihodnost. — Večkrat je bila zato izgovorjena beseda že kar odveč, zato sva se pomenkovala večji del sprehoda le molče. Potem pa spet spregovorila in znova utihnila. To so bila moja molčanja z arhitektom in prijateljem ...
Beseda o njegovi ljubljeni Možjanci ga je v zadnjih letih zabolela. Rahločuten kot je bil arhitekt Sorli, se ni mogel sprijazniti s pretrdimi posegi v naravno okolje.
Ker bo o Šorliju, kot izjemno ustvarjalnemu arhitektu, gotovo Se pisalo bolj poklicano strokovno pero, naj bo ta marginalija le spoštljiva zahvala in slovo kranjskih kulturnikov ob prijateljevem grobu. Sicer pa si znova in znova dopovedujemo, da saj ni mogoče, biti tako iznenada iztrgan iz sredine nalog, načrtov, sanj in upov. — Mar ni prijatelj le legel k počitku, ves utrujen od dela in od grenkob?
Za nas res nisi umrl, dragi Marijan, le odšel si pred nami. Dobro, rahlo gorenjsko zemljo, ki te je prekrila, bodo prav kmalu ožarile tople zlatordeče barve jeseni. Tvoje priljubljene barve — zdaj pa barve žalostnega slovesa . . . Č.Z.
rast, navzlic ne ravno najugodnejšim pogojem ter občasnemu nerazumevanju in nezaupanju, ki jima je bila kranjska gledališka dejavnost večkrat neupravičeno izpostavljena.
Dokazov za te trditve ni treba iskati po arhivih in ohranjeni dokumentaciji — zadostuje že bežen in shematičen zaris povojnega delovanja, v katerem so takoj očitne nekatere ločnice in pretresi: od združitve ter obnovitve amaterskih gledaliških prizadevanj, do katerih je prišlo takoj v prvih mesecih po osvoboditvi, do ustanovitve ter razcveta poklicne dejavnosti v 50 letih, tja do ukinitve poklicnega gledališča v letu 1957 ter ponovnega oživljanja amaterske dejavnosti. Spričo takih okoliščin je bilo Prešernovo gledališče večkrat prisiljeno spreminjati svojo usmeritev ter začenjati tako rekoč od začetka, v skladu z možnostmi, ki so jih vsakokrat ponujali in omogočali odgovorni kulturno-politični dejavniki. To je tudi razlog za pogosto menjavanje individualnih nosilcev, pa celo celotnih garnitur umetniških tvorcev, ki so od osvoboditve sem poganjali kranjsko gledališko ustvarjalnost; prav bi si jih bilo ob sedanjem jubileju vseh poimensko spomniti, vendar bi bilo nemogoče zajeti prav vse, nepravično pa omeniti zgolj nekatere, zato je treba na tem mestu priznanje in zahvalo omejiti na tistega sooblikovalca ustvarjalnega gledališkega ozračja, ki je najbolj nesporen in neizpodbiten: na kranjsko gledališko občinstvo, katerega nenehni interes in zavzetost za kranjsko gledališko kulturo sta onemogočila, da bi avtohtono gledališko snovanje v Kranju ugasnilo.
In. čeprav je bil Kranj, kot smo že omenili, kljub spodbudnim in mnogo obetajočim začetkom, izključen iz kroga slovenskih poklicnih gledaliških središč, so se mu v letih, ki so sledila, odprle nove, lahko rečemo celo bogate perspektive. Pri Prešernovem gledališču je z vztrajnim in zagnanim delom zrasel in se konsoli-
diral mlad, homogen in uigran amaterski igralski ansambel, ki mu Prešernovo gledališče omogoča rast in razvoj ob delu s poklicnimi režiserji ter ob pomoči poklicnega umetniškega vodstva. Ta ansambel je prevzel naloge in obremenitve, ki mu onemogočajo kakšno regionalno ali celo provincialno zaprtost ali samovšečnost: iz leta v leto se namreč preverja in potrjuje na prireditvah slovenskih in jugoslovanskih amaterskih dramskih skupin, obenem pa si tudi na svojem območju noče lastiti nobenega monopola, temveč si prizadeva — tako ob rednem abonmajskem repertoraju kot ob vsakoletnem Tednu slovenske drame (oboje v organizaciji Prešernovega gledališča) — čim celoviteje spremljati in se soočati z vsemi poklicnimi gledališkimi dogajanji in tokovi. Že uveljavljeno in preizkušeno sožitje amaterizma in profesionalizma na kranjskem gledališkem odru izključuje vsako elitistično naravnanost in ambicije, hkrati pa je domača kranjska gledališka dejavnost na ta način vseskozi obvezana, da ohranja stik z avtentičnimi umetniškimi vrednotami, to pa ji onemogoča odklone in zastranitve v površnost, cenenost ter popuščanje v umetniški zahtevnosti. In ta dejavnost veže nase danes že velik del kranjskih delavcev, postala je glasen in zavesten izraz njihovih kulturnih potreb; če pa omenimo še enakovredno skrb, ki jo Prešernovo gledališče posveča mladinski dramski in lutkovni dejavnosti — obe se načrtno razvijata in uveljavljata že vrsto let — lahko po pravici zapišemo, da preplet gledaliških stremljenj in realizacij pod okriljem Prešernovega gledališča pokriva čedalje večjo populacijo, od osnovnih šol do organizacij združenega dela, ter tudi dolgoročno prispeva k oblikovanju splošnega kulturnega ozračja ter utrjevanju in izostrovanju kulturne zavesti našega današnjega in jutrišnjega občana  — samoupravljavca.
A. K.
»Hrvati imajo svoje Hlebine, Srbi poznajo vasi Kovačice in Uzdin. Ali smemo tu poleg imenovati tudi Žiri? Zapisal sem ime kraja, kajti Sedej, oba Peternelja in današnji slavljenec Ivan Gluhodedov so Žirovci.« Tako je v katalog ob otvoritvi razstave v mali dvorani delavsko prosvetnega društva Svoboda v Žireh, ki bo jutri ob 18. uri v počastitev 50-letnice slikarja samorastni-ka iz Žirov Ivana Gluhodedova, zapisal domačin Viktor Žakelj. Jubilant Ivan Gluhodedov bo na razstavi predstavil triindvajset svojih del, v glavnem tihožitij. To bo nekak pregled njegove dvajsetletne likovne ustvarjalnosti. Ivan Gluhodedov je doslej sodeloval že na skupinskih razstavah v Žireh, Škof ji Loki, Kranju, na Jesenicah, v Celju, Trbovljah, Ljubljani, na Vrhniki in v Logatcu, pripravil pa je že tudi samostojni razstavi v Škofji Loki in Domžalah. Razstava v Žireh bo odprta do 28. septembra, (jg) — Foto: F. Perdan
Razstava likovnikov z Jesenic
V počastitev 80-letnice Planinskega društva Radovljica in 10-letni-ce radovljiške postaje gorske reševalne službe bo likovna skupina LI-KOR pri ZKPO Radovljica v sodelovanju s PD Radovljica pripravila zanimivo razstavo planinskih motivov. Razstavo bodo odprli jutri zvečer ob 19. uri v dvorani radovljiške graščine. Člani likovne sekcije jeseniškega Dolika bodo razstavili okrog 35 del na platnu, akvarelov in grafik. Ob otvoritvi razstave bo krajši kulturni program, v katerem bo nastopil komorni moški zbor A. T. Linhart iz Radovljice in recitatorji delavske univerze. Razstava bo odprta vsak dan do 1. oktobra.
JR
Mladinski pevski zbor
Letos, ko na Javorniku praznujejo 50-letnico od ustanovitve prvega pevskega zbora na Javorniku, ki je pred pol stoletja začel delovati pri tedanji Svobodi Javornik, bodo poživili glasbeno dejavnost z ustanovitvijo dveh pionirskih pevskih zborov, in sicer na osnovni šoli Koroška Bela, kjer se je v letošnjem letu zaposlil glasbeni pedagog Davorin Rostohar. O ustanovitvi svojega pevskega zbora pa razmišljajo tudi v osnovni organizaciji ZSMS na Javorniku. D. S.
Koncert tria Lorenz
V ponedeljek, 22. septembra, bo v delavskem domu na Javorniku koncert tria Lorenz, ki se bo najprej v popoldanskem času predstavil šolski mladini in v večernih urah v amaterskem gledališču Tone Cufar mladini in odraslim. Koncert v okviru gibanja glasbene mladine organizira Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Jesenice.
V delavskem domu bo koncert ob 16. uri, v dvorani gledališča na Jesenicah pa ob 18. uri. D. S.
V osnovni šoli Dr. Franceta Prešerna v Kranju so v torek predstavniki zvezi bralnih značk in založbe Mladinska knjiga ob 15-letnici tekmovanj za bralni značke pripravili srečanje, s katerim so počastili jubilej te kulturne akciji med mladino. — Foto: F. Perdan
15 let bralne značke
Letos poteka 15 let, odkar so na osnovni šoli i Prevaljah na Koroškem podelili prve bralm značke Prežihovega Voranca. Od tedaj se je po deljevanje tovrstnih priznanj na osnovnih šolah tako razmahnilo, da jih podeljujejo že v vseh slo venskih občinah, na nekaterih šolah v zamejstvi in celo med otroki zdomcev na Švedskem. Iz po bude na prevaljski šoli se je razvila široka akcija ki ob podpori učiteljev in mentorjev spodbuja ir omogoča širjenje dobre mladinske literature mec šolsko mladino. Samo v preteklem šolskem letu sc značke podelili več kot 85.000 mladim bralcem ki so prebrali vsaj desetkrat toliko knjig
Ob 15-letnici bralne značke sta založba Mladinska knjiga in Zveza bralnih značk Slovenije sklicali tiskovno konferenco, na kateri je bilo govora o prizadevanjih za popularizacijo dobre knjige med mladino in knjižni zbirki Moja knjižnica. Konference, ki je bila na Prešernovi šoli v Kranju, so se udeležili tudi slavisti in ravnatelji osnovnih šol z vse Gorenjske, predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Kranj, učenci osnovne šole Dr. France Prešeren in mladinski pisatelji Anton Ingolič, Ivo Zorman, Branka Jurca, Leopold Suhadolčan, Niko Grafenauer, Marjan Tršar in Jože Šmit.
Navzoče je najprej pozdravil v imenu kolektiva osnovne šole Dr. France Prešeren in v imenu izvršnega sveta občinske skupščine Kranj ravnatelj šole in podpredsednik IS Rado Pavlin in jim zaželel prijetno bivanje na šoli. Za njim je prevzel besedo pobudnik tekmovanja in predsednik Zveze bralnih značk Slovenije Leopold Suhadolčan. Poudaril je, da so tekmovanja za bralno značko pomembno kulturno gibanje mladih, kulturna akcija, privlačna in sodobna oblika vzgoje mladih bralcev. Rodila se je spontano in se tako tudi širi in poglablja. Sedaj imamo v Sloveniji že 23 bralnih značk, ki so jih poimenovali po znanih slovenskih pisateljih in pesnikih.
Tiskovna konferenca se je nadaljevala s predstavitvijo letošnjega
letnika zbirke Moja knjižnica, ki jc že deset let izdaja založba Mladinska knjiga. Letošnji letnik ima 21 knjig. S tem Moja knjižnica obsega že 135 domačih in svetovnih leposlovnih del za mladino. Knjige sc razdeljene po starostnih stopnjah in bralni dovzetnosti učencev. Za vsak razred so izšle po tri knjige. V vsaki knjigi je na koncu tudi spremna beseda o pisatelju in njegovem delu.
Naloga zbirke Moja knjižnica je v tem, da nudi tekmovalcem za bralne značke zadosten in poceni izboi ustreznega branja. Obenem pa sc knjige iz te zbirke namenjene tudi za obvezno šolsko branje, ki je po novih učnih načrtih del jezikovnega pouka. Z letošnjim letnikom in s ponatisi nekaterih knjig iz prejšnjih letnikov se skupna naklada bliža Ž€ 2,5 milijona izvodom.
Avtorji, ki so se udeležili konference, so zatem predstavili svoja dela, ki so izšla v letošnjem letniku zbirke Moja knjižnica, učenci pa sc spregovorili o svojem odnosu dc knjige.
V šoli so pripravili tudi manjšo razstavo knjig za mlade, na vidnem mestu seveda primerke Moje knjižnice, ki jih je letos izdala Mladinska knjiga.
Tiskovna konferenca na Prešernovi šoli v Kranju je bila osrednja slovesnost ob 15-letnici bralnih značk. Bila pa je tudi spomin na pisatelja Franceta Bevka, ki je podelil prve bralne značke na osnovni šoli v Prevaljah. L. Bogataj
Vodnogospodarsko podjetje
Kranj
Cesta Staneta Žagarja 30
Odbor za medsebojna razmerja delavcev
v združenem delu
objavlja prosto delovno mesto
referenta za delovna razmerja — SS
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu v delovni organizaciji za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje:
— imeti morajo srednjo strokovno izobrazbo — ekonomske ali upravnoadministrativne smeri, s prakso na tem področju,
— poseben pogoj je 2-mesečno poskusno delo.
Prijave s priloženim življenjepisom in dokazilom o strokovnosti se pošlje na naslov, najkasneje v 15 dneh po objavi.
Loški muzej
Zbirke Loškega muzeja v Škofji Loki so odprte vsak dan od"9. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
V Galeriji na gradu je odprta retrospektivna razstava akademskega slikarja Pavla Bozovičarja pod pokroviteljstvom podjetja Lokainvest iz Škofje Loke. Razstava je odprta vsak dan ob istem času kot zbirke loškega muzeja.
Zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 18.
V Sebenjah je žaba gospodar
V okolici Sebenj ali »na Blatih«, kot imenujejo to področje, je včasih kar mrgolelo žab, zato je po-\stala dolgokraka žival vaški simbol, njej na čast pa so leta 1906 v Sebenjah ustanovili tudi »žabar-sko društvo« — Čeprav v Sebenjah ni več žab, je njih veljava ostala — Od leta 1970 dalje vsako leto »žabarski teden«, ki mu kaže dati v tržiški občini večji poudarek
Mnoge gorenjske vasi imajo bolj ali manj hudomušne simbole od , rastlin (krompir, fižol) do živali. Se-\ benje, pičel kilometer odmaknjene ' od nekdanje glavne ceste Kranj — Duplje —Tržič imajo svojevrstnega: j dolgokrako ŽABO!
Kako je žaba skočila v sebenjski l grb in »zavladala« življu »na Bla-l tih«, kot imenujejo predel, kjer leži-; ta Sebenje in sosednja Žiganja vas,
Prav gotovo bi bil vsak gobar vesel j plena, ki ga ima deklica. Te gobe so ( bile najdene preteklo soboto na Po-, kljuki, ko ni bilo veliko gob, pač pa Je lisičke. Jurčki so bili vsi štirje na tenem mestu. — Foto: F. Klemenčič
Vsako leto ribiči in drugi poznavalci tega športa in rekreacije z nestrpnostjo čakajo na avgustovske in septembrske dni. To je čas, ko se običajno največkrat posreči rekorden oziroma trofejni prijem. Takšna ribiška sreča se je nasmehni/a tudi Viliju Hafnerju z Rupe, ko mu je v Bobovku — v Ćukovi jami prijel 78 centimetrov dolg in okrog 10 kilogramov težak krap. Čeprav je Vili že star ribič, je bil to zanj trofejni ulov. — P. Oman
ni treba dolgo ugibati. Včasih je »na Blatih« kar mrgolelo dolg*okrakih re-gajočih živalic. Da je bila žaba, posebno pa njeni kraki, že včasih čislana, se dobro spominjajo starejši prebivalci Sebenj. Celo Ljubljančani so hodili z baklami in laternami slepiti in loviti živalce ter cedili sline ob krožnikih slastnih zlatorumenih in zapečenih žabjih krakov.
Domačinom pa lovljenje žab ni bila zgolj zabava, temveč so kraki prinesli tudi marsikateri krajcar, čeprav je bilo žabji zbor tudi lepo poslušati in je bilo siromašiti pevce v bližnjih mlakah zato kdaj tudi težko. Pa vendar je sebenjska mladež žabe pridno lovila, začenši kdaj že februarja, sicer pa sta bila po navadi najuspešnejša »lovna« meseca marec in april. Kasneje postane žaba zelena in takšni kraki niso več slastni. Spretni žabarji so žival najprej skrajšali za dolžino krakov, jih vrgli v mlačno vodo in odrli. Takšni so romali najpogosteje na tržiško tržnico. Kako iskani so bili že tačas kraki, pove podatek, da so bili petičneži pripravljeni odšteti za par tudi krajcar ali celo dva.
Kdaj so o žabah neuke kupce sebenjski žabarji, ki so blago iskali celo v Tenetišah in na Letencah, tudi opeharili. Rezarjev ata ali Vob-starjev po domače, ki gre že v 82. leto, se spominja, da so enkrat kar krastače nalovili in jih ponujali kupcem na tržiškem »placu«. Ljudem, začudenim zaradi nenavadno temne barve žab, so fantiči odgovarjali, da so živali pač starejše, pa zato še boljše...
Zamislite si obraze žabarskih sladokuscev, sedečih ob ne preveč vabeči pojedini!
Kako se je ženil Sočev Jurček
Da so bile Sebenje nekdaj res »ža-barska vas«, nastala pred 600 leti, priča zgodba o Sočovem Jurčku, fantiču, ki je imel rad žabe in mu je otročad vtaknila v žep majhnega »pupka«, žabjega mladiča.. Jurček ga je vzljubil in priklenil k skednju, da mu jo ne bi pobrisal. Jurček je Jur postal, se hodil večer za večerom ženit ob regljanju žabjega zbora in — oženil. Pa so si svatje zaželeli žabjih krakov. Da njegovega odraščajočega pupka ne bi doletelo najhujše, ga je Jur še trdneje priklenil in zaklenil.
Pupek, ki je žaba postajal, je potlej postal nepogrešljiv pri ohceti v vasi, če se je kdo v Sebenjah »na dom« oženil. Seveda je moral vsak ženin iz domače vasi odšteti Jurju denarce, da mu je izročil v varstvo ljubljeno žival.
Pri nekdanjem Soču v Sebenjah, danes se pravi tej domačiji pri Za-boštneku, priklenjene žabe res več
nimajo, ostal pa je običaj, povezan z Juretovo ženitvijo. V Sebenjah imajo kovinsko žabo. Zadnji jo je hranil Rezarjev Peter, ki se je na »dom oženil«.
Pred dnevi je dobil vaški simbol novega varuha. Fantje so ga prinesli zlatoporočencema Jožefi in Jožefu Bohincu. Tradiciji se ne kaže izne-' veriti. Jožef, navdušen žabar, se je na dom oženil in tako kot pred 50 leti sprejel tudi sedaj v varstvo žabo.
V Sebenjah ustanove »žabarsko društvo«
Leta 1906 so v gostilni Kovač v Sebenjah ustanovili »žabarsko društvo«. Načelovali so mu razen gostilničarja še Vamprečov stari ata, Uri-nov ata in Boltarjev ata, vanj pa so se včlanili vsi vaški fantje. Gorje, če člani niso imeli vsak hip pri sebi društvenega oziroma vaškega simbola — pločevinaste žabice. Pozabljivost je bila kaznovana s krajcarjem. Plačano celoletno »pozabljivost in društveno nezvestobo« so potlej porabili za žabarsko veselico. Prva je bila na Cebrovem dvorišču v Sebenjah. Dva dni je trajala. Fantje in dekleta so se zalo oblekli, možakarji, med katerimi jih je bila večina Šuštarjev, pa so si nadeli zelene predpasnike.
Prva žabarska veselica se je zaključila z »žabarskim kompotom« — škafom vina, v katerem je plavala živa žaba!
»Žaba žejna« spet odmeva..
Predilnica je bila leta 1898 drugi najštevilnejši oddelek tedanje Bombažne predilnice in tkalnice Tržič.. Tržiški muzej hrani še sedem fotografij drugih oddelkov.
Pomembno dopolnilo zgodovine Bombažne predilnice in tkalnice
Tržič
Kustos tržiškega muzeja profesor Jože Rakovec je odkril v zapuščini nekdanjega vodje skladišča bombaža Janeza Kališnika doslej neznane fotografije zaposlenih v Bombažni predilnici in tkalnici iz leta 1898, katere je Kališnikova vnukinja prepustila muzeju
Čeprav v Sebenjah in okolici žab že dolgo več ne love in prebivalce ne spremlja k spanju regljaški koncert, se nasledniki »žabarjev« tradiciji niso odpovedali. Leta, 1970 so vašča-ni, stari in mladi, spet, zapeli žabarsko himno »Žaba žejnja«, v povorki ponesli skozi dolgo vasi po tako imenovani »šuštarski gasi«\ pločevinasto žabo, izdelano leta 1906, ko je bilo ustanovljeno »žabarskp društvo«, izobesili zelene žabarske zastave in priredili na Vobstarjevem vrtu žabarsko veselico. Z nedelje v nedeljo jim je nagajal dež. Slavje so dvakrat preložili, tretjič pa le uspeli.
Letos so v Sebenjah že šestič organizirali »žabarijo«. Žabarska povorka in veselica sta bili osrednji del »žabarskega tedna«. Sicer pa je bilo na sporedu tudi več športnih tekmovanj in družabnih iger. Vsakoletna prireditev združi vas v složno in delovno celoto na čelu s TVD Partizanom iz Križev oziroma Planiško skakalno šolo Sebenje. Vaščani namenjajo vsako leto čisti izkupiček prireditve prizadevnim smučarskim skakalcem. Letošnji je šel za izgradnjo plastične smučarske skakalnice. Čeprav tržiški delovni kolektivi pomagajo sebenjskim organizatorjem, bi vseeno kazalo dati že tradicionalni »žabariji« tudi v občinskem merilu večji pomen!
Obiskovalcem »žabarskega tedna« z žabami res nismo postregli, pravijo v Sebenjah. Ne bo pa dolgo, pristavljajo, ko se bodo spet zaredile in za-regljale žabar jem in gostom v pozdrav in če njih zapečene krake posoliš, tudi pobrcale na krožniku . . .
J. Košnjek
Med gradivom o preteklosti Tržiča, zbranim v Muzeju, so omenjene fotografije še posebej zanimive, saj so že tako stare fotografije same po sebi prava redkost. V tistih časih fotografiranje ni bilo tako v navadi, razen tega pa so številne fotografije zaradi premalo skrbnega hranjenja prešle ali se med prvo in še posebno med drugo svetovno vojno zgubile. Bogata zapuščina Janeza Kališnika obsega osem fotografij, zaposlenih v posameznih oddelkih tovarne, in sicer mešalnice, čistilnice, predilnice, vdevalnice, tkalnice, belilnice in barvarne, sukančarne ter z njo združene motovilnice, previjalnice in pakirnice ter pomožnih obratov. Oddelkov na fotografijah ni težko prepoznati, saj imajo delavke in delavci pred seboj ali v rokah za oddelek značilno orodje. Ob natančnejšem ogledovanju že močno obledelih izvirnih fotografij je tudi še mogoče ugotoviti nemška imena oddelkov. Nekateri napisi imajo tudi viden datum 23. 3. 1898, ko je bilo osebje fotografirano. ,
Takrat je bilo v tovarni zaposle-
nih 426 delavk in delavcev, upoštevajoč, da jih je tisti dan nekaj manjkalo, pa mogoče tudi nekaj več. Najštevilnejša oddelka sta bila predilnica, kjer je bilo po fotografijah sodeč zaposlenih 82 ljudi, in tkalnica s 113 zaposlenimi. Od fotografiranih danes najverjetneje ni nihče živ. Takrat 13-letni delavci bi bili danes stari že nad 90 let! Čeprav so na preslikavah obrazi zelo izraziti, tudi najstarejši Tržičani od fotografiranih skoraj nobenega niso prepoznali. Sicer pa je bilo med takrat zaposlenimi v predilnici in tkalnici le malo domačinov. Od fotografiranih so ostali starejšim Tržičanom najbolj v spominu obratovodje in drugi vodilni v tovarni, medtem ko iščemo zaman lastnike tovarne.
Težko je trditi, ob kateri priložnosti so fotografije nastale. Tudi fotograf je neznan, saj na slikah ni natisnjenega njegovega imena. Ko bodo fotografije povečane in preslikane, bodo brez dvoma pomemben dokument zgodovine tržiškega predilstva in tkalstva!
Jože Rakovec
PRAH Z BALKANSKIH CEST
Zdaj mi je bilo žal, da nisem prespal pri tisti ženski. Bilo bi ceneje kot tu na plaži. Tolažil sem se samo s tem, da mi je v žepu vseeno šuštelo še kar precej rdečih bankovcev in da mi denarja še ne bo tako kmalu zmanjkalo.
NOVLJANSKA NOČ
Ves naslednji dan in noč, ki mu je sledila, sem preživel v Novem Vino-dolskem blizu Crikvenice. Dopoldne sem sedel v neki novljanski slaščičarni, se basal s tortami in kremami, vmes pa poslušal slaščičarja, mladega makedonskega Šiptarja, ki mi je več kot dve uri razlagal načela muslimanske vere. Svojo razlago je ves čas prekinjal z vzkliki: Danke! in Bitte schoen!, ki so bili namenjeni turistom, ki so pri njem kupovali sladoled.
Popoldne sem se na plaži izpostavljal radovednim pogledom dveh mladoletnic, ki sta me zasledovali še potem, ko sem se že oblekel in šel v mesto. Navsezadnje sta se le opogumili in pristopili k meni s plahim Do you speak English? Ko pa sem jima
6 tJJL#A»
Petek, 19. septembra 1975
razložil, da sem Slovenec, »naš čovik«, in da naj govorita po naše, pa sta obe kot na povelje razočarano vzdihnili in brez besed pobegnili proč.
Ponoči je bilo v Novem Vinodol-skem živo. Bil sem namreč na pravi primorski »fešti«, na hrupni zabavi, ki so se je udeležili domala vsi Novljani in nekaj tisoč turistov, ki so vse do zgodnjih jutranjih ur napolnjevali trg pred pomolom. Vso noč sem blodil sam med množico, od Časa do časa sem naredil požirek kisle vode iz steklenice, ki sem jo imel s seboj v torbi, potem pa mi je bilo vsega zadosti in sem začel piti vino. Tako sam in zapuščen sem bil v vsem tem hrupu. Da me ne bi nihče motil v tem mojem preboleva-nju in da bi ušel hrupnim zvokom glasbe iz pristanišča, sem se skril za zidove novljanskega pokopališča in zaspal v preddverju mrliške vežice.
IN KAM SEDAJ?
Po jadranski magistrali do Karlo-baga in potem od Karlobaga čez Liko do Plitvii- sem potoval skupaj z nekim mladim Varaždincem. O njem sem si zapomnil samo to, da mi je neprestano nekaj čvekal o svojih ljubezenskih avanturah, ki bi se, če bi bile resnične, prav lahko primerjale z dogodivščinami kakšnega Don Juana ali Casanove. Pri PfitviCah
sva se ločila. On je šel naprej v Varaždin, jaz pa sem sklenil, da si bom ogledal Plitvička jezera. Noč sem prespal pri nekem kmetu na Poljan-ku, potem pa sem naslednji dan stopal do Karlovca in naprej do Zagreba. V Zagrebu je deževalo. Dež me je napolnil s tesnobo in malo-dušjem in za hip sem bil prepričan, da bom šel domov. En mesec in pol sem bil že zdoma in počasi se me je že začelo lotevati domotožje. Morda bi takrat res že šel domov, a v denarnici sem imel še celih sto starih tisočakov, zato sem sklenil, da jih bom pred vrnitvijo zapravil na čimbolj nespameten način. Če bi se vrnil domov z denarjem v žepu, bi me prav gotovo pekla vest. V Zagrebu si nisem mogel izmisliti nič primernega, zato sem kupil karto za vlak do Ljubljane. Vzdušje na ljubljanskem kolodvoru se mi je zdelo kakor nalašč za nespametne odločitve. Pravzaprav sem se odločil, ko sem bil še na vlaku. Skozi okno kupeja sem na peronu zagledal dolgolasega fanta z velikim nahrbtnikom, na katerem je pisalo MON TREAL-ISTANBUL. Šel sem na kolodvor in kupil železniško karto do Istanbula. Še istega dne sem bil spet na vlaku in slabe tri dni zatem sem se že klatil po carigrajskih ulicah. Ampak to je že druga zgodba
konec
Razpisna komisija delovne organizacije
Splošno gradbeno podjetje SAVA
Jesenice, Titova 16, n. sol. o.
na podlagi čl. 22. in 23. Statuta delovne organizacije in na podlagi 14. in 15. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu
razpisuje delovno mesto
direktorja delovne organizacije
(ni reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— imeti morajovisoko šolo gradbene, ekonomske ali podobne stroke in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na takih ali podobnih delovnih mestih ali
višjo šolo gradbene, ekonomske ali podobne stroke in najmanj 5 let delovnih izkušenj na takih ali podobnih delovnih mestih;
— biti morajo moralno-politično neoporečni in družbeno aktivni;
— predložiti morajo program razvoja delovne organizacije in program lastnega dela za mandatno dobo.
Kandidati morajo prijavi na razpis priložiti:
1. overjen prepis diplome, kot dokazilo o ustrezni strokovni izobrazbi,
2. potrdilo pristojnega organa za notranje zadeve, da niso bili kaznovani po 134. členu Zakona o konstituiranju OZD,
3. zdravniško potrdilo.
Sprejetemu kandidatu je zagotovljeno ustrezno (družinsko) sta-novanje. Rok za sprejemanje prijav je 30 dni od dneva objave razpisa. Prijavo je treba nasloviti na naslov delovne organiza-cije z obveznim pripisom »za razpisno komisijo«.
V PRIHODNJI ŠTEVILK
KORZIKA - otok skrivnostne romantike
in burne preteklosti
Zlatoporočenca Faganel iz Podnarta
Se vedno čila in dokaj pri zdravju bosta jutri dopoldne ob 11. uri v stavbi radovljiške občinske skupščine že drugič stopila pred matičarja Vilma Faganel (rojena Nanut) in njen mož Milan. Poročila sta se 21. septembra pred 50 leti v Štandrežu pri današnji italijanski Gorici. Ko sta se poročila, je bila Vilma, rojena v Štandrežu, stara 24, Milan, doma iz Vrtojbe, pa 26 let.
Dve leti potem, ko sta se poročila in se jima je rodil prvi sin, je mož Milan, po poklicu zidar, šel iskat delo v Ameriko. Dve leti je delal v Argentini in ker tudi tam ni bilo nič lažje za kruh, se je namesto, da bi se z družino preselil tjakaj, raje vrnil domov.
V vasi Štandrež, ki je bila med prvo vojno do tal porušena, sta si naredila hišico. »Toda delo je bilo takrat vse teže dobiti. Posebno nas Slovence so fašisti že takrat preganjali in zapostavljali. Će si bil Slovenec, si bil revež in nisi dobil službe,« se spominjata.
Zato sta se 1931. leta preselila v Jugoslavijo v Podnart. Tu je Milan družini zgradil hišo in tri leta po priselitvi postal jugoslovanski državljan. Žena Vilma je bila le nekaj časa v službi, v glavnem pa je doma gospodinjila. Milan, ki mu obe vojni nista prizanesli in ima danes več priznanj in odlikovanj, je bil redno zaposlen do 1957. leta, ko je šel v pokoj. Delal je pri gradnji bolnice, vajeniškega in samskega doma na Jesenicah in tudi pri gradnji kulturnega doma v Podnartu je bila zraven njegova roka. Trenutno je tudi podpredsednik DPD Svoboda Podnart.
Čeprav že 76 let star, še vedno rad pomaga. Pravi, da zdaj ob prostem času gradi sinu hišo na Poljšici. Ko smo ju pred dnevi obiskali, sta imela pred ponovnim srečanjem z matičarjem in svečanostjo v krogu dveh sinov in hčerke z družinami, vnuki in sorodniki kar malo treme. Povedala sta, da je teh 50 let, čeprav je bilo velikokrat zelo težko, tako hitro minilo.
A. Ž.
Športna sobota in nedelja
SOBOTA
ROKOMET - SRL: Škofja Loka - Šešir : Mlino-test (moški) ob 18.30 (Ognar-Zižek), Železniki - AIples : Borec (ženske) ob 18.30 (Veligošek-Pečovnik), LCRL -moški: Križe : AIples ob 19. uri (Bašar-Teran), Straži-šče — Sava : Škofljica ob 19. uri (Zupan-Udir), ženske: Križe : Mokerc ob 18. uri (Bašar), Škofja Loka — Sešir ; Sava B ob 17. uri (Teran), Železniki - AIples B : ETA ob 17. uri (Zupan);
GRLI: že drevi: Stražišče — Gorenjski sejem : Tržič B ob 19.30 (Šuštaršič-Zupan), Cerklje - Krvavec : Veterani ob 19. uri (Vodnov-Zun), Radovljica — Radovljica : Kranjska gora ob 16. uri (Humer-Kužel), Zabnica — Zabnica : Storžič ob 18. uri (Oufar-Vidmar);
GRLU: Križe - Križe B : Sava B ob 16. uri (Udir), Škofja Loka -r Šešir B : AIples C ob 15.45 (Jeruc), Zabnica — Zabnica B : Duplje B ob 16.30 (Vidmar);
KOŠARKA - SKLII: Stražišče - Sava : Gorenja vas ob 17. uri (Prosen-Palovšnik), Šenčur — Šenčur : Kamnik ob 16. uri (Bogataj-Čadež), Cerklje — Krvavec : Tržič ob 17. uri (Vukanac-Kocjančič), Škofja Loka — Kroj : Plamen ob 19.30 (Lilik-Ažman);
GKL: Naklo - Naklo : Center ob 16. uri (Torkar-Ažman), Gorenja vas — Gorenja vas B : Veriga ob 17.30 (Kofol-Kolendo), Kranj - Triglav B : Kokrica ob 20. uri (Vukanac-Kocjančič), Stražišče — Gumar : Kranj 7f> ob 17. uri (Poljšak-Marjan Rus), Radovljica -Radovljica : Gotik ob 17. uri (Hlebec-Kompare), vsa srečanja bodo na sporedu še danes;
NEDELJA
ROKOMET - GRLI: Besnita - Besnica : AIples B ob 10. uri (Konjar-Bengalija);
GRL II: Kranj - Huje : Stadion ob 10. uri (Vidovič);
KOŠARKA - Kranj - prijateljska tekma Triglav : Sarajevo ob 10. uri;
NOGOMET - Kranj - Korotan : Adria ob 16. uri.
-h
V soboto in nedeljo, 13. in 14. septembra, smo taborniki Kokrškega odreda Kranj imeli v Gobovcih pri Podnartu vodniški seminar. Kljub sobotnemu dežju so vsa predavanja potekala po programu pod strokovnim vodstvom Tončke Vodnik. Starešina Janez Velikanje in taborovodja Jani Starovašnik pa sta poskrbela za vse ostale naloge. Uspešno smo izvedli tudi dva orientacijska pohoda. Taborniki Kokrškega odreda Kranj se najlepše zahvaljujemo
Odkritje kipa turista v Hotavljah
Turistični delavci iz Hotavelj v Poljanski dolini bodo v nedeljo ob 14. uri odkrili pri Šinkovcu, na kraju ob vhodu v vas, kip turista. Skulpturo, ki je visoka 2,20 metra, je iz hrastovega debla izklesal kipar samo-rastnik Franc Tavčar iz Cabrač. Pokrovitelj proslave je občinska konferenca SZDL Škofja Loka.
V kulturnem programu na nedeljski svečanosti bodo sodelovali godba na pihala Alpina iz Žirov, Gorenjevaški oktet ter domačini. Ob tej priložnosti bodo podeljene tudi posebne spominske značke najpriza-devnejšim turističnim delavcem.
Za ureditev okolice ob spomeniku so Hotaveljci prispevali prek 700 prostovoljnih delovnih ur.
Še to naj pripomnimo, da bo otvoritev Tavčarjeve skulpture ob vsakem vremenu.
nagradna hrižanka    od vsepovsod     za stneh
Rešitev nagradne križanke z dne 12. septembra: 1. povod, 6. veka, 10. očak, 14. idila, 15. etologi-ja, 17. peka, 18. tratar, 19. kal, 20. AJ, 21. fara, 2.'5. arka, 25. NP, 26. raj, 28. vena, .'30. Melita. 32. amandma, 35. skrak, 36. demon, 38. ad notam, 40. Vlasta, 42. I kar, 43. akt, 46. Ob, 47. Turna, 49. azil, 51. Ru, 52. J RT, 54. razura, 56. eden, 58. kurvatura, 60. egida, 61. ASSR, 62. Iran, 63. tamar
Izžrebani reševalci: prejeli smo 78 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi IVANKA HVALICA, 64290 Tržič, Cankarjeva 13; 2. nagrado (40 din) LOJZE ZUPAN, 64000 K-anj, Šorlijeva 21; 3. nagrado (30 din) HELENA TRAVEN, 64000 Kranj, Vodopivčeva 10. Nagrade bomo poslali po pošti.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Hitrejši zmaga
Šah ni tek ali dirka na kratke proge. Pri šahu ne prispemo v eni sapi od starta do cilja, temveč igro gradimo skozi več faz. Res pa je, da se včasih igra sprevrže v dirko, ki je podobna srečelovu. To se zgodi večkrat v srečanjih brezkompromisnih borcev, ki praviloma igrajo odprto in se ne zapirajo v taktično čakajoče variante. Njihove partije so za gledalce in navijače tudi najzanimivejše. V partiji Eischer — Geller (Bled 1961) se je igra že v otvoritvi zaostrila in po deseti potezi črnega je vzniknila na deski pozicija, ki jo prikazuje slika 20.
5. Tfl - el +
6. Sd2 - c4!
Ke8 - 18 h7 - h5
Crni dosledno nadaljuje dirko. Morda pa je bilo le koristneje Ta8 — d8.
Sc4 X d6 Lcl - f4
c7 x d6
1						%	E
	1	i			i	1	1
							
							_i
A	■■■		A			A	■
		H					A
ž	(i; <						
H <—>		m			S		
Beli razvija svoje figure in odstranjuje z deske nevarne nasprotnikove. Z zadnjo potezo prevzema pobudo, ki jo izpelje do zmage. Crnopoljni lovec mu koristi v napadu pa tudi pri zaščiti kralja.
8. ... d6 - d5
9. Ddl - b3!!     h5 X g4
10. Db3 - b7      g4 x h3 +
11. Lf4 - g3        Ta8 - d8
12. Db7 — b4 + in črni seje vdal, saj izgubi skakača in trdnjavo.
Crni bi.sicer lahko namesto poteze 9. ... h5 X g4 razvil skakača 9. .... Sg8 — f8, nakar bi beli najbrž odgovoril 10. Db3 — b7 Ta8 - e8, 11. Db7 x c6 Sf8 - e4, 12. Dc6 x X g6, 13. f2 - f3 Se4 - g6, 14. g4 - g5 Sf8 - d7, 15. Tel x e8 + Kf8 x e8, 16. Lf4 -d6 s kmetom več in dobljeno pozicijo za belega, ki pa vodi v manj dramatičen konec, kot se je to zgodilo v partiji.
Iz prikazanega primera lahko povzamemo, da je hitrejši tisti, ki prehiti nasprotnika v razvoju in borbeni razmestitvi figur. Nevarno pa se je spuščati v odprt spopad, če orožje še ni pripravljeno za boj!
dr. Srdjan Bavdek
V dani poziciji ima beli pobudo, vendar tudi črni goji napadalne naklepe na belega kralja. Jasno je, da mora vsakdo igrati poteze, ki po najkrajši poti vodijo v zmagoviti položaj. Vsako obotavljanje je lahko usodno.
1. La4 x c6    b7 x c6
2. d t x e5      d6 x e5
3. Sf3 x e5!
Beli ima določeno prednost v razvoju, kar mu omogoča kombiniranje brez oklevanja: treba je i/krčit i e-linijo za delovanje trdnjave, ki se takoj lahko vključi v spopad.
3. .. . Lf8 - d6
A  S»R x »8       TiK x
L
Vodoravno: 1. kralj škratov, mož Titanije, vilinske kraljice, 7. ime jugoslovanske filmske igralke Dravič, 13. stanje, stav, lega, 15. seznam po tednih in mesecih urejenih dni v letu, 16. najdaljši sibirski veletok, 17. vzgojeslovni zavod, učiteljska šola, 19. Kurt Eisner, 20. v starogrški mitologiji mati bogov, sestra in žena Kronosa, 22. drugo največje slovensko mesto, 23. rdeči poljski cvet, 24. slovenski skladatelj, Blaž, 26. beloruska reka, pritok Dnjepra, 27. ljudski izraz za zvezo, vez, 28. grm ali nizko drevo z zelo trdim lesom, 30. zahodnošpansko mesto pod Sierro Moreno, 32. majhna kocka, 34. denarna vrednost blaga ali storitev, 35. vrhnje žensko oblačilo v Indiji, 36. rodovitno gričevje, grofija na jugovzhodu Anglije, 38. starorimska boginja rojstva, 41. starožidovski kralj, 42. sloviti italijanski komediograf iz beneškega življenja, Carlo, 44. naselje med vasjo in mestom, tudi tržnr prosfor, 45. skrajni konec polotoka, 46. najemnina za ladjo, 48. Alfi Nipič, 49. francoski pisatelj »Colombe« in »Carmen«, 51. pokojnica, 53. katalonski književnik, borec za samoupravo svojega naroda, Gabriel, 54. izloček žlez.
Navpično:4. opornik, opornica, 2. vodna žival, glodalec, ki gradi jezove, 3. kratica za element, 4. nasilna tatvina, 5. hlebček iz sesirjenega mleka, majhen ožemek, 6. ime operne pevke Vidmarjeve, 7. mogočnež, 8. prvotni prebivalec na naših tleh, 9. romunska denarna enota, 10. skrajšano ameriško moško ime Edvvard, 11. spaka, nakazen, 12. vrsta azijske palme in njen plod, 14. dolžinska mera v anglosaških deželah, laket, vatel, 15. oblika socvetja, 18. okrasna kita ali vitje iz cvetja in zelenja, tako okrasje na stenah, 21. majhna država v vzhodnih Pirenejih, pod pokroviteljstvom Francije, 23. sodobni slovenski pesnik in prevajalec, Janez, 25. prebivalci otočne države na severu Evrope, 27. žila aovodnica, 29. prislov nikjer, 31. repno seme, 32. utrdba ali trdnjava, katere poveljniki ali oskrbniki so bili kaštelani, 33. večje slovensko mesto ob Savinji, 35. nadevano listje zelja s sesekljanim mesom in rižem, 37. merska enota za majhne tlake, po italijanskem znanstveniku Torricelliju, 39. posledica kracanja, 40. sorodnik po očetovi plati, 42. grška črka, tudi vrsta žarkov, 43. vulkanski otok pred jugozahodno obalo Sumatre, 46. reka, ki teče skozi Crno goro, Srbijo in Bosno, desni pritok Drine, 47. četrti rimski kralj, ki je dal zgraditi pristanišče Ostio, 50. grška črka, 52. znak za kemično prvino iridij.
Rešitve pošljite do torka, 23. septembra, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din
Dvanajst let nedolžna v ječi
Mlada črnca v ZDA, v zvezni državi Florida,, trpita hudo krivico: že dvanajst let sta v zaporu — za dvojni uboj, ki ga je zakrivil belec.
Leta 1963 so Freddija Pittsd, ki mu je bilo 19 let, in Wilberta Leeja, kije 11 let starejši, aretirali. Policija jima je očitala, da sta oropala in ubila dva uslužbenca bencinske črpalke. Dva tedna po njuni aretaciji je bil ubit še en uslužbenec. Ko so prijeli storilca — nekega belca, je priznal tudi uboj prvih dveh uslužbencev. Toda priznanje, ki ga je dal beli delavec na magnetofon, za sodnika ni bilo dovolj za oprostitev. Dvanajst belih porotnikov je mlada črnca obsodilo na smrt.
Da sta še danes živa, se imata zahvaliti samo dejstvu, da je smrtna kazen v ZDA že nekaj časa prepovedana. Sedaj pa zapornika vendar upata, da bosta prišla na prostost. Za stvar so se začeli zanimati časopisi in opozarjati na sodni škandal izpred dvanajstih let.
Prepoved azbesta
Na Švedskem pripravljajo nove industrijske predpise, na osnovi katerih bo prepovedana uporaba azbesta kot materiala za izolacijo. Ti ukrepi so posledica dognanj, da azbestni prah vpliva na hitrejši razvoj raka,. Novi predpisi naj bi začeli veljati že 1. oktobra. Delavci, ki imajo opravka z- azbestom, bodo morali delati v dobro prezračenih prostorih in uporabljati zaščitne maske.       T T       •   • „ / •
Umetni smaragdi
Neka japonska firma je sporočila, da je uspela umetno izdelati smaragde, ki imajo enake značilnosti kot naravni dragulji. Postopek izdelave umetnih smaradov so odkrili v tovarni porcelana v Kiotu: proizvajajo jih iz aluminijevega oksida, berilija in silicija. Tehnični strokovnjaki tovarne menijo, da bodo v petih letih lahko proizvajali že toliko dragega kamenja, da bodo z njim lahko oskrbovali vse draguljarne na svetu.
Namesto koke hrana
Združeni narodi bodo nudili ekonomsko in tehnično pomoč Peruju za postopno izkoreninjenje nasadov koke. Podobno so pred nekaj leti delali Turki s pomočjo Američanov, ko so prepovedali kmetom saditi mak za izdelovanje opija.
Namesto koke, ki je surovina za več mamil, bodo v Peruju pridelovali predvsem kmetijske prehrambene kulture.
Linorez — Istra ekspres — Darko Stankovič, Center za estetsko vzgojo Kranj
Kadar mačke ni doma, miši plešejo
.v .vcy/v/'//> fcfO/Jt
Ta prelepi čas
Jesen, čas odmiranja, vendar tako lep in zanimiv letni čas.
Pred dnevi sem se namenila na kratek sprehod. Sonce se je že nagnilo na zahodno stran. Žarki so me nemočno ščegetali po tilniku. Ozrla sem se. In kaj sem videla? Poletje se je prelevilo v jesen!
Pot me je vodila mimo sadovnjakov. Drevje je veje priklonilo že skoraj do tal. Krošnje so prepolne sadežev. Prek ograje se mi je ponujalo sočno jabolko. Odtrgala sem ga in sadež se mi je kar hitro znašel v ustih. O, kako je sladak!
Polja so me vabila medse. Dve majhni pikici sta se mi bližali. Postali sta piki. Razločila sem človeka in žival. Bila je kmetica, ki je vodila konja z vozom. Z značilnim klicem je ustavila žival. Hitro sva se zapletli v živahen klepet. »Lep dan za sprehod, kajne?« mi je rekla. Pritrdila sem ji. Pogled se mi je zapičil v njeno bledo, zga-rano lice. »Kdaj pa je bila ona zadnjič na sprehodu?« sem se vprašala z občutkom krivde. Pogled mi je ušel na voz. Prepoln je bil bledo vijoličaste repe. »Pa lep sprehod ti želim!« mi je zaklicala že potem, ko je pognala konja. Premaknil se je, kakor da bi vlekel prazen voz. Repa je veselo poskakovala na vozu.
V daljavi so hrumeli traktorji. Veter je lahno valovil rjavo morje. Videti je bilo neskončno. Tudi to morje ajde bodo kmalu posprvili. -Pred mano se je pojavila četa visokih, zelenih vojakov. Veter se je plazil med slokimi postavami. Dajali so temačen vtis. »Ali še niste padli pod kombajnom?« sem jih tiho vprašala. Koruzna stebla pa so sama vršala in mi niso odgovorila.
Slikar s čopičem nameče na platno odtenke rjave, rumene in zelene barve. Tako je naredila tudi slikarka narava. V gozdu me je pozdravil veseli živžav. Stopila sem na mehko, pisano preprogo. Izpod grmičevja me je pozdravil veseli jurček. Poleg njega pa je počivala prazna pločevinasta posoda. »Ostanek civilizacije,« sem žalostno pomislila. Sedla sem na novorojeni štor in se predala mislim.
Sonce je že utonilo za gorami. Vse okoli mene je dobivalo temačen videz.
Irena Šimnovec, 8. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur, iz glasila Žarki
Šuštarski semenj
7. septembra je bila v Tržiču šuštarska nedelja. Tudi v starih časih so imeli čevljarji svoj praznik vsako prvo nedeljo v septembru. Da bi ohranili star običaj, prireja tovarna obutve Peko Tržič vsako leto šuštarski semenj.
Na ta dan je Trg svobode zaprt za ves promet. Tržiške tovarne in obrtniki postavijo po obeh straneh svoje stojnice. Pridružijo se jim izdelovalci raznih spominkov ih pletilje ter čevljarji tudi od drugod. Pred stojnicami se tare ljudi, ki bi radi kupovali po čim nižji ceni.
V paviljonu NOB je Peko razstavil najnovejše izdelke za prihodnjo sezono. V parku je bila tudi vrtna veselica. Ob zvokih gorenjske glasbe so plesali stari in mladi in sploh je bilo v Tržiču v nedeljo zelo veselo.
Maja Kolar, 6. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič
Vsi otroci radi razgrajamo, skačemo, se igramo itd . . . Ne moremo sedeti samo pri' miru, ampak se moramo malo poigrati. To sva storili s sestrično Branko.
Bile so počitnice. Ura je kazala devet. Z Branko sva ravno vstali. Zehali sva in se pretegovali. Nato pa ham-ham-ham oziroma zajtrk. Po zajtrku pa sve se oblekli v obleke Brankine sestre ter obuli čevlje. Gledali sva se pred ogledalom. Joj, kakšni
Med čermi
Morska voda je bila čista ko biser. Sonce je prešerno sijalo v modre valove. Odločil sem se, da malo raziščem vodno globino. Nadel sem si masko in plavuti in se pognal v globino. Opazoval sem preplašene jate majhnih rib, ki so nemirno plavale sem ter tja. Na dnu je ležalo polno oklepov školjk in polžev. Na površino sem priplaval po zrak. Začuden sem bil, ker se je na moji desni kar trlo kopalcev, na levi pa ni bilo niti enega. Plaval sem pogledat, kaj je bilo tam. Presenečen sem obstal pred nekakšnim obzidjem. To je bil koralni greben. Segal je od dna pa do pol metra nad gladino, to je bilo kakih pet metrov. V dolžino pa je meril kakih devet metrov. Takoj za grebenom pa so bile skale lepih oblik, ki so bile poraščene s koralami. Tudi te so bile v višini koralnega grebena. Med , njimi sem lahko plaval samo bočno. Izpod skale je priplavala riba pastelnih barv. Srednje velik rak je bil le napol zakopan v pesek. Malo sem ga dregnil s palico. Takoj mi je zagrozil s svojimi kleščami, potem pa se je umaknil pod skalo, ki je imel nekaj previsa. Na majhno skalo se je zasidrala živalica, ki je bila podobna morski travi kadar so valovi. S svojimi lovkami se je enakomerno pozibavala. Mimo je priplavala dolga, a ozka riba. Elegantno je ovijala svoje -vitko telo. Leščur je bil do polovice zarit v tla. Tedaj pa je počasi priplavala riba, ki je bila podobna listu. Bila je dolga in splošče-na. Brez strahu je plavala mimo mene. To je bil najlepši dan med mojimi počitnicami.
Robi Kržišnik, 4. b r. osn. šole Lucijana Seljaka; Kranj
sva bili! Zadaj preširoko, spredaj preširoko.. . Taki sva bili, ko mali kozici, ki jima je dlaka preširoka. Malo pretiravam, kajne? Med igro sem hitro skočila v kuhinjo, po kozarec vode. Še malo, pa bi prišla do spalnice, a se spotaknem ob obleko in bum na tla. Voda se je zlila po obrazu in kozarec je počil: pok! Še sreča, da je bil iz plastike. Branka se je prismejala iz sobe. Nato pa sva se šli skrivalnice. Branka pa je zdaj telebnila na nos in potegnila preprogo. A smeha je bilo kmalu konec, ker se je vrnila Brankina mama.
Da, res je: kadar mačke ni doma, miši plešejo; ali kadar mame ni doma, otroci plešejo.
Damjana Škantar, osn. šola heroja Bračiča, Tržič
Plavalni tečaj
Med počitnicami sem se udeležil plavalnega tečaja, ki ga je organiziral plavalni klub Triglav.
Zadnji dan plavalnega tečaja smo imeli preizkus znanja. Zbrali smo se ob robu bazena. Na učiteljev ukaz smo poskakali v vodo, da se malo ogrejemo. Najprej smo ponovili vse sloge plavanja. Nato se je pričel preizkus znanja.
Klicali so nas po abecedi. Kmalu sem zaslišal: »Zupančič«. Skočil sem v vodo in plaval. Do petindvajsetih metrov je že šlo, potem pa sem začel hropsti kot da bi imel naduho. Vedel sem, da imam pod sabo že kake tri metre globoko vodo, in to me je pognalo naprej. Priplaval sem do konca bazena in se obrnil. Hropenje se je nadaljevalo še močneje, a sam ne vem kje sem jemal energijo, da sem priplaval do drugega konca.
Po končanem izpitu smo prejeli diplome in značke. Diplome smo prejeli vsi, značko in nalepko delfinčka pa samo tisti, ki smo preplavali več kot deset metrov.
Gregor Zupančič, 4. b r. osn. šole Lucijana Seljaka„Kranj
radio gledališče
kino
sobota
20. SEPTEMBRA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Nas Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga, 17.20 Gremo v kino, 18.05 Listi iz albuma lahke glasbe, 18.20 Sobotni glasbeni omnibus, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Radijski radar, 21.00 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden
Drugi program
9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Vodomet melodij, 14.00 Odrasli tako, kako pa mi, 14.20 S pevcem Ivom Mojzerjem, 14.35 Od 1 do 5, 15.40 Portret orkestra Artie Shaw, 16.00 Naš podlistek, 16.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Jožeta Privška, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu
Tretji program
19.05 Slovenski zbori pretekle in polpretekle dobe, 19.30 Večerna promenada z Victorio de los Angeles, 20.35 Iz oper in glasbenih dram, 22.(K) Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije
nedelja
21. SEPTEMBRA
4.30 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke: Pripovedka o starem tramvaju, 8.50 Skladbe za mladino, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 14.05 Nedeljska reportaža, 14.25 Nedeljsko popoldne, 16.00 W. Ecke: Dama s črnim jazbečarjem, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Skupni program J RT - studio Beograd, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev
Drugi program
8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Pet pedi, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film, opereta, musical, 14.00 Pet minut humorja, 14.05 Glasba iz starega gramofona, 15.00 Nedelja na valu 202
Tretji program
19.05 Izbrali smo za vas, 20..35 Športni dogodki dneva, 20.45 Koncert v vrtni lopi, 22.00 Georges Bizet: odlomki iz opere Carmen, 23.00 Stare italijanske mojstre igrajo, 23.55 Iz slovenske poezije
ponedeljek
22. SEPTEMBRA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pet minut za novo pesmico, 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Nekaj za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Poletni kulturni vodnik, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Oh ^a\^ glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Štirje kovači, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Če bi globus zaigral, 20.30 Operni koncert, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi program
9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.(X) Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.(X) Ponedeljkov križemkraž, 14.20 Godala v ritmu, 14.35 Poletni pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru Max Greger, 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.1K) Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse
Tretji program
19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi, 19.45 Ansambelska glasba zgodnjih romantikov, 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 20.50 Večeri pri slovenskih skladateljih: Vladimir Lovec, 22.30 Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije
torek
23. SEPTEMBRA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.30 Pojo mali vokalni ansambli, 10.15 Promenandni koncert, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svet, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Vrtiljak, 16.45 Naš gost, 17.20 Zvočni portret klarinetista Slavka Goričarja, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — E. Flisar: Sodniška zgradba, 21.15 Zvočne kaskade. 22.20 V utriupu scherza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo
Drugi program
9.00 Torek na Valu 202, 13.00 Solisti in ansambli J RT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Borci nam
pripovedujejo, 14.20 Zabaval vas bo ansambel Mojmira Šepeta, 14.35 Ročk jazz, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Plesni orkester RTV Ljubljana i^ra za ples, 16.40 Znana imena, znane melodije, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevko Suzi Quatro, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Popevke slovenskih avtorjev
Tretji program
19.05 Mejniki v zgodovini, 19.15 Poje altistka Teresa Berganza, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.50 Dunajski slavnostni tedni 1975, 22.45 Mojstri mannheimske šole, 23.55 Iz slovenske poezije
sreda
24. SEPTEMBRA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Glasbena pravljica, 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Metropole, 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana, 18.05 Nenavadni pogovori, 18.25 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Koncert iz našega studia, 21.30 Igrajo veliki zabavni orkestri, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Drugi program ,
9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Jugoslovanska produkcija plošč, 15.40 Srečanja melodij, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program
19.05 V 3vetu opernih uvertur, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Ekonomska politika, 20.50 Iz slovenske operne literature, 21.15 Med suitami, 22.15 Imena sodobne glasbe, 23.55 Iz slovenske poezije
četrtek
25. SEPTEMBRA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Slovenske narodne v raznih priredbah in izvedbah, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Naš podlistek, 17,00 September 75, 17.30 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Revija orkestrov in solistov, 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Ljubezenske pesmi na škotskih dvorih in gradovih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov
Drugi program
9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Od melodije do melodije, 13-35 Zvoki orkestra in zbora James Last, 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma, 14.20 Otroci med seboj in med nami, 14.35 Top albumov, 15.40 Radi jih poslušate, 16.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete, 16.40 Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Non-stop ples
petek
26. SEPTEMBRA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Glasbena medigra, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Poletni divertimento, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z ansamblom Henčka Burkata, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Za mladi svet, 15.40 Izložba popevk. 16.00 Filmski vrtiljak. 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri. 16.40 Glasbeni casino, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 Prijetni zvoki, 18.00. Stereo jazz, 18.40 Partiture lahke glasbe
gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
SOBOTA, 20. septembra, ob 19.30 - I. Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI; otvoritvena predstava sezone ob 30-letnici Prešernovega gledališča — vstop prost.
Kranj CENTER
"19. septembra amer. barv. drama KOCKAR ob 16., 18. in 20. uri
20. septembra amer. barv. drama KOCKAR ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital. barv. drame POTOVANJE ob 22. uri
21. septembra sovj. otroški vojni film NABOJ SE BOJI JUNAKA ob 10. uri, amer. barv. drama KOCKAR ob 15., 17. in 19. uri, premiera ital. barv. voj. JUNAKI ob 21. uri
22. septembra ital. barv. drama POTOVANJE ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORZIČ
19. septembra nem. barv. komed. KAPETAN ob 16.,
18. in 20. uri
20. septembra nem. barv. komed. KAPETAN ob 18.
uri
21. septembra nem. barv. komed. KAPETAN ob 14. uri, franc. barv. komed. PODARI JI TUDI LUNO Z NEBA ob 16. uri, amer. barv. pust. GOSPODAR OTOKA ob 18. uri, premiera Šved. barv. komed. KLJUČ ZA VSAKO KLJUČAVNICO ob 20.15
22. septembra Šved. barv. komed. KLJUČ ZA VSAKO KLJUČAVNICO ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
19. septembra ital. barv. krim. OBRAČUN MAFIJE ob 18. in 20. uri
20. septembra ital. barv. krim. OBRAČUN MAFIJE ob 18. in 20. uri
21. septembra amer.-angl. barv. drama VELIKI GATSBY ob 14., 16.30 in 19. uri
22. septembra amer.-angl. barv. drama VELIKI GATSBV ob 17.30
Kamnik DOM
19. septembra amer. barv. akcij. ODREŠITEV (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri
20. septembra amer. barv. LJUBEZENSKA PESEM ob 18. in 20. uri
21. septembra amer. barv. pust. KJE JE JACK? ob 15. uri, amer. barv. LJUBEZENSKA PESEM ob 17. in
19. uri
22. septembra amer. barv. pust. KJE JE JACK? ob 18. in 20. uri
Cerklje KRVAVEC
21. septembra ital. barv. krim. ČRNI DNEVI ZA STRELCA ob 16. uri Škofja Loka SORA
19. septembra franc. barv. krim. POLICIJA NEKAJ SKRIVA ob 18. in 20. uri
20. septembra amer. barv. pust. SHAFT V AFRIKI ob 18. in 20. uri
21. septembra amer. barv. pust. SHAFT V AFRIKI ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
19. septembra amer. barv. pust. SHAFT V AFRIKI ob 20. uri
20. septembra ital. barv. drama SKALPEL - BELA MAFIJA ob 20. uri
21. septembra franc. barv. krim. POLICIJA NEKAJ SKRIVA ob 18. in 20. uri
Radovljica
19. septembra angl. barv. HOLANDSKA ZVEZA ob
20. uri
20. septembra ital. barv. EMIGRANT ob 18. uri, nem. barv. ULZANA - POGLAVAR APAČEV ob 20. uri
21. septembra nem. barv. ULZANA - POGLAVAR APAČEV ob 10. uri, amer. barv. vestem SANTE E ob 18. uri, ital. barv. EMIGRANT ob 20. uri
22. septembra angl. barv. TOM SAWYER ob 20. uri
Bled
19. septembra nem. barv. ULZANA - POGLAVAR A PAČE V ob 20. uri
20. septembra amer. barv. vestem SANTEE ob 18. in 20. uri
21. septembra nem. barv. ULZANA - POGLAVAR APAČEV ob 16. uri, angl. barv. HOLANDSKA ZVEZA ob 18. in 20. uri
22. septembra angl. barv. HOLANDSKA ZVEZA ob 20. uri
Jesenice RADIO
19. septembra ital. barv. erot. komed. MALI GREH
20. septembra amer. barv. groz^j. SLAMNATI PSI
21. septebra amer. barv. grozlj^ ISLAMNATI PSI
22. septembra amer. barv. CS krim. DETEKTIV MC Q
Jesenice PLAVŽ
19. septembra amer. barv. pust. TRIJE FANTASTIČNI SUPERMOŽJE
20. septembra amer. barv. CS krim. DETEKTIV MCQ
21. septembra amer. barv. CS krim. DETEKTIV MC Q
22. septembra amer. barv. grozlj. SLAMNATI PSI Dovje Mojstrana
20. septembra amer. barv. krim. NOČNA PATRULJA
21. septembra amer. barv. vestem PRESTE J SVOJE NABOJE
Kranjska gora
20. septembra amer. barv. vestem PREŠTEJ SVOJE NABOJE
21. septembra ital. barv. erot. komed. MALI GREH
televizij«
sobota
20. SEPTEMBRA
9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg), 12.00 TV v šoli (Sa), 15.25 Nogomet Dinamo : Sarajevo — prenos (Zg), 17.40 625 - ponovitev, 18.00 Obzornik, 18.20 Francosko slikarstvo od romantike do renesanse — 1. del, 18.40 Kje je resničnost — nadaljevanka, B, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.05 Velika sprememba, B, 20.35 Moda za vas, B, 20.45 Zabava vas Burt Bacharach, 21.40 Kojak — serijski film, B, 22.30 T V dnevnik (Lj)
i
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
18.15 TV olimpiada, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Dokumentarni film, 20.50 Športna sobota, 21.05 Glasbena oddaja, 21.25 Sedem dni
Oddajnik Sljeme
15.20 Poročila, 15.25 Nogomet Dinamo : Sarajevo, 17.20 Jadrnice — serijski film, 18.15 TV olimpiada, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Velika sprememba, 20.30 Beseda za besedo, 21.45 TV dnevnik, 22.20 Jezdec brez glave - film
Jesenski sobotni mladinski termin bo začela zanimiva švedska barvna nadaljevanka KJE JE RESNIČNOST. To je zelo angažirana in dobro pripravljena zgodba o fantu enajstih let, ki ga mučijo vsakovrstne težave: v šoli, v prilagajanju družbi, neurejene družinske zadeve. Starše zanima le vsakodnevno delo. Zaradi tega deček beži v svoj svet domišljije, v lepši, pravično urejeni svet. Zgodbe počiva iona realnosti in fantaziji. Obravnava tiste poglede na svet, ki so ponavadi zakriti, posebno otrokom.
nedelja
21. SEPTEMBRA
9.25 Poročila, 9.30 R M. du Gard: Thibaultovi - nadaljevanje in konec, 10.20 Otroška matineja: V 80 dneh okrog sveta, B, Biseri morja, B, 11.15 Ljudje in zemlja, 12.15 Poročila, 15.35 Pisani svet: Vis - 3. del, B, 16.05 Genesis — folklorna oddaja, B, 16.25 Za konec tedna, 16.40 Čarobni fižol - film, 17.55 Moda za vas, B, 18.05 Poročila, 18.10 Tretji svetovni mir: Zmajevo prebujenje - dok. serija, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski komentar, 20.05 G. Mihič: Ženske iz Djavoljih merdevin, 20.45 Devet let skomin — 2. del, B, 21.20 Megla, Dež - filma o prometu, B, 21.25 TV dnevnik (Lj), 21.40 Športni pregled (Zg)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
15.45 Boks CZ : Radnički, 16.15 Rokomet Dinamo : Borac, 18.05 Sprehod skozi čas, 18.30 Viking Viki, 19.00 Mladina vprašuje, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zlate plošče, 20.45 24 ur, 21.00 Sojenje v Niirnbergu, 23.00 Iz del V. Desnice
Oddajnik Sljeme
9.35 Poročila, 9.45 Otroški spored, 10.15 Serijski film, 10.45 Narodna glasba, 11.15 Kmetijska oddaja, 12.05 Nedeljski pogovori, 15.15 Gledalci in TV, 15.45 Boks CZ : Radnički, 16.15 Rokomet Dinamo : Borac, 17.35 Poročila, 17.45 Dekleta iz Hanoia - film, 19.30 TV dnevnik, 20.05 M. Kerstner: Gruntovčani, 21.10 Ljudje iz kolone, 21.40 Športni pregled, 22.15 TV dnevnik
r
ČAROBNI FIŽOL - ameriški film, 1952; režiser Jean V'arbrough, v gl. vlogah: Bud Abbott, Lou Costello, Shav Cogan;
Bud Abbott in Lou Costello sta znan komičen par v filmih, ki pa ne zadovoljujejo najosnovnejših meril kvalitete. Izrazito ameriško slaboumne šale so osnovni repertoar njune komike. Uspevala sta pred domačimi gledalci in filmska industrija ju je povzdignila med zvezdnike. Med celo vrsto njunih filmov je Čarobni fižol verjetno najboljši. Parodija na znano pravljico je zasoljena s kar sprejemljivimi gagi, šalami.
ponedeljek
22. SEPTEMBRA
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.30 Millner: Medvedek PU - oddaia TV Skooie. B, 17.50 Obzornik. 18.05 Od zore do mraka: Vojaki podzemeljske baterije, 18.40 Poklici v zdravstvu — serija Pred izbiro poklica, 19.00". Odločamo, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik. 20.05 B. Blacher: Romeo in Julija - TV opera, B, 21.00 Kulturne diagonale, 21.30 Mozaik kratkega filma: Dirkalni konj, Kanu, kajak, koktajl, B, 21.55 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.20 Poročila. 17.30 Lutke, 17.45 TV vrtec, 18.00 Kronika, 18.15 Korejski ansambel Mensuda — 21. del, 18.45 Knjige in misli, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Športna oddaja, 20.35 L. van Beethoven. VI. simfonija, 21.10 24 ur, 21.25 Moji mrtvi tovariši — film
Oddajnik Sljeme
do 19.30 isto kot na UHF, 19.30 TV dnevnik, 20.00 J. Kozak-V. Frantar: Balada o ulici - drama TV Ljub-
ljana, 21.05 Liki revolucije. Svetozar — Toza Markovič, 21.40 Mladi za mlade, 22.10 TV dnevnik
Tokrat bomo namesto ustaljenih TV iger gledali opero nemškega skladatelja Borisa Blacherja ROMEO IN JULIJA, ki je bila posneta v naših študijih. Zgodba je znana. Nastopajo naši priznani operni pevci: Rudolf Franci, Zlata Ognjanovič, Bogdana Stritar, Danilo Merlak, Samo Smerkolj in Marcel Ostaševski.
torek
23. SEPTEMBRA
sreda
24. SEPTEMBRA
8.10 TV v šoli (Zg), 10.00 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.20 J. Verne: V 80 dneh okrog sveta, 17.45 Obzornik, 18.00 Mladi za mlade - oddaja TV Skopje, 18.35 Odmevnost kostanjeviške kulture, B, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Film tedna: Noč pri gospodični Maud, 22.00 Miniature: Stane Jarm, B, 22.15 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.20 Poročila, 17.30 Mali svet, 18.00 Kronika Bjelovara, 18.15 Narodna glasba, 18.35 Znanstveni studio, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Monterux 75, 20.55 24 ur, 21.10 Po sledeh fotografije, 21.40 Vidoca, 22.30 I. Kuljerič: Impulzi -balet
Oddajnik Sljeme '
do 19.30 isto kot na UHF, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Švedska ljubezenska zgodba — film, 21.40 Na prvem mestu: Juraj Dalmatinac, 22.10 TV dnevnik, 22.30 Dokumentarna oddaja
r
NOČ PRI GOSPODIČNI MAUD - francoski film, 1970; režiser Erich Rohmer, v gl. vlogah: Jean-Louis Trintignant, Francoise Fa-bian;
Malo je filmov v svetovni filmski proizvodnji, kot je Noč pri gospodični Maud. Dogajanja skoraj ni, pa vendar z vso pozornostjo spremljamo ta daljši celovečerni film, saj je v dialogih toliko življenjskih spoznanj, inteligentnega razkrivanja značajev in osebnega bogastva, to se pravi človeških vrlin, pa tudi slabosti, zaradi katerih je pač človek človek. To je pripoved o možu srednjih let, ki se po dolgih letih dela v Kanadi zaposli v Clermond Ferrandu pri Michelinu. Na božični večer sreča prijatelja iz otroških let. Ta ga predstavi Maud, mladi, privlačni in osamljeni ločenki. Ves večer se pogovarjata in odkrivata sebi in gledalcem svojo duševnost, stiske in radosti. Med njima se nič ne razvije, čeprav to pričakujemo. Težišče filma je na mojstrskih dialogih med njima.
četrtek
25. SEPTEMBRA
1
Oddajnik Sljeme
do 19.30 isto kov tva V3HF. 19.30 TV dnevnik, 20.00 H. de Balzac. Teta Liza - TV nadaljevanka, 20.45 Signali. 21.35 TV dnevnik, 21.55 Dokumentarni film. 22.10 Šest pesmi J. Brahmsa
8.10 TV v šoli (Zg). 10.00 TV v šoli (Bg), 11.20 TV v šoli (Sa), 14.25 Nogomet Radnički : Hajduk - prenos, 16-35 Madžarski TVD (Bg), 17.35 Vse je okroglo od sreče -serija Preproste besede, B, 17.50 Risanka B, 17.55 Obzornik, 18.10 Biseri morja, B, 18.35 Ikebana: svobodni poševni in pokončni slog, B, 18.45 Ne prezrite: Papirniški pihalni orkester Vevče, 19.10 Risanka B, 19.30 TV dnevnik. 20.05 Diagonale: Izbor iz sporeda drugih jugoslovanskih študijev, 21.00 C. Bronte: Jane Eyre — nadaljevanje in konec, 21.50 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.20 Poročila 17.30 Mikavnosti cirkuškega poklica. 18.00 Kronika Zagreba, 18.15 Dubrovniške poletne prireditve, 18.45 Sodobna znanost, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Mamin sin — humor, oddaja, 20.30 Vzpon človeka, 21.20 24 ur, 21.35 Dokumentarni film, 22.05 Izobraževalna oddaja
Oddajnik Sljeme
14.25 Nogomet Radnički : Hajduk, 17.00 Izbrana tema, od 17.20 do 19.30 isto kot na UHF, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Iz oči v oči, 20.50 Mikrobi in ljudje - serijski film, 21.40 Panorama, 22.10 TV dnevnik
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.25 L. Suhodolčan: Skozigled 2010 - serija Naočnik in Očalnik, 18.00 Obzornik, 18.20 Nevidni sovražnik — serija Mikrobi in ljudje, B, 19.10 Risanka, B. 19.30 TV dnevnik, 20.05 Krvna skupina AB — serija 110 policija, 20.50 Kam in kako na oddih, 21.00 Četrtkovi razgledi: Ljubljana je moje mesto, zdaj, 21.40 Dve plesni sliki Maje Bezjak — oddaja TV Zagreb, 22.10 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.20 Poročila, 17.30 Veliki in majhni, 18.00 Kronika Siska, 18.15 Zabavno glasbena oddaja, 18.35 Naša obramba, 19.05 Kulturni pregled, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Mandat, 20.45 Profesor Baltazar, 20.55 24 ur, 21.10 & Pavič: Stare bajte, 21.55 Kronika Bitefa
petek
26. SEPTEMBRA
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.20 Pisani svet: Naša beseda 75, 18.00 Obzornik, 18.15 Srečanje oktetov 75 — 2. del, B. 18.45 Od gotike do baroka — serija Umetnost na jugoslovanskih tleh. B, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar. 20.05 Kovinska zvezda - film. 21.40 625, 22.15 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.20 Poročila. 17.30 Otroški spored. 18.00 Kronika Gospića 18.15 Test. 18.30 Vaterpolo Partizan : POŠK, 19.30 TV dnevnik. 20.00 K. Capek: Življenje insektov -TV drama, 21.10 24 ur. 21.35 Zabava vas Bobbv Gentrv
Oddajnik Sljeme
17.20 Poročila. 17.30 Otroški spored. 18.00 Kronika Gospića 18.15 Narodna glasba. 18.45 Dokumentarna oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Kijevska revija na ledu. 21.05 Kojak - serijski film. 21.55 TV dnevnik. 22.\< Modra magistrala
KOVINSKA ZVEZDA - ameriški film, 1957; režiser Anthonv Mann, v gl. vlogah: Henry Fonda, Anthonv Perkins, Betsy Palmer;
Paul Heckman je bivši šerif v malem neuglednem mestu. Lovi zločince, na katere je razpisana nagrada Tako spozna mladega šerifa Bena in mu pomaga, saj bi neizkušeni mladenič kaj hitro postal žrtev svoje poklicne vneme in nepridipravov. Film je eden redkih vesternov — klasika te zvrsti Antho-nyja Manna — ki si ga velja ogledati, saj v gladko-tekočem filmskem izrazu brez odvečnih grobosti predstavlja delček Divjega zahoda in življenja, ki meji na legendo.
tržni pregled
Solata 8,50 din, cvetača 15,60 din, korenček 5 din, česen 14,80 din, čebula 6 din. fižol 9 din, pesa 4.50 din. kumare 5,20 din, paradižnik 8,50 do 11 din, paprika 4,80 din, slive 8 do 8,50 din, jabolka 7 din, hruške 11.50 din, grozdje 10 din. limone 15,50 din. ajdova moka 19.20 din. koruzna moka 5,65 din. kaša 13,13 din. surovo maslo 58 do 61,70 din, smetana 27,85 din, skuta 18,10 din. sladko zelje 3,50 din, kislo zelje 8.50 din, jajčka 1.45 do 1,65 din. krompir 3,05 din
KRANJ
Solata 10 din, špinača 16 din. cvetača 14 din. korenček 8 din, česen 28 din, čebula 8 din, fižol 14 din. pesa | din, kumare 4 din. paradižnik 8 do 12 din. paprika 6 do 8 din, slive 7 din, jabolka 8 din, hruške 12 din. grozdje 10 din, žganje 45 din, med 40 din, limone 16 din. ajdova moka 15 din, koruzna moka 5 din, kaša 14 din, surovo maslo 28 din, smetana 22 din, skuta 18 din. sladko zelje 6 din, kislo zelje 9 din. kisla repa 7 din, klobase 15 din, orehi 80 din, jajčka 1.70 do 2 din. krompir 4 din
TRŽIČ
Solata 8 din, špinača 5 din, cvetača 8 din, korenček 7 din, česen 22 din, čebula 7 din, fižol 10 do 12 din, pesa 7 din, kumare 5 do 6 din, paradižnik 8 do 10 din, paprika S do 7 din,-slive 10 din, jabolka 8 do 12 din. hruške 10 do 12 din, grozdje 13 do 14 din, lisičke 12 do 15 din, limone 16 do 18 din, ajdova moka 16 din. koruzna moka 6 din. kaša 15 din, surovo maslo 14 din, smetana 6 din, skuta 3 din, sladko zelje 5 do 6 din, orehi 10 do 12 din, jajčka 1,60 do 1,70 din, krompir 4 do 5 din
poročili so se
V KRANJU
Lanišek Andrej in Cebulj Ana, Zibert Janez Rozman Vanja
V TRŽIČU
Hudorovič Jože in Baloh Milojka
umrli so
V KRANJU
Pintar Marija, roj. 1912, Mitri Jera, roj. 1896, Zupa-nec Janez, roj. 1896, Šubic Frančiška roj. 1905, Jamnik Jože, roj. 1911, Mohorič Peter, roj. 1938, Močnik Ivana, roj. 1897
V TRŽIČU
Hafner Antonija, roj. 1907, Osredkar Anton, roj. 1909. Vogelnik Jakob, roj. 1897, Kaltenekar Franc, roj. 1900, Stritih Katarina, roj. 1904, Koder Pavla. roj. 1902
Po spra vi j amo po hiši
Hladni dnevi z dežjem so nas dovolj nazorno opozorili, da je poletja pravzaprav že konec, čeprav se koledarska jesen z dejansko tudi letos ni ujela. Navadno počistimo stanovanje — tako v velikem slogu dvakrat na leto: spomladi in v jeseni. Zdaj je torej na vrsti jesensko veliko čišćenje. Za vsa večja dela, torej tudi za gospodinjsko veliko čiščenje pa je potreben načrt: le tako bo delo hitro opravljeno brez posebno velikega naprezanja. Odločite se za sistematično čiščenje: to pomeni, da ne boste obenem prali oken in mazali parketa. V enem dnevu operete okna, zrcala in očistite slike, drugi dan vse svetilke v stanovanju, tretji dan operemo manjše preproge in pregrinjala in šele nato se lotimo večjega čiščenja.
Kako to delamo? V sobi, ki jo nameravamo očistiti, poberemo vse manjše predmete, ki jih lahko očistimo kasneje. Ostale predmete v sobi pokrijemo, da se ne praše. Nato odnesemo preproge in jih očistimo na obeh straneh, nato jih pustimo na zraku. Tapisome prav tako natančno očistimo, če je potrebno tudi s peno. Pustimo, da se posuši, nato pa tla zavarujemo s papirjem ali z drugimi pokrivali. Snamemo zavese in če jih ne bomo prali, jih zavijemo v polivinil, da se ne praše. Nato očistimo okenske police in prostore med okni. Čiščenje stropa je dokaj zamudno delo, vendar pa ga je treba opraviti; če strop prenese mokro čiščenje, ga previdno zdrgnemo z mehkim omelom ovitim v vlažno krpo, ki jo redno izpiramo in ožemamo. Nato očistimo luči in jih ovijemo s papirjem, da se ne praše. Nato se lotimo radiatorjev ali peči. Slike in zrcala poberemo in jih odnesemo v drugo sobo, če ne gre, pa jih zaščitimo s papirjem. Zidove očistimo tako kot strop, če to barva in vrsta obloge zidu dopuščajo. Nato se lotimo stekla na oknih in končno tal, če jih je treba loščiti ali pomivati. Medtem ko se tla sušijo, operemo manjše predmete in pustimo, da se posuše. Postavimo spet predmete v sobo, namestimo pohištvo in spet obesimo zavese.
Izberimo svoj šport
Med dobrimi sklepi, da bomo to zimsko sezono ohranili fizično in seveda kar je tudi važno — psihično kondicijo, bi bila tudi izbira primernega športa. Težko bi našli poleg hoje še kaj primernejšega kot je plavanje. Danes ni več problem najti primeren bazen in se dvakrat ali trikrat na teden odločiti za urico intenzivnega plavanja. Ampak plavanja, ne namakanja v vodi. Kajti le tako bo urica v bazenu koristno porabljena.
Plavanje je šport, ki oblikuje telo, saj pri tem sodelujejo prav vse telesne mišice. Razvijajo se hrbtne in prsne mišice, kar je pomemebno predvsem za lepo držo. Plavanje krepi srce in pljuča, krepijo se nerazvita ramena in obrusijo preveč zamaščeni de-kolteji. Drža postane pokončnejša, hrbtenica čvrstejša in gibčnejša. Od plavanja se še nihče ni zredil, razen če to športno aktivnost zaključi izdatna malica. Nasprotno — v vodi izgubljamo kalorije zaradi gibanja in pa zaradi hladne vode.
Prsno plavanje razvija rame, prsi, prsni koš in nadlakti. Skratka, ta vrsta plavanja krepi predvsem gornji del telesa. Kravi pa je primernejši za utrjevanje trebušnih mišic zaradi značilnega gibanja z nogami.
Stare dobre kumare
Še vedno vise dolgi zeleni sadeži polni vode po ograjah, na katere se vzpenja rastlina. Će ste čez poletje pozabljali na kumare, pa jih zdaj pred jesenjo s pridom uporabite, če ne že kot osvežilno solato pa kot lepotilno sredstvo, na katerega danes v množici umetnih preparatov za čiščenje in osvežitev obraza kar pozabljamo. V sezoni namreč kumare lahko uporabljamo v kozmetiki prav vsak dan. Tako bo tudi najbolj učinkovito, saj po enkratni uporabi še ne moremo pričakovati kakih opaznejših sprememb na koži.
Kumarični sok lahko uporabljamo vsak dan za umivanje obraza. Seveda ga pripravljamo svežega in ne da bi pri tem kumare solili kot za solato. Kumarični sok bo dlje trajal, če ga pomešamo s čistim alkoholom. Vodico uporabljamo zjutraj in zvečer kot tonik pred nanašanjem kreme.
Staro lepotilo je tudi maska iz narezanih kumar. Kumare olupimo in jih tanko narezane vstavimo med dve plasti gaze. Denemo na očiščen obraz in pustimo 20 minut.
marta odgovarja
Sonja iz Radovljice - Kupila sem blago za jesenski plašč, vzorec v pismu prilagam. Rada bi model vsaj nekoliko po zapovedih zdajšnje mode: plašč pa bi nosila za vsak dan. — Stara sem 24 let, visoka 165 cm, tehtam pa 59 kg.
Marta — Za blago, ki ga imate, se mi zdi najbolj primeren model, ki ga vidite na skici. Plašč je ravno krojen, s spuščenimi rameni, dvovrstnim zapenja-njem in veliko fazono. Zavezuje se s pasom, žepi so skriti v šivu: zadaj ima plašč šiv in razporek. Dolžina plašča pokriva kolena.
Potrebujemo: pol kg riža, 15 dkg masti, čebulo, 4 hrenovke, kilogram špinače ali zavitek že očiščene in zmrznjene špinače ter slan krop.
Riž s špinačo
Na masti prepražimo čebulo, dodamo očiščen in opran riž, prepražimo, zalijemo, osolimo in nekaj časa dušimo. Špinačo posebej skuhamo, če pa je zmrznjena, jo od-talimo v posodi z malo vode. Vodo, ki jo rabimo za kuhanje špinače, uporabimo tudi'za zalivanje riža. Ko je riž mehak, mu dodamo narezane hrenovke in vse skupaj še malo prevremo. Nazadnje primešamo še sesekljano špinačo, če pa je bila zmrznjena, je že tako drobno zmleta.
Moda je spet prinesla že skoraj pozabljene, a tako zelo praktične brez-rokavne obleke. Letošnje imajo seveda nov aktualen videz; glavna značilnost so razširjena ramena, ki že skoraj prehajajo v kimono. Spodaj se nosijo bluze, puloverji, krila teh oblek pa so več ali manj ravna in ne pretirano široka.
Pred sezono bolezni
Še malo pa se bodo prav zares začeli hladni dnevi in tedaj se bo začela tudi sezona, ki se je starši boje: otroci namreč prinašajo iz šole ali vrtca ali z domačega dvorišča bolj ali manj hude nalezljive bolezni od navadnega prehlada naprej. Će se prve dni tolažimo, da bo minilo kot je prišlo, pa potem ne moremo drugače, kot da iščemo zdravniško pomoč, če dobi otrok še visoko vročino, če se mu očke skalijo in mu v prsih hrope.
Preden pa se odločimo za klic zdravniku, še enkrat premislimo, ali je obisk na domu res najbolj potreben. Včasih lahko že z domačimi sredstvi znižamo otroku temperaturo in mu omogočimo dokaj mirno spanje, posebno še, če smo mislili zdravnika poklicati pozno popoldne ali zvečer, ko se navadno pojavijo znamenja bolezni in so tudi najbolj očitni. Če ne gre za hujše zadeve, lahko bolnik počaka naslednji dan, takrat pa odločimo, ali je potreben obisk ali ga odpeljemo sami k zdravniku.
Če pa gre za bolezni, ki malega bolnika zelo prizadenejo in je zato nujen obisk zdravnika na domu, bomo pred obiskom poskrbeli za nekaj potrebnih stvari. Beležimo si temperaturo bolnika in zapišimo vsaj približno bolečine, ki nam jih je opisal. Vedeti bi morali, kdaj so se bolečine pojavile in ali se ponavljajo. Zdravnik bo hotel vedeti, kaj je bolnik zadnje ure jedel in pil: zdravniku moramo tudi povedati ali smo že prejšnje dni na bolniku opazili kaka posebna znamenja ali obnašanje.
izbrali smo z« ras
gorcnjshi h raji
POMENKl 0 GOmfcMt. miEHVfol
Pasček da ženskemu čevlju posebno eleganco. Pri PEKU so tako oblikovali modela LARISA in KALINKA, kiju dobite že v vseh njihovih trgovinah. » Barve: rjava, modra in črna.
Cena: 259 in 329 din
Jesen je tu in prilegel se bo že toplejši kostim. Morda iz žameta? Na Kokrinem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU jih imajo v temno zeleni in rjavi barvi. Velikosti: od 36 do 42.
Cena: 960 din
V Centralovi DELIKATESI v Kranju se dobe kvalitetni veliki orehi. 20 dkg jih je v eni pločevinki. Uvoz s Kitajske.
Cena: 14,12 din
Če vam je, tako kot Angležem in Holand-cem, pri srcu porcelan z motivi z morja ali z mlini na veter, naj vam povemo, da imajo take angleške servise naprodaj prav zdaj pri ELGU v Lescah.
Cena: servis za belo kavo 162,70 din komplet krožnikov 462,30 din
in drugih krajih pod gorami (Babni vrt, Čadovlje, Letenice, Pangršica, Povije, Srednja vas, Tenetiše, Zalog in Žablje)
(22. ZAPIS)
Vsi, ki so kakorkoli prihajali navzkriž s temi kulturbundovci, so morali Golnik zapustiti, kjer so nato zagospodovali izdajalci svojega lastnega naroda in domovine.
Sef splošne bolnišnice na Golniku je bil razvpiti gestapovec dr. Samonnig, ki je raz-predel po Golniku široko mrežo svojih vohunov. — Na Golniku je bila tudi močna žandarmerijska postaja pod vodstvom poveljnika VVinklerja, ki je tesno sodeloval z dr. Samonnigom.
Režim na Golniku je bil zelo strog in je Golnik za tiste čase predstavljal močno nemško postojanko. Ljudje so delali pod stalno kontrolo gestapovskih vohunov in okupatorjevih hlapcev. — Kljub temu pa je na Golniku obstajala krepka organizacija OF, ki je naše partizane oskrbovala z zdravili in obvezilnim materialom. Prav tako je organizacija OF poročala o vseh važnih zadevah, ki jih je bilo mogoče v zdravilišču zvedeti.
ZVEZNI INSTITUT ZA TBC
Ker je partizanska vojska tako hitro prodirala, je ostal Golnik ob osvoboditvi nepoškodovan. Le glavni rentgenski aparat in nekaj instrumentarij so bežeči okupatorji še utegnili odnesti.
Dne 6. avgusta 1945 se je iz partizanov vrnil na Golnik zdravnik dr. Tomaž Furlan in prevzel vodstvo velikega zdravilišča. V kratkem je postal Golnik vodeča ustanova na področju zdravljenja TBC v Jugoslaviji. Po svoji legi in klimatskih pogojih pa velja tudi v evropskih merilih za eno od prvih.
Golnik je bil kmalu po osvoboditvi določen za Zvezni institut za TBC, kjer naj bi se vzgajali zdravniki-specialisti za vso državo. Kljub razsežnim zgradbam, ki so že stale, je bilo treba dograditi še nove prostore. Zdravilišče je prevzelo tudi nekaj drugih zasebnih stavb in jih uredilo za svoje potrebe. Tako je prevzelo nekdanji privatni sanatorij na Malijevem brdu, penzion Fo-lakovski v Goricah, bivši Financarski dom v Goricah, penzion Slavec v Preddvoru in penzion v Tupaličah. V le-tem so bivale le žens*ke bolnice in hudomušni okoličani so brž vzdeli hiši ime »babilon«.
Vsekakor pa se zdravstveno in drugo osebje golniškega zdravilišča živo udeležuje •kulturnega, družabnega in političnega življenja Goric. Sicer pa ima Golnik (po štetju pred devetimi leti) kar trikrat več stalnih prebivalcev kot Gorice. Razmerje je 876:277!
BRAT REŠEVAL SESTRO
Na južnem pročelju bolniške stavbe na Golniku, tik ob vratih, ki vodijo v ambulanto, je vzidana spominska plošča iz belega marmorja z vdelano sliko padlega partizana Rodeta. Vklesan napis pove:
NA TEM MESTU JE DNE 27. V. 1943 DAL SVOJE ŽIVLJENJE JOŽE RODE-DARČE ROJ. APRILA 1917 V RUDNIKU PRI KAMNIKU V BORBI ZA SVOBODO IN LEPŠO BODOČNOST SLOVENSKEGA NARODA SLAVA PADLEMU BORCU ZVEZA BORCEV GOLNIK-GORIČE
Pred koncem maja 1943 so se krajevni aktivisti OF skupno s partizani iz kamniškega bfltfllinna ndlrVili   <J-  1 *
ške bolnišnice odpeljali ranjeno partizanko Ančko Rodetovo.
Akcija, v kateri je sodelovalo devet borcev, ni uspela. Pri reševanju svoje sestre jt bil ubit Ančkin brat Darče Rode-Riko (v tem smislu bo treba napis na plošči popraviti; tudi rojen ni bil Rode aprila, pač pa 25. februarja 1917). Ustrelil je Dafčeta nemški žandar, ki je stražil na stopnišču.
Ančka Rode por. Semeja in njen brat Darče Rode-Riko, padel pri reševanju sestre na Golniku dne 27. maja 1943.
Darče, ki je hotel s hrabrostjo rešiti svojo sestro, je bil namestnik komandirja prve čete v Kamniškem bataljonu. — Ančka Rodetova pa še živi in žaluje za bratom, ki je žrtvoval svoje 27-letno življenje zanjo.
KONEC
Tako so se iztekli tudi ti zapisi — lahko bi jim rekli, skupaj z drugimi, tudi potopisi po ozemlju kranjske občine. Le vasi krajevnih uradov Mavčič. Žabnice in Naklega bo še treba obiskati in krog bo sklenjen.
Ne morem pa si kaj, da ne bi ob koncu teh goriških zapisov povedal tudi bridko besedo. Ko tako hodim, od vasi do vasi, se pogovarjam z ljudmi in jih kaj sprašujem — le malokdaj naletim na ljudi, ki bi bili v svoj kraj zavestno zagledani. Ni več tako imenovanih »lokalpatriotov«, v dobrem smislu seveda! Ne vedo dosti o svoji vasi, tudi zanima jih ne, kaj in kako kdo piše o njihovem kraju. Niti enega pisma (za pohvalne mi ni) s pripombami, popravki ali kritiko nisem prejel s področja goriškega krajevnega urada! Saj posameznik res ne more vsega prav vedeti, le vsi ljudje vse vedo. A sem moral po sili le vse sam vedeti . . .
Črtomir Zoreč
(Obsežnejše je o tragičnem dogodku pisal v Nedeljskem dnevniku dne 1. julija 1973 Ivan Vidic.)
Pogled na osrednje poslopje golniškega
J~"t'ilii/(n ->~- ' -horhuln-rr, _       tir.nm
V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Claudea Avelina MaCje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba.
Pred pisarno predstojnikov vpraša paznik podčastnika: »Kam naj ga odvedem?«
Podčastnik pokaže na oblazinjena Picardova vrata. »Spet nekaj novega,« si ponavlja Jean Marc. »In ker sem na kraju, ki ga že poznam, bom to takoj opazil.«Paznik se previdno dotakne drugih vrat. Oglasi se godrnanje, komisarjevo seveda. Kjer slišiš en sam godrnjav glas, tam ne more biti veliko ljudi, torej nič izjemnega. Paznik odpre vrata previdno kakor tat.
Jean Marc se je zmotil, za vrati je cela množica ljudi. Poleg komisarja in plešca, ki nenehno piše, je Belot v nepremočljivem plašču, sedeč ob Picardu, v ozadju sobe pa še dva mlajša človeka, prav tako v plaščih. Ne pozna ju, vendar zlahka ugane, da sta iz hiše. Blondel in Simon. Nihče se ne zgane, ne spregovori. Paznik razklene lisice, pozdravi in se umakne. Picard reče grobo:
»Sedi.«
Pokaže predse na enega izmed široko razmaknjenih stolov. Simon in Blondel mu sedeta za hrbet. Jean Marc ju čuti, kakor da mu slonita na ramenih. Prazen stol bo menda ostal nezaseden.
»Truflot!« ukaže Picard. »Da, gospod.«
Odprl bo vrata, vendar ne vhodna, ki jih je sinoči prestopil Jean Marc, potem ko so ga za dve uri spravili v dvoranico . . .
Pojavijo se še trije ljudje. Jean Marc vidi le enega človeka, največjega, in Simon in Blondel, ki se mu tokrat resnično naslonita na ramena, morata uporabiti vso svojo moč, da ga zadržita na stolu, medtem ko zatuli:
CLAUDE AVELINE
MAČJE OKO
»Ta je! Morilec!«
Malone hkrati zavpije Mercier še bolj gromko s svojim
močnim glasom:
»Tu si, nesnaga!«
Toussaint in Beauchamp ga hlastno zgrabita za roke. Kljub temu, kljub lisicam, ki so mu jih bili nataknili, preden je vstopil, se zdi, da nič ne more zadržati njegove silovitosti.
»Odlično,« prikima Picard. »Sedite tja, Mercier. In če se takoj ne umirite, bomo za to poskrbeli mi!«
V čudnem protislovju morata Toussaint in Beauchamp spraviti zverino v areno in jo hkrati zadrževati, da ne napade. Mercier sopiha in rjove, prsi se mu napenjajo pod belo srajco smokinga, ki skupaj z lisicami spominja na prisilni jopič za blazneže. Divje zavpije Picardu:
»Držite tega lopova in ga varujte pred menoj! Ničvrednega lažnivca, umazanca, umazanca!«
Jean Marc ponovi, zdaj čisto tiho:
»Ta je morilec ... ta je morilec . . .«
Mercier je videti kakor blaznež, njemu pa se zdi, da bo zblaznel. V tej prepolni, zakajeni, preveč svetli pisarni, pred to ponorelo pošastjo ga obide spomin na Notre-Dame, na dež, noč, znova sliši tisti njegov naglas, prisrčni smeh! Njegov strah postane neizmeren, ni potrebno, da bi ga še držali; za njim je samo še Simon, Blondel je priskočil na pomoč Toussaintu in Beauchampu. Merciera zgrabijo za komolce in za vrat in ga prikujejo na stol. Picard naposled spet spregovori:
»Natanko tako sem si mislil: seznanjanje ni potrebno. Še več: drug drugega obtožujeta za zločin, ki nas zanima. Vsaj Berger; vi, Mercier, se zadovoljujete s hudimi, toda nejasnimi psovkami.«
Izzove reakcijo, ki jo je pričakoval. Mercier je bolj mirno zadihal, morda zato, da bi laže prisluhnil, zdaj pa znova pobesni:
»Vse, kar je prav! Psovke so nejasne! Tudi če bi našel najhujše, še bolj ostre, bi bil še zmeraj daleč od resnice! Morilec? Seveda je morilec! Meni, ki sem ljubil to žensko, kakor ni ljubil še nihče, ljubil od njenega otroštva, zmeraj v senci, meni je bilo dovolj že tovda sem smel biti njen prijatelj, da me je včasih potrebovala. Ko sem jo našel mrtvo, je bilo to zame veliko več kot umor, razumete? Ta morilec, ta potepuh, ta ničvredni mali potepuh, ki je izvlekel iz nje vsa njena čustva, vso požrtvovalnost, vse nagrade, in to na vse načine, na vse načine . . .«
Zdaj zdaj ga bodo oblile solze. Jean Marc šklepetaje z zobmi zašepeta:
»To ni res . .. To ni res .. .«
»Govoril boš, ko te bom vprašal,« ga opomni Picard, ne da bi odvrnil oči od Merciera. »Zdaj torej v nasprotju s trditvami v svoji pisarni priznavate svoje stike z gospodično Sarrazinovo, stike, o katerih bomo govorili kasneje, in to, da ste bili na kraju, zločina?«
Mercier se je zbral. Podoben je velikim neapeljskim pevcem. Začne z monologom, ki mu ne dovoljuje, da bi odgovoril:
»Ko sem odkril truplo tako ljubljenega in zaradi svojih iluzij tako strašno kaznovanega bitja, sem predvsem hotel uničiti morilca, ga spraviti v položaj, da ne bi mogel uiti pravici ljudi, dokler ga ne zadene božja kazen!«
»Ste verni, Mercier?« podvomi Picard.
Mercier skuša dati svojemu glasu prepričljivost, ki je ne more podkrepiti z rokami, ker mu jih spenjajo lisice.
»Tega sem se zavedel v tistem trenutku resnice, gospod. Zaradi tega sem bil poslan tja! V meni je bil duh maščevanja . ..«
Picard da znamenje, naj mu snamejo lisice. Belot izrabi od mor in si sleče nepremočljivi plašč, ga skrbno zloži in spravi pod svoj stol. Dovolj je, da se je zganil, in že se je Jean Marcov pogled kakor zmeraj prilepil nanj. Napravi se, kot da ga ne vidi. Mercier si pomane zapestja in nadaljuje:
»Privedla me je slutnja. Gospodična Sarrazinova je ponoči, med svečano otvoritvijo Seau Grenuja in še preden se je vrnila domov, prišla k meni na pogovor. Sklenila je prenehati z nedovoljeno dejavnostjo, s ponarejanjem Van Gogha. Dolgo že sem jo nagovarjal, naj neha s tem, a ji nažalost nisem dovolj pomagal, ker ji nisem mogel ničesar odreči. Ta podlež, ta mali ničvrednež jo je prepričal, da se je ukvarjala s tem, ker mu ona ni mogla ničesar odreči . . .«
V potoku teh uničujočih besed, ki zbujajo v poslušalcih več kakor samo poklicno zanimanje, lahko Jean Marc ponuja le svoj bedni ugovor:
»To ni res! . . . Lažnivec, lažnivec, umazani lažnivec ... To ni res .. .«
Mercier pa nadaljuje:
»Ko mu je povedala svoj sklep, se je uprl. Ni hotel ostati brez velikega denarja, ki ga je dobival za svoje ponarejanje. Stokrat mi je ponovila, da ljubi Jean Marc denar kot kak skopuh, stiskač, medtem ko sva ga midva imela le za nekaj, kar izdajaš; ona ga je zapravljala za svojo zbirko, jaz pa za ženske! On ga je kopičil. ..« — Mercier pljune Jeanu Marcu v obraz: »Tvoja ,vrečka'! Govoril si ji: ,Hočem si napolniti vrečko!' Spravil si jo na varno, svojo vrečko! Toda prej ali slej jo bodo našli!«
»So jo že,« sporoči Belot.
Jeanu Marcu uide:
»Kako!«
Nihče se ne zmeni zanj.
»Oh, tem bolje,« odvrne Mercier, »to je zanj najhujša kazen! Pobesnel je, zagrozil ji je na edini način, ki ga zmorejo strahopetci: da jo bo izdal! Će naslednji dan, v nedeljo, preden odide, ne bo odstopila od svoje odločitve in to zajamčila z veliko vsoto, da jo bo takoj ovadil!«
Jean Marc je zaprl oči. Njegove ustnice ponavljajo:»Ni res ... Ni res .. .« a nihče ga ne posluša. Mercier nadaljuje:
»Pomiril sem jo. Vedoč, kako nizkoten je ta potepuh, sem ji svetoval, naj mu zagrozi še sama. Dejal sem ji: .Prepričajte ga, da nas je veliko in da mu nič ne reši kože, če nam boste vse zaupali!' Niti pomislil nisem, da bo reagiral tako brezumno! In vendar sem moral nekaj slutiti, ker sem se v nedeljo, okoli pete ure nenadoma namenil k njej.« — Glas mu preide v šepet: — »Vse je bilo končano.«
»Kdo vam je odprl?« vpraša Picard.
»Vhodna vrata so bila priprta.«
»In mrežasta?«
»Imel sem ključ.«
»Nič drugega?«
»Ne.«
»Glej no,« pripomni Picard. »In kje ste našli žrtev?«
V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hita umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli ie knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975.
Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27.
J
Zlato
pa sir pa — kravji bal
raji. gorska  dolina   v osrčju teJm vrhov  Julijcev. Bohinjci °1 slovenskega planšarstva. In oohinj, naše gorsko turistično ,lsče s skoraj stoletno tradicijo. *ravji bal - simbol današnjega "vranja   bohinjskega planšar-•n njegove turistične tlake. ? naJstarejše prisotnosti človeka Sorski pokrajini, kjer je malo za lPrimernega sveta (komaj 2%), človek prisiljen, da je širil svoj 4"k    Prostor visoko v območje ^ vršacev. Iskanje planinskih I^Pašo živine pa rudarstvo sta Jla gori. Skozi stoletja je bilo kKo. gospodarstvo v usodni od-
* rL0(* *zrabe planinskih pašni-^ sredine maja pa do trde .i ' do sv. Martina (11. novem-^ sledili pastirji s svojimi tropi jj**1« ki se je selila iz spodnjih na Je Planine in od tod na najvišje ,!Le pod Triglavom, kakršne so i L°Sc,» Velo polje, Dedno polje,
• parija, Viševnik in proti je-aioJ-Se spet postopoma umikali
pol/ Se z*m^ v smeri navzdol. \leta so torej bohinjski majerji
Varf1Ce ostaJan s svoJimi tropi ^atlj stran od svojih stalnih bi-Jek J.enJs^a nuja, boj za ob-i 80 jih znova in znova gnali ,jepoPoteh, ki so jih utrdile stoti jPrednikov že v daljni pretek-»es V* nuJa Jm žene» ž?ne Jin še Ijle "
čep
rav je takih Bohinjcev 'c.se peščica. Ni to starokopit-■n"■ \e ljubezen do planin, do živ-P.kl ga zaživijo tam gori, saj je njeno s trdim delom in nenehno E Za živino, ki jo sprejmejo v ^ j°- Vsi bohinjski gospodarji -^ mladi vedo, da je s propada-• Planšarstva v kali nagnita bo-pa živinoreja in sirarstvo.
Nismo kmetijski strokovnjaki, da bi pokazali Bohinjcem izhod iz stiske njihovega kmetijstva. V hlevski živinoreji, ki naj bi jo rešila, Bohinjci ne vidijo prave poti. Njihove obdelovalne površine so preskope ali pa prenaporne in neprimerne za sodobno obdelovanje, da bi mogli iz njih iztisniti zadostne količine živinske krme. Umetna krmila z nezaje-zenimi cenami spričo strogega družbenega nadzora nad cenami vsega, kar prigara kmet, tudi ne razganjajo oblakov nad bohinjskimi živinorejci. In vseh bohinjskih krav tudi ne morejo s kamioni zvoziti na letno pašo na Jelovico, kot se to dogaja zadnje leto! V teh svojih težavah, ki po vsej logiki razvoja in posledic niso in ne bodo samo bohinjske, se čutijo gospodarji osamljeni nerazumljeni. Kdo bo Bohinjcem poiskal izhod, ki ga bodo sprejeli? Kdo bo ta izhod tudi gmotno podprl? Kdo bo gospodarjem pomagal, da bodo vztrajali pri svoji tradicionalni dejavnosti, ki ima brez dvoma tudi širši družbeni pomen? V sosednjih alpskih deželah so take izhode poiskali, seveda ne brez širših družbenih podpor (ki so jih bili od leta 1873 pa vse do desetletja po drugi vojni deležni tudi bohinjski planšarji). Zdaj je še čas, zdaj v Bohinjcih še ni do kraja zvo-denelo prizadevanje, da vztrajajo pri tradiciji. Treba je poiskati novo obliko in način, ki se bosta skladala s samoniklimi izkušnjami bohinjskih gospodarjev — te niso od muh — in prijeli bodo. Kar je pametno, Bohinjec sprejme, to je že večkrat dokazal na svoji zgodovinski poti.
Ko so v sedemdesetih letih preteklega stoletja avstrijske oblasti ob osebni vnemi Janeza Mesarja, župnika v Boh. Bistrici, začele uvajati
Industrija bombažnih izdelkov, Kranj
razpisuje javno licitacijo za prodajo
rabljenih električnih motorjev raznih moči, stikal in odpihovalnih sesalnih naprav
oblija bo na
sedežu podjetja v ponedeljek, 29. septembra 1975, h n Ur' za družbeni sektor in v torek, 30. septembra 1975, ob 10. uri \. Privatni sektor. Ogled materiala je možen 1 uro pred začetkom
umnejše^ sirarstvo, so bohinjski kmetje hitro spoznali njegove prednosti in nove koristi, ki jim jih je to sirarstvo prinašalo. Močan val zadružništva je tedaj zajel bohinjske živinorejce. Združeni v nove gospodarske skupnosti — sirarske zadruge so začeli po vseh vaseh in po planinah graditi skupne sirarske obrate, nove vodne napeljave in izboljševati gonske poti. Začela se je organizirana trgovina s sirom, ki je prinašala domačinom najpomembnejši vir dohodkov. Šele z razvojem bohinjske železnice (leta 1906) se je ob živinoreji s sirarstvom razvila močna lesna trgovina, ki je poslej pomagala k dvigu gmotne ravni bohinjskega kmeta. Živinoreja s planšarstvom je izoblikovala tradicionalne trdne interesne in gospodarske skupnosti, kakršne so bile v preteklosti pašne srenje, v okviru katerih so se začele pred sto leti oblikovati sirarske in mlekarske zadruge in njihovi člani so se v resnici čutili kot ena sama delovna in samoupravna družina, ki ni bila gluha za koristne pobude, ki so prihajale od zunaj. Zavest pripadnosti takim skupnostim je torej med Bohinjci tradicionalna in živo zasidrana še danes. To so gotovo ugodna tla za sodobna prizadevanja v tej smeri. Bohinjci jim bodo nedvomno pritegnili, čeprav bi nove združbe imele drugačno obliko in ime, da bi le videli, da imajo v resnici v njej svoje pravo mesto in svoj glas.
In kakšna je vizija obstoja bohinjskih kmetij? Vsa modrovanja, ki sem jim letos prisluhnila po bohinjskih domovih in stanovih v planinah, bi mogla izraziti z besedami izkušenega in razgledanega bohinjskega kmeta: »Planšarstvo in turizem bi si morala podajati roke. Oboje je treba gojiti. V tem vidim bodočnost in obstoj naših kmetij. Koristi od gozda so zdaj za kmeta manjše.- Z vključevanjem v industrijo ne bi smeli iskati rešitve bohinjskemu gospodarstvu. Treba je izkoristiti tudi možnosti, ki jih naša družba daje v obliki posojil. In kmetje bi morali imeti več besede v gospodarskih organizacijah, tako bi morda rešili tudi vprašanje našega planšarstva.«
Pa kravji bal! Ta bi naj ne bil več le kulisa za tegobe, ki peste bohinjskega planšarja. Naj bi ne bil več zamena za pravi kravji bal, ki so ga v prejšnjih časih prirejali češnjanski gospodarji svojim majerjem, ko so se ob koncu septembra s svojimi tropi vrnili z višinskih planin in prinesli s seboj na tisoče kilogramov sira. Češnjanski kravji bal je bil v resnici izraz veselja in zadovoljstva nad uspehi   dela   majerjev   ob vrnitvi
Ujesec gospodinjske tehnike v prodajah Jugotehnike od 10. septembra q° 10. oktobra 1975
10%
popust
na gospodinjske stroje in TV aparate Gorenje, črno-bele TV aparate Iskra in Riz ter na zamrzovalne skrinje LTH
koristite ugodnosti popusta v mese-^ tehnike
^ nas obiščite v prodajalnah Jugo *Hnike v Kranju, Tržiču in na Bledu.
Ijiiiiuidotieiiiiniiiii
Kravji bal (Ukane, 1967): prikaz starega načina nošenja sira iz planin v dolino.
s planine. K Tomaževcu na Cešniico je ta dan drlo vse staro in mlado, iz zgornje in iz spodnje bohinjske doline. Ves Bohinj se je veselil skupaj s češnjanskimi majerji in gospodarji in rajali so pozno v noč. Tako je bilo še v obdobju med obema vojnama. Okrog leta 1925 je prevzel organizacijo te prireditve hotel Zlatorog. Majerji in natakarji zaposleni po bohinjskih hotelih naj se ob koncu svoje delovne sezone skupaj povesele — tako so modrovali bohinjski gostinci in začeli prirejati kravji bal v Ukancu. To je bil še vedno bohinjski praznik, ki ni imel namena privabljati zunanjega občinstva, le da so se namesto v Ceš-njici začeli Bohinjci zbirati v Ukancu. Z vozmi in peš so hodili tja. Navrtnjek iz Bohinjske Bistrice je tudi z avtobusom hodil po bohinjskih vaseh in vozil domačine na novi kraj veselja. Po vojni pa je bohinjski kravji bal v marsičem dobil novo podobo in zlasti povsem novo funkcijo. Postal je — zdaj že tradicionalna turistična prireditev, ki privablja v Ukane na eno izmed nedelj v septembru vse več gostov, ki puste bohinjskim gostincem kar precej cven-ka. Ta dan si morete na štantih v Ukancu kupiti pravi bohinjski sir, ki ga v turistični sezoni zaman iščete v bohinjskih trgovinah. In samo na ta dan morejo prodati svoj sir, ki so ga pridelali v planinah majerji sami. In letos ga ne bo malo! Samo v pašni srenji Studor — Stara Fužina ga bodo — po predvidevanjih ob začetku planinske paše — pridelali vsaj za vrednost sedem milijonov dinarjev. Odkar so pred dvema letoma prenehali siriti na planinah poklicni sirarji, sira z bohinjskih planin ne boste dobili v redni organizirani prodaji (kot se je to dogajalo med leti 1873 do 1973!). Sirarski strokovnjaki pravijo, da ni po jusu. Potrošniki bi morda sodili drugače.
Ko pišem te vrstice, sem z mislimi pri Kuharjevi Micki z Ovčarije, pri Posodnjekovi Cilki in Hlipovi Micki ter sirarju v Lazu pa pri Odar-jevem Janezu in triinosemdesetlet-nem Zetkovem očetu, ki sta letos planovala na Viševniku, pa pri vseh tistih Bohinjcih in Bohinjkah od Jereke do Stare Fužine, ki so mi letos toliko zanimivega povedali.
Anka Novak
Prilagam pesem, ki jo je Franc Cvetek, p. d. Ukc iz Studorja napisal pred nekaj leti za kravji bal.
Kmečki fant se je odločil, da bi kmalu se poročil, , vpraša znano mu vaščanko, lepo in stasito Anko.
AV me moreš rada imeti, kot bodočega moža objeti, doma imam krave, kure, svinje, nujno je treba gospodinje.
A nki všeč je fantov klic, pa pove mu po pravic', obljubiti mi pa moraš, da me v vseh stvareh ubogaš.
Jaz bi te že rada imeVa, če b' ne imelpreveličga hleva, saj si čeden, čil in zdrav, ne maram gleštati pa krav.
Avto, služba inpenzjon, za nevesto je zdaj poklon, če se z živino boš bahal, boš še dalje stric ostal.
Mamici sem obljubila, da bom takega dobila, ki me za poročni dar, z avto pelje pred oltar.
Prodaj krave, kupi avto, pa še mal' boš mešal mavto, iz hleva uredil boš garažo, jaz si kupim pa masažo.
V turističnem letu, nabaviva še malo cvička, pa bova ž'vela kakor tička.
Planšdr posluša, vse ga mine, še zmiraj hodi peš v planine. Dragi planšar le brez skrbi, ob Anki bi dobil po grbi, -
-rajši glej eno tako Minco, ki bo imela rada ž'vinco. Planšar vid' na stara leta, kako usoda z njim'pometa,
nekdaj slavna planšarija, se v hudih krčih zvija. Planšar pa korajžno vztraja, še naprej teleta vzgaja,
morda še za take dneve, ko ljudje b'do lačne reve. Zdaj premalo nas poznajo, tist', ki so včasih prišli v stajo,
pa so djal' prijatelj naš, prišli smo, saj nas poznaš, daj nam kravo in teleta, ker je v stiski naša četa.
Raznovrstni so poklici, ki planšarjem sede na špici, skrbe, da imajo čedne hlače in precej visoke plače.
Vsi pošteni državljani, zabavajmo se kakor lani, vsakemu se v hlačah trese, kaj reforma mu prinese.
Jutri in pojutrišnjem bo turistično društvo Bohinj-jezero že enaindvajsetič pripravilo tradicionalno prireditev kravji bal. Jutri popoldne ob 14. uri bo na prireditvenem prostoru v Ukancu najprej srečanje s planšarji, na katerem bodo bohinjski planšarji pokazali, kakšno je v poletnih mesecih njihovo življenje. Nedeljska prireditev pa se bo začela ob 11. uri na istem prostoru. Takrat bodo v programu sodelovali godba na pihala iz Gorij, folklorni skupini iz Bohinjske Bistrice in Škofje Loke in tamburaši osnovne šole Janeza Mencingerja. Domačini bodo postregli s pravim bohinjskim sirom, oba popoldneva pa bo skrbel za prijetno razpoloženje ansambel Gorenjci.
Turistično društvo je s hoteli Alpetour Bohinj ob tej pfiliki pripravilo poseben paket kravji bal. Za 160 do 175 dinarjev bodo gostje lahko že danes dobili večerjo in prenočišče, jutri zajtrk, kosilo, večerjo in prenočišče in v nedeljo zjutraj še zajtrk. Prav tako pa bo moč dobiti enodnevni polni penzion za 80 do 90.dinarjev.
Vsem obiskovalcem Bohinja in prireditev jutri in pojutrišnjem turistično društvo tudi priporoča, da obiščejo in si ogledajo nekatere bohinjske zanimivosti kot so slap Savice, vintgar Mostnice, Planšarski muzej v Stari Fužini in druge. Vsem tistim, ki bodo prišli v Bohinj s svojimi avtomobili, tudi sporočajo, da so poskrbeli za parkirne prostore in v šali pristavljajo, da so naročili lepo vreme. A. Z
J
11
m m** jrm. *f£ai
Petek, 19. septembra 1975
78
Otroški živžav na zelenici
Gradnja pokritega bazena v Železnikih hitro napreduje. Prvi kopalci naj bi se v njem namočili že za letošnji praznik republike. — Foto: K F
Pokrit bazen v Železnikih
Železniki v Selški dolini so eno najmlajših, a prav gotovo tudi naj-živahnejših slovenskih mestec. Prebivalstvo v njem se je v zadnjem desetletju skoraj podvojilo. Z njegovo rastjo pa se žal vzporedno ni razvijala infrastruktura. Tako v »novem« mestu še ni blagovnice, niti večjega gostišča, kaj šele hotela. Ze v bližnji prihodnosti se bodo vse te pomanjkljivosti vendarle skušale odpraviti. Za začetek so se prebivalci Železnikov in okolice odločili, da v kraju zgradijo pokrit bazen.
Ko sem obiskal gradbišče, so delavci ljubljanskega podjetja Tehnika, ki je skupaj s svojimi kooperanti izvajalec del, polagali lesene cepljene nosilce. Ostrešje je izdelalo podjetje za predelavo lesa Hoja iz Ljubljane. Vodja montaže nosilcev Janez Rupar je povedal, da so prek dvajset metrov dolge nosilce izdelali in oblikovali v domačem podjetju in na svojih strojih. Največjo težavo jim je predstavljal prevoz po Selški dolini. Tako dolgih kosov lesa namreč po ozki in vijugasti cesti proti Železnikom ni ravno enostavno prevažati.
Leseno ogrodje pokritega bazena je premazano s tremi vrstami »sandolina«. Nazadnje pa bo prekrit les še s protipožarno snovjo »varles«. Kot zanimivost je potrebno omeniti, da je bilo s to maso premazano tudi ostrešje parketarne v Verdu na Notranjskem, kjer je pred nedavnim izbruhnil   požar.   Strokovnjaki so
takrat menili, da bi se ob verdniš-kem požaru železna strešna konstrukcija že zdavnaj zrušila, medtem ko je lesena, premazana z »varle-som« kljubovala požaru.
Vodja gradbišča Štefan Zun je povedal, da dela potekajo popolnoma po načrtu. Edina ovira doslej jim je bil prekop ceste ter premestitev voda visoke napetosti. Kranjsko cestno podjetje je namreč dovoljenje za prekop izdalo šele po dveh mesecih. Prav zato je nastala zamuda štirinajstih dni, a zdaj dela že spet potekajo po načrtu.
Bazen in notranji prostori bodo ogrevani iz Alplesove toplarne. Vendar pa bo potrebno toplovod, da bi seveda lahko dela v prvih mrzlih mesecih potekala normalno, zgraditi čimprej. Delavce v zadnjem obdobju namreč čakajo še nekatera zahtevna dela. Tla okoli bazena bodo po načrtu obložena s posebno gumo, sam bazen pa s kvalitetno plastiko, ki jo bodo Zeleznikarji kupili pri priznanem italijanskem podjetju.
Na gradbišču bazena je zadnje dni izredno živahno. Objekt gradi prek petdeset delavcev ljubljanske Tehnike, s sabo pa imajo tudi najmodernejšo tehnično opremo.
Stavba bo po obliki in barvah povsem blizu alpski arhitekturi in se bo odlično vklapljala v okolje.
Po vsemu sodeč se bodo prvi kopalci lahko namočili v bazenu v Železnikih že za letošnji dan republike.
KF
Pomlajena starka
Mladostni polet in jeklena volja osivelih mož sta stoletno stavbo spremenili v dom upokojencev
V Sloveniji je okrog 90 domov društev upokojencev in tem se je pred kratkim pridružil še dom društva upokojencev Žirovnica. Res je bilo potrebne dosti volje, dokler niso uresničili načrta od odkupa stavbe do preureditve v dom. Stavba je menda stara sto let. Celotno preureditev so opravili upokojenci; največ s prostovoljnim delom ali pa po zelo nizkih cenah. S finančnimi sredstvi so priskočili na pomoč društvo upokojencev SRS, številna podjetja, med njimi je na prvem mestu Železarna Jesenice, in občani krajevne skupnosti Žirovnica s prostovoljnimi prispevki.
Slovesnosti ob otvoritvi so se udeležili številni občani. Slavnostni govor je imel Anton Zupan, ki je poudaril pomen doma za 400 upokojencev s področja krajevne skupnosti, in nadaljnje naloge, da ustanovijo več rekreacijskih sekcij kot so balinanje, pevski zbor, šahovska, dramska itd. V programu so še sodelovali godba na pihala iz Lesc, pevski zbor društva upokojencev z Javornika, učenci osnovne šole iz Žirovnice in člani društva upokojencev s priložnostno igro Posredovalnica za delo, v kateri so nastopile
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PO D J ETJE KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
12
Petek, 19. septembra 1975
samo upokojenke v režiji Julke Dolžanove.
Na slovesnosti je podpredsednik republiškega odbora upokojencev Jože Jurač čestital upokojencem k uspehu, posebno zahvalo pa je izrekel dolgoletnemu predsedniku društva Jožetu Vidicu, kateremu je v imenu republiškega odbora izročil diplomo, priznanje za požrtvovalno delo v korist društva.
Po otvoritvi je bila veselica s srečelovom, žal je dež kmalu pregnal udeležence, drugi pa so v novih prostorih nadaljevali s slavjem.
J. Vidic
Dom upokojencev
V novem domu upokojencev na Plavžu, ob potoku Jesenica, je trenutno 47 oskrbovancev, dom pa jih lahko sprejme 120. Dom je izredno lepo in moderno opremljen: ima skupno jedilnico, sobo za obiske, klubske prostore, knjižnico, prostor za ure po večerji, ko si oskrbovanci lahko ogledajo program na barvnem televizijskem sprejemniku. Dom z balkoni ima tudi dvigalo, kletne prostore, centralno ogrevanje.
Vsaka soba, garsonjera, je opremljena, nekaj manjših stvari pa si oskrbovanci lahko prinesejo tudi s seboj. Oskrbovalni dan stane 75,20 dinarja s štirimi obroki hrane ter z drugo oskrbo. V domu je zdravnik, dovoljeni so obiski. Če je kdo odsoten, ne plačuje oskrbnine, le režijske stroške.
Nekaj je samoplačnikov, nekaterim pa znesek do predvidene mesečne oskrbnine plačuje občinski odbor ZZB NOV, ali druga organizacija ali občina. V domu je pet nekdanjih borcev oziroma aktivistov. Za nepokretne je za dodatno nego treba plačati nekaj več.
V dom upokojencev se vseljuje skoraj vsak dan, saj je zdaj le do polovice zaseden. Nekaj negodovanja je zaradi tega, ker ne morejo s seboj prinesti tudi svoje opreme, nekateri pa se tudi pritožujejo zaradi visoke oskrbnine. Vendar pa je oskrbnina v realnem okviru in ne presega dejanskih stroškov.
Ker je dom financiral stanovanjski sklad društva upokojencev pri regionalni skupnosti, sprejemajo v dom le občane mesta Jesenic. D. Sedej
Naselje pri Vodovodnem stolpu sodi med urbanistično najlepše urejene predele Kranja. Za vse je poskrbljeno. Široke ceste, parkirni prostori, garaže, trgovina, bife, mesarija, frizer, zelenice in drevesa. Le na otroke so pozabili. Ne sicer popolnoma. Med stolpnicami v Ulici Moše Pijadeja in med bloki na Šorlijevi ulici sta kakor s šestilom zarisana dva betonska kroga, napolnjena s peskom in mivko. Za otroke zelo neprivlačna zadeva. Zato so otroci povsod; na zelenicah, na cesti, med parkiranimi avtomobili. Tam, kjer jih odrasli ne preganjajo. Povsod in nikjer.
Letošnje poletje pa je na »igrišču« in na zelenici med stolpnicami v Ulici Moše Pijadeja začelo rasti pravo otroško igrišče. Z gugalnicami, košem, drevesom za plezanje in klopmi, kamor lahko sedejo starši, ko pazijo na nemirno mladež. Kako je prišlo do gradnje igrišča? Kdo je dal pobudo? O tem sem se pogovarjala s predsednikom odbora za gradnjo Francem Slabetom.
»Pobudo je pred lanskimi dopusti dal hišni svet v ulici Moše Pijadeja 48. O tem smo obvestili tudi druge hišne svete in imenovali poseben odbor, v katerem so predsedniki svetov. Potem pa je navdušenost zamrla. Letos spomladi pa so začeli otroci zbirati star papir za igrišče. Izkoristili smo priložnost in se hkrati z otroki obrnili na stanovalce stolpnic
Izlet za invalide
Komisija za rekreacijo invalidov pri društvu invalidov Kranj bo tudi letos priredila izlet za svoje člane. Letos so se določili za dvodnevni izlet v Stubiške toplice z ogledom Kumrovca in spomenika Matiji Gubcu. Izlet bo 18. aktobra. Prijave sprejemajo v pisarni društva do 10. oktobra. A. Z.
Med stolpnicami v Ulici Moše Pijadeja so stanovalci uredili otros
skoti,
— Foto: F. Perdan
za denarno pomoč. Odziv je bil nad pričakovanji. Zbrali smo skoraj milijon starih dinarjev.«
»Kako ste določili lokacijo igrišča? Slišati je bilo namreč tudi pritožbe, češ da bo sedaj konec z zelenico.«
»V urbanističnem načrtu je pravna tej zelenici predvideno otroško igrišče, ob garažah pa igrišče za odbojko in igrišče za košarko. Poleg tega pa še več igrišč za manjše otroke. Vendar je ostalo le pri načrtu, ker je zmanjkalo denarja. Zato smo se pri določitvi mesta za igrišče držali urbanističnega načrta. Posvetovali smo se tudi z Zavodom za urejanje parkov in zelenic. Našo pobudo je takoj podprla tudi krajev-' na skupnost, ki je za igrišče prispevala 8,900 dinarjev.«
»Kaj ste naredili?«
»Kupili smo 6 sedežnih gugalnic, visoko kombinirano gugalnico, 2 koša za košarko, drevo za plezanje in 8 klopi. Igrala smo deloma namestili na starem igrišču in deloma na zelenici.«
»Igrišče je ob zelo Ptomj> cesti. Kako ste poskrbeli i\ ( nost otrok?« iOgf
»Najprej smo pristojne 0%^ občini zaprosili, da bi v tem a* > ce Moše Pijadeja omejili hit'L 40 km na uro in postavili J znak, ki bo voznike opozarjal otroci na cesti. Naši prošnji'
dili. Poleg tega pa smo se
odlo
----- * —o   i---; i C(
bomo kot varnostni pas ou
sadili živo mejo. V le namenejj^g skupnost otroškega varstva^ spevala   4000   dinarjev. °.r.»bro bomo zasadili tudi po zeleni« ruša ne bi preveč poteptala.« 4 »Bodo dela s tem končanji »Nekaj denarja je še ostaj bomo   uredili peskovnJK. bomo tudi kup gradbenega M la (pesek, opeke), da »o^ otroci »gradili«. Radi bi ur. &( hribček za sankanje. Sedaj | mlajši sankajo po cesti, * ^ garaže. Hkrati pa bi želel«; J pobudi odzvali tudi občani \^ v drugih koncih naselja.«
Jesen in zamrzovalna skrinja
Vrhovi macesnov že rumene, tu in tam že klatijo orehe, gobarji so že našli prve ajdovčke v gozdu, tržnice so se pobarvale s papriko, kostanj bo zdaj zdaj razpokal... Skratka, jesen je tu, vsa polna, sočna in bogata. In kam bi drugam z vsem tem obiljem, če hočemo, da nam bo kaj ostalo za čez zimo, kot v zamrzovalno skrinjo?!
Spet smo se oglasili pri naši Eli Kovačič, gospodinjski učiteljici iz Domžal, ki strokovno sodeluje z Loško tovarno hladilnikov in nam daje cenjene nasvete okrog zamrzovanja živil. Tokrat smo jo pobarali o zamrzovanju zelenjave, ki jo pravkar pobiramo z vrta, in sadja.
Takole je Ela naročila, naj napišemo našim gospodinjam: »Ne ostanite čez zimo brez paprike. Izdolbite jo, očistite, embalirajte za eno kuho — navadno paprike skuhamo več naenkrat, ker je potem prevreta še boljša — napolnile jo bomo pa takrat, ko bodo pri hiši koline in bo mesa na pretek. Zavedati se moramo, da je prostor v skrinji dragocen in polnjene paprike zavzamejo dosti več prostora. Lahko zamrzujemo tudi neblanširane paprike, vendar taka zavzame prav toliko prostora kot že polnjena. Če pa jo za 1 minuto blanširamo, na hitro ohladimo in skrbno stisnemo, je lahko neprimerno več damo v vrečko.«
»Med gospodinjami teče velikokrat pogovor o zamrzovanju zelenjave, kot na primer stročjega fižola itd. Nekatere menijo, da je bolje, če se ga ne blanšira, druge pa spet trdijo, da ga je vsekakor treba blanširati. Kaj pravite vi o tem?«
»Stročji fižol moramo obvezno blanširati; za mlad, mesnat fižol zadostujeta že dve minuti, sicer so pa potrebne štiri. Prav tako je s korenjem in drugo gomoljasto zelenjavo. Listnato zelenjavo, kot na primer špinačo, cvetačo itd. pa blanširamo le eno do dve minuti.
Zelenjava namreč vsebuje fer-mente, ki pospešujejo razne kemijske procese, predvsem vrenja. Ta so nam včasih dobrodošla, pri zelenjavi, ki jo zamrzujemo, pa se jih bojimo. Fermenti so za mraz namreč zelo neobčutljivi in zato lahko delujejo tudi pri nižjih temperaturah, kar seveda negativno vpliva na kvaliteto shran-kov. Zaradi tega na primer tudi slab okus in vonj neprevretega stročjega fižola, pa še bolj zrnat je in dalj časa ga je treba kuhati.
Občutljivi so pa fermenti za višjo temperaturo, zato jih s kratkotrajnim prevretjem na površju hitro uničimo in tako zavarujemo kvaliteto shrankov. Le zelene in zelenega peteršilja ni treba obariti.
Pri kapusnicah — rdeče, belo zelje, brstični ohrovt — bi omenila še to, da sicer rade napenjajo, če pa jih blanširamo in zamrznemo, pa v veliki meri to lastnost izgube in jih tudi občutljivejši želodci lahko prenašajo.
Četudi imamo dobro klet, kjer lahko rdečo peso ohranimo surovo prek zime, je skuhana in zamrznjena rdeča pesa še vedno boljša.
Pričakujemo bogato gobjo letino, zato ne pozabimo, da se gobe v skrinji zelo dobro obnesejo. Shranjujemo le zdrave gobe. Očistimo jih, blanširamo, hitro ohladimo in embaliramo.
Ne pozabite pripraviti za zimo zalogo češpelj za češpljeve cmoke. Shranjujemo cele sadeže, sicer se nam testo razmoči. Tudi boljšo aromo dajejo, če jih kuhamo s pečkami. Će shranimo že narejene cmoke, damo ob uporabi zmrznjene v krop, sicer se nam razkuhajo.
Naj vas ne moti, če paradižnik v skrinji izgubi svojo čvrstost in je zato manj uporaben za samostojno solato, ohrani pa visoko vitaminsko vrednost, bogato aromo in barvo in je odličen dodatek vitaminsko revnejšim zimskim solatam.
Če ste zamudile zgodnjo poletno kolerabico, je za skrinjo enakovredna tudi jesenska. Shranimo jo lahko z zelenjem ali brez. Seveda jo tudi blanširamo. Odlična je za različne zelenjavne juhe, pa tudi kot dodatek omakam.
Tudi zeleno fižolovo zrnje, ki morda ne bo več popolnoma dozorelo na fižolovkah, in bob, ki ga tudi še vidimo po njivah, lahko
animo v skrinjo. Z nj^J J« kot s stročjim fi*«1^ fe}
tega blanširamo pnbli*«0 nute. fpV ]tmd
Če ste imele drugo sete   * «
nja, se ga še vedno «£' bjtefel] niti v skrinjo. Ne poz« L blanširati. Kngaf.Rt
Grozdje, ki se tako bog^ A* nuja na stojnicah, P1*8:^ Wt ko zamrznemo. Vitamin^tl nost in aromo ohrani, c   ^ «^ izgubi, zato za z°banJdodai*| merno ter odtaljenega kuh*i%a sadnim solatam in ze M kompotom. na.|Pc
Naj ponovno opozori' ca. Kokoši so odkokaie sezona nesnosti bo t •  ega ^ mo jo za pripravo jaj. rf\v>% lanža,  ki se v skrinj ■
ohrani.« „Ain\e- Jf
Tako, drage gospodinj ^
nja se polni in bo je*J ^od^\ svoj črni rob - crto, do sme   nalagati   živu«       1» ^ Pustite še malo Pf^jjc. stanj! O tem pa prihoa«
Izth
valne
'nali oglasi • mali oglasi
'odam
Jam SILOKOMBAJN FORD. Vanez, Hotemaže 31 5067 Mam eno leto stare KOKOSI lcf m kokoši za zakol. Strahinj aklo 5071 jgjam  ekscentrično 16-tonsko I^ALNICO. Mencinger Vlado, *a 68, Lesce 5080 Ctna olje EMO 8 prodam. VLevstikova 1, Kranj 5095 "ton barvni TELEVIZOR GO-961 TST. Šubic, Naklo 67 5096
n trajno žarečo peč KUP-PUSCH. Letence 17, Golnik 5097
KRAVO s teletom - sito ali po izbiri. Moste 77, 5099
«am GOLOBE pismonoše. 7 Milan, Zg. Bitnje 134, p. d. t 5099 l^arn OA.mTni? Gorjanc, Je-5100
fi34,£rAaJ„!ICE' C.apl dobro ohranjeno dvodel-% 6^^» električni in kuppers-JEDILNIK  ter PEC?
ter  PEG na vsak dan od 15. ure dalje. 'ar> Hafnerjeva pot 10 B, Kranj 5101
prodam skoraj novo trajno Peč KUPPERSBUSCH in pfes0 3 KW termoakumula-ik, pEC.  Naslov   v oglasnem
CP' 5102
Ivr\m eno leto staro TELICO in 5i Po teletu. Podreča 22, U 5103 'T KREDENCO
Jeva 27.
poceni pro-stanovanje 14, 5104
BUKOVO OGLJE, t     !0m ter »FREZAR« za Pasquali. Naslov v oglasnem 5105
Nt
gospodinjskim.
\ manjšim
Marija, JLA 5, Piran 5106 .J* 400 kg težkega VOLA. »^188 5107 -iS* mlado KRAVO bohinjko \ lllvijo. Kelbl Alojz, Boh. Bela Vi 5108 TAPETNIŠKI STROJ fn3e in odvijanje žime. Rautar L'Lesce,Šobčeva 13 5110 £>m STISKALNICO za sadje, post ion iitrov Pivka 9, 5111
ZA INHALIRANJE
^astmatične bolnike), nemile INHALIERB0Y — nov * P ugodno prodam. Andrej Radovljica,  Prešernova 17 5112
TELEVIZOR garanciji. Infor-
Prodam dve leti starega ŠKOTSKEGA OVČARJA. Tatjana Mencinger, Ribno 100 c, pri Bledu 5125
Prodam ŠPORTNI VOZIČEK. Gašperlin, Planina 1, Kranj 5126
Prodam novo moško ŠPORTNO KOLO na prestave. Tel. 25-438 5127
Prodam moško URO na datum in zimske SUKNJE. Stritar, Cesta na Klanec 31, Kranj 5128
Prodam večjo količino hlevskega GNOJA. Čirčiče 31 5160
Prodam OSLA, dobrega nosača in vozača. Torkar, Trnje 52, Železniki
5161
Prodam rabljeno SPALNICO, kuhinjsko MIZO in 4 stole, dvosed, novo oljno PEČ, električni KAMIN. Koman, Partizanska 46/11, Škofja Loka, telefon 61-850 5162 Prodam KUPPERSBUSCH ŠTEDILNIK, rabljen samo 4 mesece. Puc, Alpska 1, Bled 5163 Prodam čistokrvne mlade PSE — nemške ovčarje. Pristov, Vrba 18, Žirovnica 5164 Prodam štiri dobro ohranjene lesene STEBRE za kozolec. Dvorje 18, Cerklje 5165 Prodam rabljena VHODNA VRATA. Grad 48, Cerklje 5166 Prodam  borove  PLOHE. Štirn, Praprotna polica 21, Cerklje 5167 Prodam KRAVO s prvim teletom ali brez. C. JLA 41, Kokrica — Naklo 5168 Prodam dve novi OKNI 140x140 in 140x180 ter troje novih VRAT. Novak Franc, Prebačevo 12 5169 Prodam TELETA za v skrinjo in KROMPIR. Naslov v oglasnem oddelku. 5170 Ugodno prodam PERLIT, rabic MREŽO,    STIROPOR   3 cm, in »PUNTE«. Triler Marko, Pivka 31, Naklo, tel. 47-011 5171 Prodam več kub. m suhih trdih DRVA   in   2   rabljena ŠIVALNA STROJA - moško PFAFF, žensko VVILSON. Tenetiše 23, Golnik 5172 Prodam KRAVO v 5. mesecu bre-josti. Breg ob Savi 20 5173 Prodam trajno žarečo PEČ. Informacije na tel. 23-384 5174 Prodam PEČ na olje IGNIS. Šte-fetova 20, Šenčur 5175 Prodam večjo količino »PUNT«. Češnjevek 25, Cerklje 5176 Prodam 2 meseca stara PSIČKA OVČJAKA. Pivka 22, Naklo 5177
Prodam PEČ na olje EMO 6 in železniško TRAČNICO - 5 m dolgo. Likozarjeva 2, Kranj 5205
Prodam R 4, letnik 1965, obnovljen, cena po dogovoru. Sinko, Cesta talcev 17, Škofja Loka 5180
Prodam NSU 110, letnik 1967. Ve-lesovska 34, Šenčur 5181
Prodam dele za NSU 1200. Lahov-če 30, Cerklje 5182
Prodam ZAPOROŽCA. Cegelnica 19, Naklo 5183
ZASTAVO 750, letnik 1969, ka-ramboliran, prodam. Cvenkelj, Begunje 100 B 5184
Prodam neregistrirano ZASTAVO 750, letnik 1965. Voklo 70, Šenčur
5185
Prodam ZASTAVO 850, zelo dobro ohranjeno. Ogled popoldne. Škrjanc, Senično 9 5186
1. avgusta 1975 se je na avtobusni postaji v Kranju našla ženska denarnica s fotografijami in 614 din. Dobi se na oddelku za notranje zadeve SO Kranj, soba 189.
as\TČrno-bel BISER
na telefon 24-724, Kranj
žel 5113 HiPh u8odni ceni prodam dobro E° dnevno OMARO. Ogled \S od 15. ure dalje. Demšar, >va 88, Kranj 5114 in vmlado KRAVO tik po 1 VOLA - simentalca, spo-2a vsako težio vožnjo ter Vinjeno KOSILNICO BCS. ■seinica 15 nad Zg. Gorjami
la 5115 ga KRAVO s teletom. Zg. kZ^akopic, Zg. Gorje 5116 11, 0 Prodam popolnoma novo \lun centralno kurjavo, 25.000 teVi ra(iiatorskih členov 604/4 i   ■ Jan, Kidričeva 35, Kranj
fifom 5117 slopfablien HLADILNIK in
eN£ £TELJO (do 7 let staro-lC'Zg. Bitnje 4 5118
)Kfci globok otroški, italijanski JihkVft otroško POSTELJ I-
n    '• Sunkar. Jezerska c. 11.
kupim
Kupim globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 47-131 4187
Kupim 1 kub. m suhih smrekovih DESK 25 ali 30 mm. Sp. Duplje 35, Kleindinst Ivan 5188
Kupim KOŠARO za dojenčka. Naslov v oglasnem oddelku. 5145
Kupim PLINSKI BOJLER ter rabljena VRATA in OKNA. Mihelič Francka, Golnik 25 5146
vozila
Jezerska c. 11, 5119
l&uJJ^ieno PEČ na olje pro-i* eVcevski Duško, Mrakova 2,
5120
:V fnmetrske »PUNTE« za V Ploščo, cementno OPEKO %fj- 400 kosov in 1500 kg %\* Po ugodni ceni. Triler, lih , Zabnica 5121 \2m BUKOVIH DRV in 3fVQpHALNl   STROJ CA-Likozar,   Planina 23, 766 5122
tij .Pohištvo za dnevno
vsak dan od  13. do reisvnger Oskar, Gubčeva 4, Pinj 5123 I ntlado KRAVO, ki bo telila. Strahinj 65, Naklo 5124
P7» i ,J,H• Kl
SS"iJL tl,k: Združeno podjetji IV 2. vita- Kjubljana, kopi-I\JlL"~ Naalov uredništva in fcii*Vilt*' Kr'">j. MoJe Pijadeja aNii ' racun P«-* SDK v Kra-.V: »|„a 51500-601-12594 - Te-
«». Kranj, Ulica MoJe •k :  (iP (lorcnjuki
KS j*v"" urednik, odgovorni \'S:u »»Prava 21-lttO, uredni-□I* l« r,ov,i"'-Ji 21-880, mnlo-\- ^ j\ naročniški oddelek lO* 7ui *ro<,nina: letna 110 din, VVj,dil1' cena tu I ftjevilko *vl— Oproščeno promet-P«> pri« to j nem mnenju 121 -! 72.
Prodam kompletni priključek za Z 101. Škantar, Kidričeva 24, Kranj
5084
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966 za 4000 din. Informacije dopoldan na telefonsko številko 25-361, int. 27, popoldan številka 26-479
5129
Prodam VVV 1200, letnik 1964. Dvorje 18, Cerklje 5131
Prodam dobro ohranjen VW 1200, letnik 1968. Drnovšek, Reteče 88, Škofja Loka 5132
Prodam FIAT 750, letnik 1965, po zelo ugodni ceni. Naklo 194 5133
Prodam SIMCO 1000 special, letnik 1969, cena 25.000 din. Alojz Meglic, Brezje pri Tržiču 27 5134
Prodam R 12. Peternelj, Kuratova 8, Kranj, tel. 25-042 5135
Prodam AUSTIN 1300, letnik 1969 — december. Perko, Tržič, telefon 50-388 5136
Ugodno prodam MOPED 14 TSL. Ogled vsak dan popoldan. Medve-šček Miro, Zupančičeva 3 5137
Tovorni avto VVV poceni naprodaj. Ogled Kranj, Smledniška 64
5138
Prodam MINI MORIŠ 1000. Šenčur, Zupanova 6 5139
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965 po delih. Imam vse dele. Ogled vsak dan. Kropa 6 5140
Prodam RENAULT 16, letnik 1967. Gorenjesavska 56, Kranj 5141
Prodam VVV KOMBI - kesonar, letnik 1970. Ogled popoldan. Radovljica, Gubčeva ul. 2 5142
SIMCO 1000 GLS, 4500 km po generalni, prodam. Ogled od 15. do 18. ure. Marko Jeretina, Begunjska 8, Kranj 5143
Prodam skoraj novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Domžale, Kolodvorska 4 5144
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. letnik  197.1.   S rimi Božo, Našičeva 5, Tržič 5178 Prodam    VOLKSVVAGEN 1200, letnik 1866. Visoko 101, Kanin 5179
Najdeni so bili 4 ključi z obeskom. Ključi so od avtomobila ZASTAVA 1300 in mercedesov obesek. Dobi se na oddelku za notranje zadeve SO Kranj, soba 189.
stanovanja
V Kranju iščem ogrevano SOBO po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Samski« 5189
Prodam dvosobno STANOVANJE v Stražišču z vrtom in garažo. Naslov v oglasnem oddelku 5190
Prodam enosobno komfortno STANOVANJE s centralno kurjavo. Jeseničnik, Groharjevo naselje 11, Škofja Loka, telefon 061-320-749
5191
V Škofji Loki ali bližnji okolici iščem SOBO ali manjše STANOVANJE. Nudim nekaj predplačila. Gantar Ciril, Malenski vrh 8, Poljane nad Škofjo Loko 5192
Dva študenta srednjih šol, nekadilca, sprejmem na STANOVANJE. Stara Loka 79, Škofja Loka 5193
Iščem SOBO v Kranju ali okolici. Sotlar Franc, Rudna vas 4, Radeče pri Zidanem mostu '5194
Iščem dvosobno opremljeno ali neopremljeno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe oddati pod »Redni plačnik« 5195
Mlada zakonca nujno iščeta skromno STANOVANJE na območju Radovljice, Bleda, Jesenic, ali Kranja za določeno dobo — po dogovoru. Ponudbe pod »Nujno« 5147
Dekle išče SOBO v Kranju ali Škofji Loki. Ponudbe pod »101«
5148
Fant išče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »202« 5149 Študent išče SOBO v Kranju. Plača nekaj vnaprej, tudi v devizah. Ponudbe pod »Devize« 5150 Mlad zakonski par brez otrok išče SOBO ali SOBO in KUHINJO, po možnosti s kopalnico v Kranju ali okolici do 7 km. Ponudbe pod »110«
5151
Eno- ali večsobno STANOVANJE od Kranja do Škofje Loke nujno iščeta zakonca z otrokom — za določen čas. Cenjene ponudnike prosiva, naj oddajo svoj naslov pod šifro »Skromna« 5152 Študent nujno potrebuje SOBO v Kranju. Pugelj Janez, Kuželj 14, 51302 Kuželj. 5153
obvestila
ROLETE vseh vrst naročite ŠPI-LERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 4113
Če želite lepo in moderno ukrojen plašč, kostim ali obleko, se oglasite pri meni. Ne boste dolgo čakali. Priporoča se dobra šivilja. Naslov v oglasnem oddelku. 5158
BAGAT TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA obvešča, da začne z vpisom v nov začetni tečaj 22. 9. 1975 ob 15. uri ali 24. 9. 1975 ob 7. uri in nadaljevalni tečaj' 23. 9. 1975 ob 15. uri ali 25. 9. 1975 ob 7. uri. Delavski dom, vhod 4, Kranj 5204
ostalo
Opozarjam osebo, ki mi je 13.9. v mesnici na Primskovem vzela DENARNICO, naj jo vrne na naslov v dokumentih, ker je bila opazovana. 5094
Oddamo lepe mlade MUCKE, stare 3 mesece, dobrim ljudem — prijateljem živali. Vprašajte: Cesta kokrškega odreda 26, Kranj, telefon 24-501 5159
prireditve
GOSTILNA KRIŠTOF PREDO-SLJE prireja v soboto zvečer ZABAVO. Igrajo TRIO MATIJA. Vabljeni
5202
VIA »TURISTI« obvešča, da igramo vsako soboto ob 20. uri v hotelu KAZINA na Jezerskem. Vabi Central Kranj in TURISTI v novi zasedbi. 5203
OO ZSMS MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TIGRI. Vabljeni. 5021
V nedeljo, 21. IX. ob 18. uri bo v zadružnem domu na Primskovem MLADINSKI PLES. Igra ansambel TRGOVCI/VABLJENI!
loterija
"5-* ■o *
a
N-£
J "C
60 60 300 1.000
20 5.000 10.000 10.000
10 600 800 800 800 1.000 5.000
20 600 800 1.000
50 200 600 600 800 1.000 1.000 5.000
20 20 30 80
	c	
	•5	E
	o; Z	X S
t c t- C X ^	so zadel dobitek	Srečke končni«
84975	800	190
92945	1.000	640
31015	1.000	6120
331315	5.000	91690
389575	10.000	51
76	30	534581
26	40	178561
46	40	130031
42366	600 '	
99206	800	2
177446	10.000	80012 21002
67	20	83292
45787	600	01092 36052
8	10	161472
52898	600	
94688	800	53
44408	1.000	22303
382028	5.000	43193
388588	5.000	45303
187028	5.000	64
09	30	8604
839	80	47394
469	100	09314
9479	500	85554
83519	600	89454
33039	600	11544
81199	600	120014
42509	800	
62929	800	35
574819	5.000	75
579369	10.000	15
001719	150.000	355
posesti
Prodam nedograjeno enonad-stropno HIŠO, kombinacija z dvojčkom pri svetoduškem gradu. Ogled dnevno po 14. uri. Cuper, Škofja Loka, Novi svet 14 5196
Prodam na Mlaki pri Begunjah staro KMEČKO HIŠO z vrtom. Božič, Kamna Gorica 60, tel. 75-048
5197
DELAVNICO ali PROSTOR, 25 kv. m, vzamem v najem za kovinsko obrt, v okolici Kranja. Ponudbe pod »Čimprej« 5198
Prodam 50 arov obdelovalne ZEMLJE. Jamnik, Trata 17, Škofja Loka   •' 5154
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. 2iganja vas 10, Tržič 5155
Kupim GARAŽO v okolici Šorli-jevega naselja, vodovodnega stolpa, nebotičnika ali Pekarne. Kranj, Moša Pijade 11, stanovanje 9, telefon 26-911 5156
zaposlitve
Takoj sprejmem FRIZERSKO VAJEN KO. Frizerski salon »PUN-KA«, Vodopivčeva 13, Kranj 5199
Iščem KITARISTA - upokojenca. Jezerska 27, Kranj 5200
Sprejmem otroka v VARSTVO. Naslov v oglasnem oddelku. 5201
HONORARNO zaposlimo ŠOFERJA B kategorije za kombi IMV. Ponudbe   poslati   pod   »Smuk« do
30.9.1975 5157
ZAHVALA
Za vedno in tiho nas je zapustila mama, stara mama in teta
Marija Kosmač
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili darovane vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala dr. Radu Kuharju za zdravljenje v času njene bolezni, gospodu župniku za pogrebni obred, Zavarovalnici Sava, PE Kranj in godbi DPD Lesce.
Žalujoči: sin Vinko, sinova Milan in Janez z družinama in ostalo sorodstvo
Zgoša, Nova vas, Radovljica, 17. septembra 1975
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mame, tete, svakinje in sestrične
Antonije Berčič
roj. Ziherl
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nama izrazili sožalje. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikoma dr. Zrimšku in dr. Bračkovi za zdravljenje med njeno boleznijo. Zahvaljujemo se tudi č. duhovščini za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Hvala sodelavkam Gorenjske predilnice za venec.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Franc, hčerka Marica — vdova Pavlovič ter ostalo
sorodstvo.
Lipica, 18. septembra 1975
ZAHVALA Ob izgubi mojega moža
Petra Matokovića
se iskreno zahvaljujemo vsem organizacijam in društvom, ki so počastili njegov spomin, zlasti še ZB terenske organizacije in SZDL, krajevna skupnost Vodovodni stolp, Strelski zvezi občine Kranj, govornikom — predsedniku strelske zveze tov. Laknerju, tov. Toplaku, tov. Skumavcu za organizacijo in tov. Makucu. Božu s strelske družine Ivo Jokl, prav tako tov. Meti Čelesnik za poslovilne besede od hišnih stanovalcev. Vsem lepa hvala za vence, cvetje, brzojavke in izražena sožalja.
Žalujoča žena Katinka in sin Milan z družino
Kranj, 18. septembra 1975
Žitopromet Senta, skladišče Kranj
Tavčarjeva 31
razpisuje prosto delovno mesto
adrninistratorke
poskusno delo traja 2 meseca.
Pogoji: ekonomska srednja šola ali nižja izobrazba z večletno prakso
na podobnem delovnem mestu. Ponudbe sprejemamo osebno v 15 dneh po objavi v pisarni podjetja.
Pristrižene peroti tatinski druščini (~ II. slovenska košarkarska liga
Komaj tri mesece je minilo, odkar so se za Alojzom Hribarjem, .starim 33 let, zaprla po prestani kazni vrata zapora, že so mu spet okoli zapestij škljocnile lisice. Le-te so mu 6.septembra ob 21.30 v Sp. Besnici nadeli delavci UJV Kranj, razen tega pa tudi njegovemu tovarišu 32-letnemu Rajku Grašiču, ki ga je Hribar te tri mesece »uvajal« v svet vlomnih tatvin, goljufij in drugih kaznivih dejanj. Kriminalisti kranjske UJV so namreč odkrili, da sta Hribar in Grašič zagrešila vlom v bife Marije Živanovič v Struže-vem pri Kranju 24. septrembra letos. Na dan pa je nato prišlo, da je bil ta njun podvig pravzaprav le zadnji člen v verigi kaznivih dejanj, ki jih je vsaj Hribar zagrešil takoj, ko je prišel iz zapora, tako rekoč na poti domov na Gorenjsko. Domov je morda rečeno kar preveč določeno, saj Hribar in Grašič, čeprav sta rojena prvi na Jesenicah, drugi v Tenetišah, nimata stalnega bivališča.
Rajko Grašič
Hribar in Grašič sta že kmalu po vlomu v bife v Struževem padla v krog osumljencev, dokler se ta ni tako zožil, da je sum padel le na njiju. Nezaposlena brez sredstev za preživljanje, nista iskala zaposlitve — denarja pa na kupe; to je zbodlo v oči kriminaliste. Potrudila sta se, da sta v dveh tednih po vlomu zapravila ves denar, ki sta ga našla v ročni blagajni bifeja. Hodila 8ta se zabavat v nočne lokale, celo bar ljubljanskega nebotičnika sta si privoščila in podobno; tako je denar hitro skopnel. Ob aretaciji sta imela oba skupaj v žepih le za 20 din drobiža. Pokazala sta, kam sta odvrgla ročno blagajno: ležala je v potoku Besni ca, tranzistor na kasete pa so našli na podstrešju hiše Marije Jerenko v Sp. Besnici, ki je obema nudila zatočišče. Kriminalisti so našli še zlat križec, ki je
Alojz Hribar
zmanjkal ob vlomu, dveh ur in pa dveh zabojev buteljk berbere pa seveda niso mogli vrniti lastnici bifeja, kakor tudi ne večje vsote denarja, tudi deviz.
Hribar in Grašič sta vlom v bife v Struževem priznala. Kriminalisti pa sedaj pišejo ovadbo, ki se bo kot kaže raztegnila na nekaj dolgih strani. Oba sta namreč dokaj odkritosrčno povedala, na kakšen način sta se te tri mesece preživljala. Če sta namreč hotela živeti »na veliki nogi«, pri tem pa ne prijeti za pošteno delo, sta morala priti do denarja na nepošten način. Obema se je pridružil še Stane Žitnik, ki je prav tako pred kratkim prišel iz zapora. Trojka si je zastavila dokaj obsežen načrt; iz »baze« v Sp. Besnici so hodili največkrat kar peš na pohode po vsej Gorenjski, da bi kradli, vlamljali in goljufali.
Na enem takih »izletov« poleti so se napotili na Bled, kjer so ponoči poskušali vlomiti v avtomobil angleške registracije, mimogrede sneli z vrvi moško srajco in tako kompletirali garderobo — moško jopico, ki so jo ukradli nekaj pred tem iz fiata 750 v Slatni. Ko je družbica peš prispela v Zg. Gorje, sta se Hribar in Žitnik sprla, tako da ju je Žitnik zapustil. Hribar in Grašič sta v Zg. Gorjah v nekem seniku prespala, zjutraj pa sta se vračala. V Naklem sta mimogrede ukradeno jopico zastavila za 150 din.
Posebno drzen pohod je trojka izvedla v smeri proti Brniku. V Poljah so pri neki hiši poiskali ključ na skritem mestu, pri belem dnevu odklenili in v hiši našli zlato zapestnico in dve broški: zlatnino so pretopili v denar pri nekem kamniškem zlatarju.
Grašič in Hribar pa sta kasneje tudi sama zakrivila vrsto nepoštenih dejanj. Tako sta na primer 14. avgusta v Reginčevi ulici v Kranju meni nič tebi nič pri
Prevrnil se je v potok
V ponedeljek, 15. septembra, ob 23. uri se je na lokalni cesti med Praprot-nim in Lušo pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje s preveliko hitrostjo. Pri tem je bila ena oseba teže, dve pa laže ranjeni.
Jože Bernik (1956) iz Železnikov, Na Krasu 82, je vozil po lokalni cesti od Praprotna proti Luši. Ko je pripeljal v ostri desni ovinek, ki se nadaljuje skozi most čez potok, je zaradi neprimerne hitrosti najprej zapeljal na bankino, se nato zaletel v ograjo in se na streho prevrnil v potok. Voznik se je pri tem teže ranil, sopotnika Slavko Demšar, (1957), iz Lenarta in Iso Sefketi, (1952), iz Železnikov pa sta bila laže ranjena.
Izsiljeval prednost
V sredo, 17. septembra, ob 5.45 je voznik osebnega avtomobila Alojz Pogačnik, (1934), iz Kranja, Šorlijeva 19 vozil po Ulici Moše Pijadeja proti prednostni Oldhamski cesti. Ko je zapeljal v križišče, se ni prepričal, če je Oldhamska cesta prosta in je izsilil prednost mopedistu Martinu Oštirju (1945) iz Zaloga pri Goricah. Voznik avtomobila je sicer zaviral, vendar je bilo prepozno. Zadel je mopedista in ga zbil po cesti. Martin Oštir se je hudo ranil in se zdravi na nezgodni kliniki v Ljubljani. L. B.
belem dnevu segla skozi odprto okno v sobo in pograbila tranzistor vreden 3600 din. Takoj sta ga prodala, seveda za neprimerno nižjo ceno. Podobno predrzno tatvino sta zagrešila v Podbrez-jah, kjer sta v hiši, kjer stanujeta dve starejši ženski, pri belem dnevu iz torbice ukradla 3000 din. V začetku avgusta sta vlomila v avtomobil tuje registracije v Tupaličah, pobrala nekaj garderobe in 600 šilingov, iz drugega avtomobila pa prevleke in vse skupaj skrila v bližnjem gozdu. V Kranju sta na Cesti na klanec zlezla skozi odprto okno v hišo in odnesla zlato zapestnico, ki sta jo prodala v zlatarni. Oškodovanec ni vedel za tatvino, dokler mu zapestnice niso vrnili kriminalisti.
Kriminalisti prav tako ne vedo, v katero hišo v Sp. Besnici sta nepovabljena vstopila Hribar in Grašič in odnesla žensko uro in prstan in liter žganja; oba sta podvig opisala, oškodovanec pa dejanja še ni prijavil. Tudi ni znano, v katero hišo na Kolodvorski cesti v Kranju je vstopil Hribar, da bi poskusil tatinsko srečo. Uspel je zmakniti le uro budilko, potem pa ga je lastnik stanovanja vprašal, kaj bi rad, tako da je z opravičilom, da se je zmotil v vratih, raje odšel. Skratka, takih dejanj je še cela vrsta: vzela sta vredne stvari, ki se jih je dalo hitro pretopiti v denar, sicer pa pred druščino, ki se je zbirala v Sp. Besnici niso bile varne niti besniške kokoši.
Hribar in Grašič sta imela poleg tega »načina pridobivanja sredstev« še en način. Specializirala sta se na goljufije. Ves nesrečen in v zadregi je na primer Hribar naprosil koga, naj mu vendarle posodi za bencin 100 ali 200 din, ker je na nujni vožnji, vrnil pa bo tako ali tako že čez kako uro. Na take limani-ce je nasedlo kar dosti ljudi. Znala pa sta se sklicevati tudi na poznanstva s sorodniki: zanje sta si v naglici izposojala denar, češ da ga nujno potrebujejo. Takih goljufij sta kriminalistom naštela okoli 30. Ker pa seveda vse ogoljufane občane nista povprašala po imenu, kriminalisti ne vedo zapisati v ovadbo imen oškodovancev. Zato Uprava javne varnosti v Kranju naproša občane, ki sta jih Hribar in Grašič morda na tak ali drugačen način oškodovala, da to sporoče najbližji postaji milice ali na UJV Kranj, Cesta JLA 7, v dopoldanskem času. Le s pomočjo občanov bo lahko slika te tatinske druščine popolnejša in temu primerna tudi kazen. L. M.
Tudi v Škofji Loki alpinistični odsek in postaja GRS
Zadnji sestanek članov postaje Gorske reševalne službe Kranj je obiskal tudi predsednik Planinskega društva Škofja Loka Miloš Mrak. S kranjskimi alpinisti in gorskimi reševalci se je pogovarjal o možnosti ustanovitve alpinističnega odseka in postaje Gorske reševalne službe pri škofjeloškem Planinskem društvu. Ideja o ustanovitvi odseka in postaje v Loki je bila sprožena pred leti in bo na osnovi pogovora v Kranju kmalu uresničena. O upravičenosti ne kaže dvomiti, saj se v škofjeloški občini izredno hitro razvija smučanje, z Loško planinsko potjo pa je porastel tudi obisk Škofjeloškega hribovja. Novost bo tudi veliko prispevala h krepitvi SLO. Pobuda Ločanov je bila ugodno sprejeta. Kranjsko društvo, alpinistični odsek in postaja GRS so pripravljeni nuditi Ločanom pomoč, predvsem strokovno. -jk
Zahvala
Ob izgubi našega dragega ata
Janeza Zupanca
Jerinovega ata iz Vogelj
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, botrom in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti in izrazili sožalje. Posebno pa se zahvaljujemo profesorju, župniku Jožetu Krakarju za obred in govor. Zahvaljujemo se tudi župniku Slabetu iz Šenčurja. Nadalje se zahvaljujemo dr. Ivanki Stcnjšak za pomoč in lajšanje bolečin. Hvala tudi družini Zerovnikovi za vsestransko pomoč. Tudi vsem lepa hvala za podarjene vence in tistim, ki so ga spremil i na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Ivanka z družino, sinovi Janez, Marjan z družinama, France in Ciril.
Voglje, Tacen, Dob, 17. septembra 1975
Vse po načrtih
Kroparski Plamen, loški Kroj in Kamnik, vodilni v drugi slovenski košarkarski ligi, so v enajstem kolu spet po načrtu osvojili točke. Kljub temu pa so Ločani že praktično osvojili prvo mesto, saj v nadaljevanju ne bi smeli več doživeti poraza.
PLAMEN : SAVA 59:47
Lipnica, telovadnica OŠ S. Žagar Plamen : Sava 59:47 (28:27), sodnika Vukanac, Palovšnik (oba Kranj).
Po izenačenem prvem delu* so v derbiju kola v nadaljevanju pobudo prevzeli domačini, saj so nadigrali goste in vknjižili novi točki.
TRŽIČ : KROJ 58:101
Tržič, telovadnica OŠ H. Bračiča Tržič : Kroj 58:101 (31:53), sodnik Prosen (Kranj).
Kandidat za visoko uvrstitev ni imel težkega dela z borbenimi domačini. V vseh -pogledih so bili boljši nasprotnik in zato tudi visoka zmaga.
KAMNIK : KRVAVEC 92:53
Kamnik, igrišče OŠ T. Brejc Kamnik ■ Krvavec 92:53 (35:28), sodnika Lampret, Ažman (oba Kranj).
Gorenjska košarkarska liga
Center : Gotik 55:54
V nadaljevanju gorenjske košarkarske lige so bili v zadnjem kolu doseženi pričakovani rezulgati, saj so vsi favoriti za zmago dobro odigrali svojo vlogo. Center je v mestnem derbiju le s točko premagal Gotik, Kranj 75 je bil že četrtič zapored v jesenskem nadaljevanju uspešen v igri z Radovljico, stražiški Gumar pa je osvojil točki na Ko-krici. Triglav B je v gosteh odpravil leščanski Plamen, medtem ko po Naklanci dobili srečanje z Gorenjo vasjo B.
Izidi: Center Gotik 55:54 (33:28), Kranj 75 : Radovljica 69:47 (37:18), Kokrica : Gumar 49:61 (33:28), Veriga : Triglav B 35:42 (17:19), Naklo : Gorenja vas B 57:45 (25:16).
Lestvica:
Triglav B
Kranj 75
Gumar
Center
G. vasB (-1)
Radovljica
Gotik
Naklo
Veriga
Kokrica
14	13	1	767:605	26
13	9	4	757:663 18	
13	9	4	804:726	18
14	8	6	800:795	16
14	7	7	797:751	13
14	6	8	765:723	12
13	6	8	676:682	12
14	6	8	763:814	12
13	2	11	618:750	4
14	2	12	664:802	4
-dh
Brez sprememb na vrhu
Nadaljevanje v II. SKL za mladince — zahodna skupina je prineslo pričakovane rezultate. Ekipa Trnovega iz Ljubljane zmaguje iz kola v kolo in je po trinajstih kolih še edina neporažena ekipa v tekmovanju. Od gorenjskih predstavnikov so najbolje uvrščeni mladi Zirovčani in igralci Kroja i/. Škofje Loke, ostali trije pa so se znašli na začelju lest vice.
Izidi:
XI. kolo: Prule : S. naselje 68:62 (36:28), Šenčur : Domžale 50:88 (23:36),, Kladivar : Kamnik 79:82 (74:74, 35:36), Trnovo : Sava 72:35 (36:19), Jesenice : Kroj 53:55 (23:20)
XII. kolo: S. naselje : Jesenice 20:0 b. b., Kroj : Trnovo 58:62 (28:35), Sava : Kladivar 51:1 16 (25:63), Kamnik : Šenčur 89:54 (35:29), Domžale : Prule 70:61 (30:25)
XIII. kolo: Prule : Kamnik 92:88 (81:81, 41:31), Šenčur : Sava 75:74 (33:31), Kladivar Kroj 75:63 (35:21), Trnovo : Jesenice 71:65 (42:34).
1. Trnovo
2. Kladivar
3. Domžale
4 Kroj
5. Prule
13 13 0 998: 705 26
13 K) 8 1050: 851 20
12 8 3 841: 710 18
13 8 5 877: 796 16 13  8 5  8.18: 885 10
6. Savsko nas.    12 5 7 843: 78.r> 1(1
7. Kamnik 1.1 5 8 885: 865 10
8. Jesen, i-D      13  4  9  697:788 7
9. Šenčur        1,( 2 11  746:1136 4
10. Sava 13 0 13  710: 981 0
bb
Po dokaj izenačenem prvem so v nadaljevanju Kamničani igrali tako kot se favoritu spo1 saj so zlahka polnili koš nas? niku.
GORENJA VAS : SENCU« 76:55
Gorenja   vas, telovadnica L Tavčar   Gorenja   vas   : ^ 76:55,   sodnika   Bogataj, ^ (oba Kranj).
Košarkarska vrsta Gorenje igra iz tekme v tekmo bolje- L dokazali v tekmi s Šenčurjem, * brez težav osvojili točki.
Lestvica: Kroj Kamnik Plamen Sava Šenčur Gorenja vas Tržič Krvavec
11 10 11 9
11 4
1 907:« 9   2 877:J-:
i '12
4 7 74i;'-; 1 10 597:# 0 11 625:^
Radovljica in Kladiva! še neporaže*
Tekmovanje v GKL za pio"1] počasi bliža koncu. . J V skupini A ima največ TftOH za osvojitev prvega mesta ekJP| dovljice, v skupini B pa ekipaJ divarja iz Žirov.  Ekipi P° kolih tekmovanja še nista b»J! ženi,    njuna zasledovalca. Krvavca iz Cerkelj in Kroja Ajl oba doživela že po tri P0' konca tekmovanja sta preosw dve koli. Izidi: X skupina A: 6. kolo: Jeseng '\J glav A 20:0 b. b., Šenčur : * v, 21:39 (12:17), Radovljica/£v * 57:17 (25:9); 7. kolo: »> Radovljica 15:51 (6:24),
""(36)
K*
Radovljica : Jesenice 70:30
Jesenice 47:44 "(17-19); *J'
SavaB
Krvavec 11:52 (124)-
1. Radovljica     8 8 0 Jjgjg
2. Krvavec 8
3. Jesenice 8 >     . 20$'
4. Triglav A (-1)
5. Sava B 7
6. Šenčur 6
8 4 4 7 4 3 6 229:
6 I*7
:3l
skupina B: 6. kolo: Kroj | divar 32:37 (10:13), TriglavPV A 29:22 (21:9); 7. kolo: r* .1 Triglav B 51:22 (31:8), KT%\$ A 24:44 (13:30), Sava A : * -44:35 (18:18); 8. kolo: ira Kladivar 27:33 (14:15), 1"? ;f Kroj A 22:55 (12:34), Sava o B 48:29 (20:17).
1. Kladivar
2. Kroj A
3. Sava A
4. Triglav B
5. Triglav C
6. Kroj B
8 8 0
8 5 3
8 5 3
8 3 5
7 2 5
7 0 7
438
332:
2*>>' 235
240:h
J
Smučarska sM kalna šola v Kranju
Tudi v novem šol letu bo smučarski klub ^ glav organiziral za nike smučarsko »ka*Jjfr šolo na 15-metrski P1?.^ ni skakalnici v StrafJ | SK Triglav je v «*d.n^tv tih z akcijo vsega tla -et bistveno izboljšal P°*%* trening smučarskih s* j,, cev 1—*»■»!. Pr,r
so
drov, ki so spo
v v predsezoni, r y tudi več strokovn * „ov, ki so «po^pn;^ jati   mladino   v * duhu. Zaradi nekoliko padla jju&J,
po vseh sl°ven8£ia B°°tt pomanjkanje iB%»*Wg5> čutili   tudi   v \0\eWK$i smučarskem        -e Wx\c\) Prav zaradi fe*» že lani izvedel »J gftgC; za pridobitev nov do „r*v še obsežnejše P* jeS**11^-nizirali   letos   .ftjti P klub želijo vkU do»-rlr vsem učence od * ^ 0v reda osnovne fl°lkeg» 8 dajo osnove alp ^ čanja. ,   t» *\f)
Začetni tečaj g0P% kandidate je vs*k° v**JJ od 15. do I*-***!! u* i nedeljo od 9. do . y gtrt plastični Hkakaln£ »I žiAcu. V tem ftj *o Triglav tudi vpi»u' J. J člane.
Franc Peternel:
bron iz Alžira
Med člani jugoslovanske reprezentance, ki so se vrnili s sredozemskih iger z medaljami, je bil tudi Kranjčan Franc Peternel. I . Y ekipo strelcev ga je določil zvezni trener Jovovič potem, ko je r^ni )n_ letos dosegel nekaj visokih rezultatov, na balkanskih igrah v určiji pa je zasedel odlično 4. mesto (za zmagovalcem je zaostal le za 1 krog).
.   Francetova disciplina je streljanje s hitrostrelno malokalibrsko Pištolo. S tem orožjem je že 10 let med najboljšimi strelci v državi. Žal ~* ta disciplina pri nas še ni uveljavila, čeprav jo drugod štejejo med ajbolj atraktivne. France upa, da bo njegov dosežek iz Alžira spreme-U poglede na to tekmovalno zvrst, v kateri imamo Jugoslovani več ^hčnih strelcev.
Tvoji vtisi iz Alžira? oh* u FC* 80 8e na *&re dobro pripravili. Zgradili so vrsto novih jektov, mea njimi tudi strelišče. Na treningih pred nastopom em Ugotovil, da so zlasti Francozi in Italijani mnogo bolje pripravljeni od nas in da bo zato uvrstitev med najboljše velik uspeh.«
In nastop?
j , *Tekmovanje s hitrostrelno pištolo poteka tako, da mora g j^Uovalec izstreliti skupaj 60 strelov, in sicer po 5 strelov v 8 i undah, nato po 5 strelov v 6 sekundah in nazadnje po 5 stre-Št^-u * 8ekundah v tarčo na razdalji 25 metrov. To se ponovi gikrat. 0d 600 mogočih krogov sem jih pristreljal 586 (198 na
8.^und, 197 na 6 sekund in 191 na 4 sekunde). Rezultat sicer ni j_Jooljši, vendar je zadostoval za 3. mesto in bronasto medaljo.
^streljanjem nas je namreč oviral veter z morja, kajti streli-drevj6 novo *n Se nmia urejenega zaščitnega parka, zasajenega z
Načrti?
V j*^OSe2eno 3. mesto v Alžiru mi je omogočilo tudi uvrstitev Le t KVn° rePrezentanco za nastop na evropskem prvenstvu, dr* *e konec septembra v Madridu. Pred tem pa me čaka še od ,no Prvenstvo. Ce bi obakrat dosegel 589 krogov, bi se mi PHa vrata tudi na olimpijske igre. Norma je dosegljiva, zato Pospešeno treniram.« Zelje?
ni *ipleJte/ letos bo poteklo 20 let odkar sem se posvetil streljale ~,adnJ* dosežki pričajo, da je v strelstvu tudi po toliko letih tr l no niogoče dosegati vrhunske rezultate. Le neprestano je je • Va<liti. Ob tem se moram zahvaliti strelski zvezi Jugoslavi-niih °k.cinski strelski zvezi v Kranju, ki sta me v mojih doseda-za pr|zadevanjih vztrajno podpirali. Upam, da sem upravičil bo Pan|,e' obenem pa težko čakam na novo strelišče v Kranju, ki *a J*1611* in ostalim gorenjskim strelcem dalo še večje možnosti 2a napredek.«
Pozn -ance ostaja še naprej skromen in prizadeven športnik, čeprav g aJ° njegovo ime športniki in ljubitelji strelstva v mnogih deželah tr h°^e 'n Afrike. Vesel je bil pred dnevi v Ljubljani, ko so se ga na Do> kU stre'skm reprezentanc Koroške, Furlanije in Gorenjske še
sebej spomnili italijanski strelci in mu čestitali za dosežek v Alžiru. V prihodnjih dneh pa ga že čakajo priprave za državno in evropsko no ?n.8*vo- Želimo mu, da bi z dosežki spet dokazal vse svoje sposob-
s« m razveselil z njimi ljubitelje strelstva. B. Malovrh
C
Gorenjska rokometna liga
Druga zmaga Gorenjskega sejma
V drugem kolu prve gorenjske rokometne lige je v gosteh najboljšo igro pokazal Gorenjski sejem, saj je zlahka dobil srečanje v Železnikih, Radovljica pa je bila uspešna na Golniku, vendar to srečanje še ni bilo registrirano, saj bo o izidu ponovno sklepala tekmovalna komisija.
AIples v vodstvu
V drugem kolu ljubljanske conske rokometne lige — sever, so favoriti spet pobrali ves izkupiček. V derbiju kola so v Kamniku rokometaši Mokerca slavili pomembno zmago. Visoko zmago pa so zabeležili tudi rokometaši Alplesa in se povzpeli na prvo mesto. Kar 64 golov je bilo doseženih v Dupljah. V derbiju z dna lestvice pa so Jeseničani doma osvojili prvo točko. V tretjem kolu bo derbi v soboto zvečer v Križah. Zelo pomembno pa bo tudi srečanje na Igu (Mokerc : Duplje).
Rezultati: Duplje : Olimpija 37:27 (17:12), Škofljica : Križe 18:24 (11:12) AIples : Slovan B 24:12 (13:8) Preddvor : Sava 11:17 (5:10) Kamnik : Mokerc 14:15 (9:8), Jesenice : Prule 15:15 (8:7)
Vrstni red po drugem kolu:
AIples, Mokerc, Križe, Sava po 4. točke, Duplje, Kamnik, Slovan B po 2, Jesenice in Prule po 1 točko itd.
V soboto se bodo v 3. kolu pomerili: Olimpija : Preddvor (ob 19. uri), Slovan B : Jesenice (ob 16. uri), Križe : AIples (ob 19. uri), Mokerc : Duplje (ob 19. uri), Prule : Kamnik (ob 15.30). J. Kuhar
Tržič B : AIples 14:28
Tržič, finale za jugoslovanski rokometni pokal — gorenjsko področje Tržič B : AIples 14:28 (7:14), sodnika Bašar, Krampel (oba Kranj).
Tržič B: Godnov, Josef, Urbač-nik, Florjanič, Fic, Brzin, Maje 7, A. Kavčič 3, R. Kavčič 2, Salberger, Špik 2, Keršič.
AIples: Komovec, Benedičič 4, Vidmar 4, Rakovec 6, Ćufer 1, Be-šter 1, Lušina 1, Habjan, Veber 11, Dolenc.
Gostje so že v prvem delu pokazali, da resno računajo na zmago. To kaže že tudi rezultat, saj so na odmor odšli kar s sedmimi zadetki prednosti. Tudi v nadaljevanju so prikazali zrelejšo igro kot gostitelji in zasluženo osvojili gorenjski pokal. Z zmago pa so si zagotovili vstop v republiški del tekmovanja. -dh
Alp
mistične novice
,tEDCAJ IZ ALPINISTIČNE »N REŠEVALNE TEHNIKE o        ZA STAREŠINE JLA
alPin1sti?br™    oktobra bo v Vratih tečaj iz le »n reševalne tehnike za It*
rešin
eJLA. anje
E°8taloJ „ °-8nov,u' »lp>nUti«ne tehnike je • a*ninj U,,n0 zavsako moderno armado, ^iem p| ' Yrvninii improvizacijami in zna-?°8titi .i tennik«' j« mogoče hitro pre-^ogoce ■lcer *elo težke ter« ■tiske ovire. °d^aknim,a 86 *e "PU»titi tudi v najbolj *at°£iftcaN )tl?ke- ki postanejo varna Vojni8o,wii x*^teto l,itk v drugi svetovni
Na t J •   1,1 prav alpinisti. F^'otrio ,fiJU V, Vratih »° doslej predelali že em TWl    alno tehniko, deloma na Ma-^'abo v,     ' del°ma pa v Slovenski smeri.
ne vzn,!"16 Je P'sprečilo že prve predvi-givajo , v Mali Mojstrovki. Sedaj spo-°8n°Vno r«ne vrvn« improvizacije ter n0Lpestrii() aln<) tehniko. Delo v steni " kon.-i S Plavanji ol> diapozitivih. "~ er> v s" na.merevaj„
preplezati nekaj opraviti pa celotnega
^erav«;        triK'avski steni, ^Ilavsk^" tU(li P°hod' preko Tečaj n,asiva. ?'p''iisti k1' "deležujejo starešine JLA in f<|Ja k..,,!"  , vrsU> let- je tudi letos vodja ™ kaPeta„ Slobodan Lončar.
LETNA SEZONA SE NAGIBA ,Gore     I .    H KRAJU '."»e ,„ ..aoo,VaJo prvo jesensko podobo -
5**
hi
He "mirile.
»•Zali       . P|J-'';»"J<-
Čeprav so stene zelo — sledovi zimskih v Urt in" iTml1' pa <lokHJ nizke tempe-v!p0|>*- V sli,0 v"'""' Preprečujejo težje 1« d<> vili«,cto.J" 8°re *e pobelil prvi sneg 7*Je v„ *'_ne 15(10'» Alpinisti »o načrtovan
a Se te jim je v precejšnji men siaho vreme.
[•»o slabo vreme, it,?;« >n Andrej Štremfeli (AO Kranj) Vv H "koristila enega redkih lepih dni v vl,?s">m urah
ponovila Centralno smci *ln ,)|-askem vrhu V, mestoma VI-, Nvi  ,Snu"r s,i>      v letu L928 P' •■plezala ajeH,hm Milan (lostisa
^KTEK.IESENSKKCA OKI A P8 liV **Kibana dejavnost v poletju je neko za mlade pripravnike alpi nJU v, : " "dsekov, zato nameravajo v Kra-em '
oejaviu krb
dsekov,
Ihi*110 S()<loSV'"1 ,:,s" z,,ov" /a,>''11 ' alpini-li^n.sk , Je8er»8ki <lel bo dopolnilo k po-ri>k„ '7.,,UI m delom« že priprava na »e'i,,'"" V'",r"l J«1 ''ilo že prvo pre-'l«A|j, |)rv«' pomoči, k, ga je pripravila F. Šter
Rokometaši kranjske Save so spet zabeležili pomembno zmago v ljubljanski conski rokometni ligi - sever. — Foto: J. Kuhar
( Gorenjska nogometna liga ^
Tretje kolo brez presenečenj
V gorenjski nogometni ligi — I. razred je bilo 3. kolo odigrano brez presenečenj. Tekme so se končale takole: Kokrica Plamen 7:1, Trboje Pod brez je 4:0, Reteče : Filmarji 6:0, Grintavec : Preddvor 1:2, Zbilje : Kondor 0:0, Primskovo : Britof 4:0. Na lestvici vodi ekipa Primskovega pred Kokrieo in Trbo-jami, ki imajo vsi po 6 točk.
Mladinska liga, A skupina: Lesce : Maklo 0:4, Jesenice : Triglav 4:1, Korotan : Tržič 3:7, AIples : Bohinj 2:3. Vodi Naklo pred Bohinjem.
B skupina: Medvode : Filmarji 4:3, PlimskoVO : Šenčur 4:4, Preddvor : Alpina 3:1, Podbrezje : Sava 0:9. V vodstvu je Preddvor pred Savo.
Pionirska liga, A skupina: Bohinj : LTH   1:2,  Šenčur   :   Sava  B 2:1,
0,
Jutri zadnja Trim etapa
' SffeilV^01^ letošnjega trim ko-SiSa S,) Kokrica; KK Sava, in
^Uj J .?'a   rekreacijo   pri TKS ^^ri^ 1 organizatorji pele kolesar
ak('ije za vse občane
Jutrišnja etapa bo Kokrica — Bela — Preddvor — Visoko — Trata — Šenčur — Britof — Kokrica. Posamični ali skupinski start pa je od 8. do 10. ure.
-dh
Medvode A : Bled 1:3, Jesenice : Lesce 1:0, Medvode B : AIples 0:4. V vodstvu so Jesenice pred Bledom.
B skupina: Podbrezje : Kondor 15:0, Preddvor : Tržič 1:3, Alpina : Naklo 3:4. Na lestvici vodi Tržič pred kranjskoisavo.        P. Novak
Še osem ekip za 1, mesto
V nadaljevanju tekmovanja občinskih sindikalnih iger v malem nogometu so bile v Kranju v ponedeljek na sporedu izločilne tekme. Rezultati: Sava A : Ikos 4:0, Sava C : Tekstilindus A 1:7, Gozdno gospodarstvo : Tekstilindus B 3:0, ZTP : Iskra C 0:3, IBI : Cestno podjetje 2:1, Planika : Komunalno podjetje 5:2, Projekt : PTT 2:1, Sava A : Al-petour Kranj 4:1.
V naslednjem kolu se bodo za razvrstitev od 1. do 8. mesta pomerile naslednje ekipe: Sava B : Tekstilindus A, Gozdno gospodarstvo : Iskra C, IBI : Planika, Projekt A : Sava A.
P. Novak
VETERANI : BESNICA 29:21
Kranj, stadion Stanka Mlakarja, Veterani : Besnica 29:21 (13:10), sodnika Konjar, Bengalija (oba Duplje).
Veterani so za spremembo od prvega srečanja pokazali boljšo igro.
V obeh delih so bili boljši nasprotnik, zato tudi zaslužen uspeh in prvi točki.
ALPLES B : GORENJSKI SEJEM 25:31
Železniki, igrišče OŠ Ratitovec, AIples B : Gorenjski sejem 25:31 (13:13), sodnika Vodnov (Retnje), Teran (Tržič).
Domačini so le v prvem delu uspešno sekundirali favoriziranim gostom. Le-ti so se v drugem »ogreli« in zaigrali kot se kandidatu za vrh tudi spodobi.
KRANJSKA GORA : KRVAVEC 35:23
Kranjska gora, igrišče OŠ Kranjska gora : Krvavec 35:23 (22:10), sodnika Suštaršič (Kranj), Udir (Besnica).
Povsem zaslužena in visoka zmaga domačega moštva. Z dobro igro so bili boljši nasprotnik, saj so povsem razbili obrambo gostov. Taka igra je vsem lahko le v premislek, saj bo na njihovem igrišču težko osvajati točke.
TRŽIČ B : ZABNICA 21:19 Tržič,   igrišče   TVD Partizan, Tržič B : Zabnica 21:19 (7:9), sodnika Bartol in Vidmar (oba Kranj).
V srečanju enakovrednih nasprotnikov so na koncu več športne sreče imeli domačini. Gostje so na odmor odšli z dvema goloma prednosti, v nadaljevanju pa se je razvila enakovredna igra, v kateri so bili domačini malo boljši. Tudi obraten izid srečanja ne bi bil presenečenje.
LE SAVA B USPEŠNA DOMA
V drugi gorenjski rokometni ligi je le drugo moštvo Save na domačem igrišču dokazalo, da je trenutno boljše, saj je premagalo Zabnico B.
V preostalih treh srečanjih pa so bili boljši gostje. Križe B so zmagale v Železnikih, Radovljičani B pa v Dupljah, medtem ko je Šešir B osvojil točki v Kranju v igri s Stadionom.
Izidi: AIples C : Križe B 14:27 (6:16), Duplje B Radovljica B 16:18 (6:11), Sava B : Zabnica B 21:18 (14:10), Stadion : Šešir B 20:24 (11:14). D.Humer
Visoka zmaga Pr edd vorč ank
V drugem kolu so slavile visoko, toda povsem zasluženo zmago mlade rokometašice Preddvora, ki so na domačem igrišču katastrofalno odpravile ekipo Šentvida. Olimpija B pa je odpravila brez težav žensko vrsto Alplesa B in tako zadržala prvo mesto na lestvici. V tretjem kolu pa bo zelo pomembno srečanje v Šk. Loki med Seširjem in Savo B.
Rezultati: Olimpija B : AIples B 25:26 (13:8) Mokerc : Slovan B 18:12 (8:7) Preddvor : Šentvid 26:10 (11:3) Škofljica : Tržič 16:19 (7:9) ETA : Šešir (preloženo)
Vrstni red: Olimpija B, Preddvor po 4 točke, Šešir, Tržič, Šentvid in Slovan B po 2 točki itd.
V tretjem kolu se bodo srečali: Slovan B : Olimpija B, Križe : Mokerc, Šentvid : Škofljica, Šešir : Sava B, AIples B : ETA, Preddvor prost. J. Kuhar
Prehodni pokal kranjski Savi
Preteklo soboto so bile v organizaciji kranjske Save II. letne športne igre Polikem, na katerih je sodelovalo 250 tekmovalcev in tekmovalk iz desetih organizacij. Zaradi močnega deževja tekmovanja v balinanju in malem nogometu ni bilo moč izvesti. Največ uspeha so imeli tekmovalci kranjske Save, ki so zmagali v ekipni konkurenci in osvojili prehodni pokal iger.
V posameznih disciplinah so osvojili prvo mesto:
streljanje (moški) — ekipno: Color (Medvode), posamezno: Krelj (Color); streljanje (ženske) — ekipno: Sava, posamezno: Cvetkovič (Sava; vlečenje vrvi — moški: Sava, ženske: Color; šah — moški: Sava, namizni tenis: Sava, košarka: Do-nit, rokomet: Sava, kegljanje — moški ekipno: Donit, posamezno: Petelinkar (Donit), kegljanje — ženske ekipno: Sava, posamezno: Zaje (Sava).
Vrstni red ekip: 1. Sava — Kranj 60, 2. Helios - Domžale 47, 3. Donit
— Medvode 43, 4. Color — Medvode 42, 5. Melamin — Kočevje 30, 6. Svit
— Kamnik 27, 7. Jub - Dol 19, 8. Chemo — Ljubljana 9, 9. Commerce
— Ljubljana 7, 10 Kemija — impex, Ljubljana 6 točk. -fr
Kompenzacija
Večkrat skušamo izkoristiti ali celo stopnjevati vrline, da bi z njimi prikrili hibe. Človek nikoli ni popoln, spremljajo ga pomanjkljivosti, tako v organski gibalni kot v zavestni dejavnosti.
Da bi poveljniki nizke rasti postali večji in še bolj poveljniški, zajahajo konja, rimski pregovor pa pravi: »če je meč prekratek, mora biti korak daljši.« Lahko bi ga tudi obrnili: »če je prekratek korak, mora biti daljši meč.« Ta pregovor govori o gibalni kompenzaciji, ki je v športu precej očitna. Nizko rast v atletiki in športnih igrah nadoknadimo z večjo odrivno močjo, s povečanim številom korakov in z večjo hitrostjo. Športniki majhne postave morajo biti bolj urni, biti morajo bolj hitri pri obratih v krogu za metanje in bolj gibljivi v ringu, da se lahko dovolj uspešno merijo z dolginom.
V tehniki športov je značilna gibalna kompenzacija, saj se ob večji hitrosti pri smučanju ali pri vzpenjanju v strmino moramo nagniti naprej. Gre za to, da vsak kar najbolj uspešno uporabi gibalne sposobnosti ali prednosti v zgradbi telesa.
Pogosto uspevajo manj nadarjeni, ki nadomestijo pomanjkljivo odzivnost z večjo pozornostjo, slabšo tehniko pa z miselno hitrostjo.
Kompenzacijski gibi vračajo in ohranjajo ravnovesje. Kadar nas pri smučanju hitrost in strmina skušata potisniti k tlom, se temu upremo z nadomestnimi gibi, da bi se nekako »ujeli«, obstali na nogah ali kar najbolj ublažili padec.
Zgodovina športa pozna dovolj primerov, ko so se uveljavljali šibki, bolehni ali celo invalidi. S treniranjem in osebno prizadevnostjo so nadomestili izgubo osebnih značilnosti ali statusa. Prav v kompenzaciji neuspeha je bila njihova vnema, velika gorečnost in želja po uspehu. V športu so celo primeri nad-kompenzacije. Nekdanji bolniki ali invalidi so postali rekorderji, kot npr. Vilma Rudolf, Harold Conollv, Paavo Nurmi in še vrsta drugih.
S primeri kompenzacije se dnevno srečujemo v športu in življenju. Posebno pomembna je v vzgoji, ko moramo vsakemu učencu dati možnost, da se v primerih neuspehov na enem področju uveljavi v drugem. Ce kdo ni preveč uren in spreten v vajah na orodju, se bo bolj izkazal na šolskem prvenstvu v športnih igrah. Možno je, da se športniki, ki na tekmovanjih niso dosegli posebnih uspehov, uveljavljajo kot kritični ocenjevalci športa, njegovi organizatorji, voditelji in usmerjevalci. Taki primeri kompenzacije v določenih okoliščinah in zmernih mejah večkrat koristijo razvoju športa.
Kompenzacija je večkrat potrebna. Vrača nam samo-zaupanje, zadovoljstvo, veča družbeni in športni ugled. A mnogi nadomeste aktivno vadbo s pasivnim oddihom ali s strastno privrženostjo športnemu klubu. Življenje v urbaniziranem okolju zahteva nadomestilo v naravi, kadar pa nam čas nakloni obolenja, prizadetosti ali invalidnost, najdemo v športu najučinkovitejšo protiutež, uteho in nadomestilo.       Jože Ažman
Sindikalno prvenstvo v balinanju
Občinski svet zveze sindikatov Radovljica in balinarski klub športnega društva Radovljica bosta v nedeljo, 28. septembra, ob 8.30 na balinišču kluba v Radovljici pripravila letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v balinanju. Za tekmovanje se lahko prijavijo največ po dve štiričlanske ekipe iz posameznih osnovnih sindikalnih organizacij v občini. Ekipe se lahko prijavijo do 26. septembra pri tajniku balinarskega kluba Franju Praprotniku (Radovljica, Prešernova 13).
€Jt LAS 15
Petek, 19. septembra 1975
Lani je Osrednja knjižnica v Kranju izposodila več kot 220.000 knjižnih enot: to pomeni 3,8 knjige na prebivalca v občini. Številka je dokaj pomembna, celo zavidanja vredna, če vemo, da je republiško poprečje 3,3 knjige na prebivalca. V letošnjem prvem polletju pa je izposoja še bolj narasla kot v enakem razdobju lani, kar pomeni, da so oddelki knjižnice našli še močnejši stik z bralci. O tem govore tudi številke o samem obisku oddelkov knjižnice, tako v oddelku za mlade bralce, oddelku za odrasle bralce, študijsko-či-talničnem oddelku, kot se zdaj imenujejo oddelki. Pri vsem tem ima dokaj pomemben delež še razmeroma ugoden finančni položaj knjižnice, saj ni vprašanje, da novih knjig in ostalega knjižničarskega gradiva ne bi mogli kupovati in seveda tako ponujati obiskovalcem vedno aktualnejše gradivo, ki je zaradi dobre organizacije v resnici tudi takoj na voljo za izposojo na dom ali v čitalnico. Težko bi sedaj ocenjevali, kdo je najbolj zvest bralec neke knjižnice, vendar pa je res, da na primer študij-sko-čitalnični oddelek lahko postane mladim skoraj bi lahko rekli — drugi dom. Ni malo namreč takih, ki prežive dve, tri ali celo več študijskih let vsak dan po pol dne ali celo ves dan za mizo v tem oddelku in bi skorajda rekli, da v knjiž- • niči doštudira več gorenjskih študentov kot v Ljubljani; zato tudi oddelek še posebej poleg vsega drugega gradiva skrbi za primerno študijsko gradivo, da je vsak čas na voljo študentom. Sicer pa so o tem, kako se počutijo v študijsko čitalničnem oddelku Osrednje knjižnice Kranj povedali naši tokratni mladi sogovorniki.
Ladka Butkovič, absolventka filozofske fakultete, doma s Planine: »Za študente, ki doma nimajo primernega prostora za študij, kot to velja zame, so prostori tega oddelka idealni Študiram namreč lahko v posebni sobi, ki jo je oddelek zadnja leta uredil za študente višjih letnikov, absolvente. Skratka, za vse, ki študij že končujejo, pa potrebujejo za svoje delo res mir, zbranost in tudi nekaj več prostora. Ta soba tako zbranost zares omogoča. Moram reči, da ta posebna soba ni le za nekatere študente, pač pa za vse, ki bi v takih razmerah radi študirali. Ko bo moje mesto prazno, ga bo zavzel pač neki drug študent. Sicer pa me popoldne tako ni tukaj, ob 14. uri odhajam domov, da se posvetim še družini. Za to sobo študenti plačujejo mesečno najemnino in mislim, da je 20 din na me-
sec, kolikor znaša najemnina, za takšne izredne pogoje le simboličen prispevek. Tako urejenega prostora nima trenutno nobena knjižnica takega tipa v Sloveniji. Vem pa, da oddelek, kadar je spodaj gneča, omogoča študentom študij še v eni manjši študijski sobi z desetimi sedeži.«
Marjana Logar, absolventka prava, doma iz Kranja: »Tu študiram približno eno leto; prej se je dalo sedeti ob knjigah ttfdi doma. Zdaj pa imam družino in je mir in zbranost možno dobiti le tukaj. Pridem vsak dan okoli osme ure zjutraj in študiram okoli šest ur, pred izpiti pa se ta delovnik seveda raztegne še za nekaj ur. Tudi večino literature dobim tukaj: če pa kakega zvezka ni, pa se študenti dogovorimo s knjižničarji, da nam kak učbenik rezervirajo ali kako drugače poskrbe, da ni predolgega čakanja. Sploh lahko rečem, da z literaturo za študij nimam problemov. Tu nas je dokaj pisana druščina z različnih fakultet. Vsi študenti so zelo disciplinirani, nobenega hrupa ni in zbranost je popolna. Le prostor je dokaj ozek in tesen, zračenje je bolj slabo, pa to ni tako velika ovira.«
Janez Čimžar, absolvent filozofske fakultete, doma iz Britofa: »Prejšnja leta sem študiral v Ljubljani, v NUK. kjer so morda boljši pogoji, kei je prostor večji; zdaj ko sem absolvent, pa že kako lete redno zahajam v kranjsko študijsko knjižnico. Prehodna soba, kjer je tudi izposoja, jt morda res bolj moteča kot ne a se študent na marsikaj tud navadi. Doma ne bi mogel študirati, tu pa imam vse pri roki študiram namreč primerjalne književnost in potrebujem do sti literature. Tu pa ne po znam teh problemov: vsa lite ratura je tu, tudi periodika V knjižnici navadno preživio kar cel dan.« L. M.
Danes poteka moderna proizvodnja na 38.000 kvadratnih metrih zazidalne površine, delovni prostori pa merijo koT 88.000 kvadratnih metrov
30 let tovarne športnega orodja Elan Begunje in 25 let samounravlinni«
Med prvimi in prvi na svetu
V prelepem gorenjskem kotu, v okrilju mogočnega Stola, ob znožju strme Begunjščice in z gozdovi pokrite Dobrče se vije lepa dolina Draga. Kraj krasi votoček Zgoša, ki šumi mimo razvalin starinskega gradu grofov Lambergov, skozi vas Begunje in se prek radovljiškega polja izteka v Savo. Pred leti je izpiral rane stoterim žrtvam fašizma, talcem, ki so našli prerani grob ob njegovem izviru.
Skrbno obdelana polja in polni sadovnjaki, bogati gozdovi in vodna sila — vse to je poleg pridnih kmetov v ta kraj že nekdaj pritegnilo podjetne rokodelce, ki so ob potoku postavili mline, žage, kovačije in druge obrtne delavnice. Ta kraj si je izbrala za svoje poslovanje tudi današnja tovarna športnega orodja Elan v Begunjah. Zgradba bivšega mlina in žage je bila primerno velika za začetek. Pionirji mladega podjetja so postali potomci obrtnikov, kovačev, mizarjev in Žagarjev. Mogočni gozdovi so bili neizčrpen vir surovin. Strmi bregovi okoliščih hribov pa so vzgojili krog športnikov, predvsem smučarjev, sankačev, planincev, ki so sestavljali delovno silo za športno podjetje.
Začetki Elana, nekdanje zadruge, skokovitega razvoja do današnjega podjetja segajo v leto 1944. Takrat, med vojno je bila v Cerknem na Primorskem ustanovljena smučarska delavnica, ki je oskrbovala smučarski bataljon IX. korpusa. To je bila prva takšna udarna enota, ki je zadajala okupatorju nenehne udarce. Ze takrat so na osvobojenem ozemlju organizirali prve smučarske tekme. Vse to je ustanovil in vodil partizan Rudi Finžgar.
Po vojni, ki je uničila še tisto peščico nekdanjih proizvajalcev smuči in športne ter telovadne opreme, je bilo treba začeti znova. Pobuda je zrasla na konferenci sekretariata Ljudske mladine Slovenije v Ljubljani, kjer so izbrali Rudija Finžgarja, da zbere okrog sebe Še devet soustanoviteljev zadruge Elan s sedežem na Zgoši pri Begunjah na Gorenjskem.
Imena teh soustanoviteljev, ki so vklesana v zgodovino podjetja, so: Slavko Ažman, ključavničar iz Krope, Miha Finžgar, mizar iz Prezre-nja, Vlado Jurančič, dijak iz Ljubljane, Rudolf Finžgar, mizarski mojster iz Begunj, Jože Gašperšič, dijak iz Ljubljane, Mirko Gorše, dijak iz Ljubljane, Jože Smole, dijak iz Ljubljane, Ivan Finžgar, mizar iz Begunj, in Janez Vipotnik, tehnik iz Ljubljane, ter pobudnik Rudi Finžgar, mizar iz Begunj.
Zadruga je bila ustanovljena 24. septembra 1945. Ko pa je 8. marca 1949 postala državno podjetje, je imela 44 člandv in 19 športnih društev.
Na začetku so v glavnem proizvajali telovadno orpdje in v manjši meri sanke, smuči in atletsko orodje. V Ljubljani pa so odprli prvo športno trgovino — današnja trgovina Slovenija-šport. Sicer pa se je podjetje iz preprostega obrtniškega načina dela hitro razvijalo v močno industrijsko proizvodnjo.
Pomemben mejnik v razvoju tega podjetja je 16. september 1950. Takrat so na staro tovarniško zgradbo vzidali ploščo, da je upravljanje prešlo na delovni kolektiv. Izvoljen je bil prvi delavski svet, za predsednika pa Ivan Finžgar. To leto so zabeležili še en pomemben uspeh. 11. decembra so namreč izvozili v Belgijo prvi par tekmovalnih smuči. Od tedaj naprej se je izvoz nenehno povečeval.
Če sledimo nekaterim mejnikom do današnjih dni, potem moramo omeniti 29. april 1952, ko je delavski svet sklenil zgraditi novo tovarno na desnem bregu potoka Zgoša. Rekonstrukcija je trajala do leta 1956 in je prinesla pomembne rezultate. 235 zaposlenih je takrat ustvarilo za prek 2,5 milijona dinarjev proizvodov, izvozili pa so za skoraj 85.000 dolarjev. To je pomenilo več kot 30 odstotkov celotne proizvodnje.
Dve leti kasneje je tovarno zaradi številne proizvodnje loparjev za badminton zajela kriza, ki pa je trajala le leto dni. Preusmerili so se v proizvodnjo smuči.
In že leta 1962 so se v kolektivu odločili za drugo rekonstrukcijo. Odločilni korak pa so v tovarni napravili ob koncu šestdesetih let, ko so se odločili za dograditev podjetja. Veliko investicijo so omogočili Mednarodna banka za obnovo in razvoj in domače banke.
Danes je Elan poznan širom po svetu. Mirno lahko zapišemo, da je to podjetje med prvimi tremi proizvajalci smuči in prva tovarna športnega orodja na svetu. Glavni proizvodi so smuči, ki jih na leto izdelajo 300.000 parov in izvozijo 80 odstotkov. Drug proizvodni artikel so čolni iz umetnih mas. Letos jih bodo izdelali 2000 in izvozili 40 odstotkov. Na tretjem mestu pa velja omeniti še telovadno orodje, s katerim na leto opremijo okrog 200 telovadnic v državi. Kolikšna je kvaliteta tega orodja, pa govori podatek, da je na njem potekalo evropsko in svetovno prvenstvo.
Vse to ustvarja 850-članski kolektiv na 88.000 kvadratnih metrih prostora. Danes ivzažajo prek 50 odstotkov proizvodnje v 40 dežel raznih kontinentov. Ob tem velja poudariti podatek, da izvažajo v veliki večini na konvertibilna področja in da je razmerje med izvozom in uvozom 2:1 v korist izvoza.
Za razvojno in raziskovalno delo na področju športne opreme ter za
uporabo in uvajanje rezultatov dela v proizvodnjo skrbi Inštitut tovarne Elan, ki je bil ustanovljen 1962. letj Kot rečeno so najpomembnejši Elanov izdelek smuči. Kljub hudi konkurenci na tem proizvodnem področju se je Elanu uspelo prebjt' v sam svetovni vrh. Veliko najbolj; ših skakalcev (Nemci, Japonci, Švicarji, Italijani) skače z elanovkanu Z alpskimi smučmi pa vozijo svetovni prvak v slalomu in veleslalomu in drugi v kombinaciji za let° 1974/75 Šved Ingemar Stenmarfc nova evropska prvakinja za minul0 sezono Čehinja Daša Kuzmanoya, evropski mladinski prvak Jugosl0' van Bojan Križaj in drugi.
Kot dopolnilni artikel zimske sezone Elan že nekaj let uspešno p^' izvaja čolne na vesla, gliserje in n"'' ške ladjice in v zadnjem času j jadrnice. In kot rečeno je Elan ena največjih tovarn telovadne^ orodja. Prav ta dopolnilni Pr0^J Elan uvršča na prvo mesto v sve£ ' V tridesetih letih obstoja in ra
vrsto g
znanj. Ima dve svoji trgovini y
voja je podjetje prejelo že v
gunjah in v Zagrebu in več predsta' ništev doma in v tujini. Razen te^ je Elan član jugoslovanskega, »ve ' skega, češkega in nemškega skip°<j[ ' z raznimi oblikami pa podpira o°' mače smučarske učitelje, vaditelj in trenerje.
Danes in jutri (nekaj dni prfj | 30-letnico  ustanovitve  in s**1; dni po izvolitvi prvega delavske; ga sveta 1950. leta) 850-člans* kolektiv     tovarne športneg orodja Elan Begunje slavi v menju razvojnih uspehov, v zn menju med prvimi in prvega j* svetu. Ta uspeh so dosegli v tjj desetih letih po osvoboditvi, * so poleg vsega 300 delavcem P°/ magali pri reševanju stanovanj* skih problemov, ko so poskrbe za rekreacijo in družbeno P1"^ hrano in nenehno prispevali standardu kraja in širše sku£ nosti. Za vse dosežene u8Pe,j$ jim ob sedanjem jubileju veU čestitka.
Takšni so bili prvi začetki Klana I
Pri proizvodnji smuči so osvojili najmodernejši tehnološka