mMl
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDU-STRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Obisk bolgarske PTT delegacije
• Na povabilo Združenja jugoslovanskih PTT podjetij se je mudila pretekli teden v Jugoslaviji šestčlanska delegacija PTT LR Bolgarije. Delegacija, ki jo je vodil mini-. ster bolgarske PTT Stojan Tončev, so sestavljali še: inž. Ivan Aleksandrov — direktor oddelka telegrafa in telefona, Petar Bajkušev — direktor oddelka za; poštni promet, Di-mitar Kasev — direktor mednarodnega oddelka, Kitil Bajkušev — načelnik pravnega oddelka im. Jordan Popov — svetnik ministra.
Delegacija je bila tudi v Sloveniji, kjer je na povabilo Uprave PSO obiskala tudi naše podjetje.
V četrtek dopoldne si je ogledala najprej proizvodnjo avtomatske telefonije v obra-' . tu ATM, nato pa so bili pogovori v sejni dvorani ELEK-. TROMEHANIKE. Predstavniki našega podjetja na čelu-z gen. direktorjem so povabljenim gostom opisali najprej razvoj telefonije v naši državi in posebej proizvodnje v tovarni ELEKTROMEHANSKA. Prikazali so prednost sedanjega sistema cirassbar in pa dosedanje uspehe proizvodnje ATN, od katerih je ‘ najpomembnejša zadnja kon-■ strukcija tranzitne avtomat-
ske centrale, ki so jo tehniki našega montažnega' sektorja pred kratkim vključili v javni promet v Kragujevcu.
Po končanih razgovorih so si bolgarski gostje ogledali javno avtomatsko telefonsko centralo v Kranju, nato pa jim je priredil generalni direktor Vladimir Logar kosilo v gradu Strmo! pri Cerkljah.
Po kosilu je imel kratek nagovor zbranim gostom naš generalni direktor. Omenil je tradicionalno, prijateljstvo med obema socialističnima državama in velike možnosti za dolgoročno sodelovanje na številnih področjih bolgarske industrije in PTT z našo ISKRO.
Bolgarski minister Stojan Tončev "se-je zahvalit v Imen-u delegacije za gostoljubje in naglasil, da je zelo impresšo-miran nad tem, kar je videl v naši ISKRI. Povedal je, da so realne možnosti za trajno sodelovanje bolgarske PTT z našim podjetjem, saj so . se prepričali na podlagi številnih referenc o odlični kvaliteti naših telefonskih naprav. Po' vrnitvi v domovino — je dejal. — se bomo prizadevali vzpostaviti trajne stike z ISKRO.
Marjan Kralj
Bolgarska PTT delegacija na obisku v Iskri. Desno od našega generalnega direktorja Via* dimirja Logarja sedi bolgarski minister PTT Stojan Tončev
Lanska nabavna dejavnost
Zaradi spremenjenih deviznih predpisov so se letos še bolj poostrili pogoji uvoza reprodukcijskega materiala in surovin
Decembrsko in hkrati letno poročilo Nabavne organizacije v Kranju obširno opisuje kako je potekala nabava v minulem obdobju in kakšne še dodamo težave bomo morali upOštevaif -letos. •
Za nabavo na domačem tržišču je prejela NO lani od. vseh organizaoij ZP specifikacij v 'znesku' 50 milijonov N diin. Pri sklepanju pogodb z vsemi dobavitelji je zato zahtevala najugodnejše pogoje, kar ji je v večini primerov tudi uspelo. Le-ti so bili:
—	konkurenčne cene v primerjavi z drugimi domačimi in tujimi ponudbami; .
—	najkrajše možne dobavne roke;
—	naj daljše;; plačilne roke iti' p6"mbžft^tl ;izr,avnava~pla-čil s kompenzacijami;
—	skupno z dobavitelji in morebitnimi posredniki skladišča za. iste vrste materiala' tako, da ni bremen j en razred 3;
—	potrebno tehnično pomoč, če bi 'jo naše tovarne rabile;
—	doseči pri dobaviteljih
Primerjava proizvodnje ZP Iskra (1966 -1967)
Tovarna	Plan v . 000 N din	Izpolnitev v 000 N din	°/o
Elektromehstdka	187.281	229.764	122,7
Elementi	64.415	61.406	95,3
Avtomatika	- 70.426	45.630	64,8
Sprejemniki	37.393	37.230	99,6
Aparati	52.432	46.180	88,1
Avtoelektrika	84.579	90,748	107,3
Elektromotorji	19.478	18.498	95,0
Naprave	26.288	32.596	124,0
Elektronika	14.353	10.959	76,4
Kondenzatorji	31.404	36.550	116,4
Instrumenti	15.552	17.620	113,3
Polprevodniki	14.898	19.903	133,6
Usmerniki	11.707	10.042	85,8
Mikron	4.912	6.237	127,0
PSO		13.388	—
ZZA	-	45.141	—
SKUPAJ PODjlTJE	635.118	721.892	106,5
uti
*
r-
£P Milili?
|gj(
P
"Sl

!%fl
i
: • —1 B	i JjbA'- '~±t
Wig"	»
E ¥$
■■«■■V C
Ippil
Obratni električar Viktor Biagotinšek in vzdrževalec, strojni ključavničar Julij Brenac ob kopirnem rezkalnem stroju (K članku o novi orodjarni na 5. strani)
ugodnejše rabate ža vrste, količine ih vrednosti dobavljenih' materialov.
Pri- panoge železne metalurgije. je nastopaja NO .pri železarnah JESENICE, RAVNE, -STORE, ZENICA in pri nekaterih1 grosističnih podjetjih enotno. Vendar pri teh dobaviteljih ni mogla doseči v minulem letu znatno nižjih cen, ker prodajajo vse železarne izdelke po uradno določanih cenikih Združenja jugoslovanskih železarn. Dosegla je popust samo pri na-. ročnikih za .velike . količine izdelkov.
Za letos je NO dosegla nižje cene za hladno valjane - trakove, predvsem zaradi naših enotnih potreb, hkraiti pa bo NO opustila dosedanji uvoz teh polizdelkov iz Madžarske, ker bo nakup pri Železarni Jesenice ugodnejši.
Zaradi velikih količim naročil in enotnega nastopa ZP ISKRA s6 železarne pričele z razvijanjem in proizvodnjo novih kvalitet in vrst materiala. Tako dobavljajo hladno valjane dinamo trakova brez reklamacij glede kvalitete. Na podlagi pripomb našega podjetja bo začela jeseniška Železarna v naslednjem letu -dobavljati še druge nove materiale kot npr. izolirano dinamo pločevino. Nekatera poboljšana jekla pa v naših tovarnah že preizkušajo. ,
Pri panogi neželezne metalurgije je nastopila NO enotno pri naslednjih dobaviteljih: Valjaonici bakra — Se-vojno, NFK — Novi Sad, KOM — Prokuplje, Djuro Salaj — Niš, Zorka — Šabac, RTB — Bor, Boris Kidrič — Šibenik, Ipipol — Slovenska Bistrica, Mariborske livarne — Maribor.
(Dalje na 6. strani)
Letos manj -in zahtevnejših
.■ če v kateri naši enoti, potem so prav gotovo v montažnem sektorju PSO ljudje med seboj najredkeje videvajo, a kljub temu opravljajo pomembne naloge v dobro celotnega združenega podjetja. Zakaj, je lahko vsakomur 'osno, saj so monterji vse leto razstreseni po vsej državi, kjer Iskra montira svoje telekomunikacijske. naprave.
vendar večjih montažnih del
sti vsi prisotni monterji, prav tako pa med drugimi tudi direktor PSO, Metod Rotar. Le-ta je delo kolektiva montažnega sektorja v preteklem leto ocenil kot zelo uspešno, prav tako pa izrazil zadovoljstvo tudi ob težnjih MS, da bi čimprej in kar najbolje nadalje uredil notranjo organizacijo in s tem ustvaril, pogoje za že uspešnejše poslovanje v prihodnje.
Pogled v projektivni oddelek našega montažnega sektorja v prostorih na Trgu VII. koii gresa ZKJ v Ljubljani
Tako so praktično, člani delovnega kolektiva montažne-. ga sektorja zberejo -enkrat letno na zares .delovni sestanek, na katerem kritično in samokritično prerešetajo svoje preteklo delo in skušajo na osnovi tukajšnjih ugotovitev in predlogov v „naslednjem obdobju svojo dejavnost še izboljšati.
Tudi leto® — 3. januarja fe bil v Ljubljani takšen delovni sestanek kolektiva montažnega sektorja, ploden zaradi kritične in razgibane razprave in uspešen v pogledu resničnih teženj kolektiva, da bi z boljšo organizacijo svojega dela in izkoriščanjem še obstoječih notranjih rezerv v letošnjem leta dosegli kar največje poslovne učinke.
Letošnji sestanek članov delovnega kolektiva montažnega sektorja je pokazal, da je bilo opravljeno lani obsežno in zahtevno delo in so bile pri tem povsem odpravljene številne nekdanje pomanjkljivosti, ki so se pojavljale pri delu v prejšnjih obdobjih. Kljub temu/ da so lani reševali vrsto problemov, pa so nekateri vendarle še ostali in prav zaradi le-teh montažni sektor na mogel doseči še boljših poslovnih rezultatov.
Eden izmed takih problemov na primer je ta, da je dela na posameznih gradbiščih zelo težko normirati, ker je še vse preveč predelave opreme, ker so dobave opreme pogosto krat nekomplet-ne, ker tehnična dokumentacija ni popolna, v precejšnji meri pa tudi zaradi tega, ker vartra kvaliteta opreme.
N ajpomemnbejši uspeh montažnega sektorja je bila lani prav gotovo dokončana montaža tranzitne ATC . v Kragujevcu, za kar je m# tažni sektor dobil vse priznanje PTT . podjetja, . nadalje montaža treh tranzitnih železniških central in vklopitev, mariborske in novogoriške omrežne skupine v avtomatsko omrežje. Le-tem, dobro opravljanim nalogam pa sledi še dolga vrsta manjših, ki so jih teni uspešno dokončali člani kolektiva montažnega-. sektorja.
Letos čaka montažni sektor sicer po številu manj, vendar pa toliko obsežnejših in zahtevnejših nalog, med katerimi je prav gotovo najveoja -montaža dve avtomatskih telefonskih central v Beogradu, ki bosta imeli zmogljivost po 10.000 telefonskih priključkov. V Ljubljani bodo montirali, oz. modernizirali telefonski promet z 12.000 novimi priključki, medtem ko bodo v Novem Sadu dve centrali s po 2.000 priključki, a v Skopju razširili zmogljivosti za nadaljnjih 4.-000 priključkov. Razen naštetih večjih nalog, bodo letos dokončali še montažo telebani, naprav na progah Sarajevo — Plode, Zagreb — Rijeka in Jesenice — Zidani most.
Ob reševanju vprašanj notranje organizacije dela v montažnem sektorju pa niso 'pozabili tudi na nadaljnje strokovno usposabljanje zaposlenih v čemer vidijo še boljšo perspektivo za svoje bodoče delo.
vZP
■ Poročiloma predsednika delavskega sveta montažnega sektorja Srečka Berčiča in direktorja Živojjana Abramoviča je sledite plodna razprava, v kateri so sodelovali zla-
Ne bo ob koncu odveč še bežen pogled na razpredelnico in na številke, ki še bolj nazorno povedo, kako pomembno je deloval montažni sektor v letih od 1964 doslej.
(vse v 000) S din
	Realizacija 1964 1965 1966			Plan 1967	Realiz. 1967
število zaposlenih	144	138	Í33	150	136
Celotni dohodek	565.761	624.000	790.000	820.000	911.375
delo	329.000	390.000	516.642	500.090	561.650
material, ost.	236.761	243.000	273.358	329.999	349.717
CD/1 zapos. ,	3.928	4.522	5.939	5.467	6.701
delo na 1/zap.	2.800	3 285	3.900	3340	4.130
Ker so nekatere navedbe v poročala s- seje DO ZP, objavljenem v št. 3 časopisa «Iskra« z dne 27. 1. 1968 in podpisanem od tov. Marjana Kralja, dokaj tedencioane, zahteva koldkiiv ZZA, da se objavijo naslednja Zavodova stališča: -
Tov. Marjan Kralj v uvodnem delu trdi, da je dobite ideja o organizaciji panog pri poznavalcih urejenega ekonomskega poslovanja veliko pristašev. Ne vemo, kje je tov. Kralj v predlogu organizacijskih sprememb v ZP videl urejeno ekonomsko po-, slovauje, ko je vendar dokaj jasno, da je ravno ekonomski del v predlogu ostal povsem neurejen. CeBotni predlog je namreč pustil v nemar osnovni pogoj za uspešno reorganizacijo, urejene ekonomske odnose, ki hi zagotavljali enotno ekonomsko politiko celotnega podjetja.
Ta neurejenost ekonomske strani predloga je dokaj jasno prišla do izraza na sestanku med člani posebnega strokovnega teama im med predstavniki Zavoda dne 18. 1. 1968. Medtem, . ko predlog predvideva koncertraoijo celotnega dohodka ha nivoju, panog, pa Zavod zatrjuje, da je v primeru, če želimo spro-vajati enotno poslovno in ekonomsko politiko, potrebno najti način združevanja sredstev na nivoju Združenega podjetja. V kolikor to: ne bo urejeno, bo trditev .tov. Marjana Kralja, da bo v predteganir organizaciji odpravljen nemogoč sedanji položaj združenega podjetja in da bo podana možnost kreiranja enotne poslovne politike, ostala na trhlih nogah, verjetno na še bolj trhlih, kot je bite doslej.
Po mnenju Zavoda tudi ne drži piščeva t-rddtev, da ta študija poglablja integracijski sistem in ga učinkoviteje stimulira, ker je iz predloga dokaj- jasno vidna 'izrazita decentralizacija v ZP v škodo integracijskih hotenj in v korist stremljenja po čim večji avtonomnosti bodisi-panog bodisi servisnih enot.
Tov. Kralj je v svojem poročilu jasno napisal, da nov sistem pomeni .dejansko raz-formiraaje PSO in Zavoda, čeprav, so člani strokovnega teama zatrjevali, da predložena študija vsaj glede na
Zavod nima' tega pomena.
Precej demagoška je peščeva trditev, .da se z razforeni-ranijem Zavoda nekateri, nočejo sprijazniti, če bi bilo pisanje tov- Kralja konstruktivno, bi moral povedati, zakaj se nekateri s. takšno rešitvijo ne strinja)©.
Zelo verjetno je imel tov. Kralj na razpolago stališča Zavoda, napisana y odgovoru Zavoda na predlog organizacij skifa sprememb, v katerih so strokovno in ne demago-ško obdelani razlagi, zakaj je kolektiv Zavoda proti njegovemu razbitju, če navedemo na splošno samo dva; po vsem sveta se razvojni kadri im opreme združujejo v institutih, nikjer na .svetu se. še mi zgodilo,, da bi že ©b-.stogsdi raziskovalni© pazvojni instfeut razformirali in kadre ter opremo razdelili na tova-vaBne.
Najbrž ni »Iskra« tisti fenomen v svetovnem gospodarstvu, za katerega veljajo povsem drugačna merila, kot za ostale gospodarske organizacije na svetu.
Kaj pomeni združitev razvijalcev, proizvajalcev in prodajalcev eoe panoge v eno organizacijsko enoto,, si po 'mnenju pisca lahko vsakdo že sam predstavlja, lahko pa tudi ne. "Vsak si najbrže še lažje predstavlja,, kaj pomeni razmetavanje strokovnega kadra im opreme, M je bite tekom jet s trudom im ogromnimi stroški nabavljena.
Nadalje v čem je podana v predlogu •osebna odgovornost, Morila v poslovnem odboru? Tudi peslcnmi odbor je kolektivni organ in. samo kolektivno sprejema odločitev. Kje je osebna -odgovornost?
V zvezi z osebno odgovornostjo samo nekaj- besed ; o vodenju. Obe švicarski študiji zatajujeta, da je sedanja organizacija takšna, da vodenje sploh ne pride d-o izraza. Po novem predlogu ni nobene -bistvene spremembe. Če samo .en član - poslovnega odbora nasprotuje' predlagani odločitvi, jo ni mogoče izvesti, Kje je tukaj k-ompentan-ca gen. direktorja in s tem v zvezi tudi osebna odgovornost. Vse ostane zopet samo na prepričevanju več ali manj brezuspešnem. Tudi zaključek poročala je napisan v smislu tistega »primate tatu«, ko se kaže na Zavod kot nosilca
.sporaižfa vprašanj, ne da M bdite nakazama in s stališči Zavoda pojasnjena ta spotnai vprašanja. Razen tega, pa) mam. je poznamo, da tudi i»! katere tovarne niso posebn» navdušene ¡nad predlagano rej šiivijo.
Glede na vse navedeno sma| tram©, da bi : boi- kootsitrakitmf mi pristop k -obravnavanju! vprašanja reorganizacije; da se v primeru, če se omenja/. Slo je proti predlaganim stališčem, pove tudi zakaj. Sam« -razmetavanje besed in fral nikomur ne koristi.
Pa še skupna stališča s sej .»tanka med sestavljale-! tegal predloga in predstavniki Zal voda:
a)	pr-edtog naj -bi predvideli možnost, da M Združeno psd-j jet je Iskra vendarle posloval 1© bot ekonomsko enotna or-J ganizacija.
b)	Zavodova stališča so vj bistvu sprejaudjiva ter je zal radi tega treba določena staj liščte pred zasedanjem BO uvesti v predlog, nekatera pa točneje definirati,
c)	Razčistiti je treba poji me raziskave, osnovni razvoj,! proizvodni razvoj, ¡»plakata« ni razvoj, da bi bala tofaaj čenja več aM manj enotna.
•d) Predvidena panožna ar-l ganizacija ni identična ,s kla-j sačno panožno o-rganizacijcl ker je ta možna samo prit enotnem podjetju. Tu gre sa-j mo za funkcionalno poveza-j vo samostojnih -enot.
e) Da Strokovni team pd;j tegne k "sodelovanju tuJij predstavnika Zavoda, ki bij lahko vsak čas tolmačil Zavodova stališča in jih kon-J frontiral s stališči komisije oz. teama.	1 ,
Zavod za avtomatizacijo
PRIPOMBA:
Team za dopolnitev -organ nizacije ZP Iskra pripominjaj k navedbam k temu članka,! da ni točna trditev Zavoda, J da bi na tem sestanku bilo j med. sestavijalci predloga organizacijskih sprememb ZPj in ZZA doseženo kakšno skup-j no stališče, ampak je šlo saj .tem sestanku le za izmenja-j vo mnenj.
Team za dopolnitev organizacije ZP Iskra Kranj
V zvezi z organizacijskimi Spremembami ZF Iskra se razvijajo razprave,, ki v mar. 'siten ¡kvarijo pravo sliko. Sklicujejo se na strokovnost, pa so dejansko daleč od res--mice in od ustaljene prakse v svetu. V tretji ' številki našega glasila smo v poročilu o razpravi na 14. seji UO ZF Iskra opazili tak način reševanja.. K hvali panožne organizacije je dodano, da pomeni tak sistem »razformira-nije PSO in ZZA«, s čemer pa še nekateri nočejo sprijazniti.
Smatramo, da je potrebno delovne ljudi našega združenega podjetja seznaniti z. dejanskim stanjem,, zato v imena ZZA podajam kratko informacijo o našem stališču,.
Prvi pobudnik za panožno organizacijo v podjetju je bil že V letu 1963 ZZA. Po našem tedanjem predlogu je tudi sedaj strokovna ‘komisija prevzela naziv »panožna organizacija«, ker smo dokazali, da uporaba vojaških izrazov (divizije, divizijska in štabna organizacija) ni na mestu. To dejstvo pa postavlja ZZA v povsem drugačno luč in si-_ cer kot predlagatelja in ne kot nasprotnika panožne or-.gandzacijje podjetja, kar skušajo nekateri prikazati.. V tej zvezi smo tudi predlagali način uvedbe srednjeročnega1 in dolgoročnega planiranja na osnovi tržnih analiz in podrobnega študija proizvoda. ¡Namesto, da Si generalna direkcija našega podjetja ukrepala, so vsi naši predlogi ostali v predalih. Treba je bilo počakati na mednarod-, ne študije, ki so »odkrile« že prej, predlagane teze ZZA.
Ker je v predlogu organizacijskih sprememb kopica nepojasnjenih in strokovno nedodelanih predlogov, se
bom omejil samo na raziskovalno razvojno delo.
Glede mnenja o raziskovalno razvojnem delu se obe inozemski študiji razlikujeta.
Battelle trdi, da ima centralna raziskovalno razvojna organizacija prednosti pred raziskavami in razvojem v tovarnah. Nasprotno pa je. IMEDE mnenja, da spadajo raziskave in razvoj v panoge.. Battelle Memorial Institute torej predlaga raziskave, in razvoj v centralnem zavodu, pod neposrednim nadzorom, centralne uprave, zato da bi zagotovili dolgoročnejšo rast. Trdijo, da so- glavni vzroki za težko stanje ZZA nerešeni ekonomski problemi in dej,-stvo, da je Iskrina uprava le redkokdaj predložila tovarnam predloge za nove izdelke.
Battelle predlaga centralni zavod na osnovi svojih praktičnih izkušenj,.. Sedež ima. v ZDA, podružnici pa vrFranke furtu in Ženevi in še ukvarja pretežno s tehničnimi raziskavami in razvojem in le v manjši meri z gospodarskimi iti. informacijskimi raziskavami.
Švicarski institut IMEDE pa študira le vodenje podjetij in. nima. svojih tehničnih raziskovalnih laboratorijev. Kljub temu, da je na dlani čigav predlog ima večjo strokovno težo, se nismo hoteli opredeliti samo na osnovi teh dveh mnenj. Zato je strokovni kolegi j'ZZA zavzel stališče: zagovarjali bomo le mnenje, ki je strokovno popolnoma utemeljeno. Pripravili bomo študijo, ki naj dokaže, kateri od obeh predlogov je pravilnejši.
Najprej smo naredi®: analizo vsebine dela institutov in zavodov v -svetu,- tako da smo pregleda® razne pro-
grame in poročila nekaterih znanih organizacij. Raziskava je pokazala:
—	Industrijske raziskave so vedno združene z razvojem, zato je pravilno govori® le o-raziskovalno razvojnem del® (R + H).
—	Razvoj je logično nadaljevanje apUkativnih (uporabnih).1 raziskav. Z njim definiramo razvojno, konstrukcijsko in tehnološko dokumentacijo, izdelavo prototipa, opravimo verificiranje prototipa, razvoj specialne proizvodne opreme, dotočimo organizacijsko tehnične pogoje ter skrbimo za izpopolnjevanje izdelka v fazi vtekavanja proizvodnje.
—	Zaradi velikega obsega na-Iog, ‘ki so zajete v pojmu »razvoj«, se pojavlja v svetu tudi bližja opredelitev. V slovenščini ju najlažje označimo s . pojmoma: osnovni in proizvodni razvoj in sicer: .
—	osnovni razvoj je razvoj do 'laboratorijskega prototipa z vsemi meritvami in razvojno dokumentacijo, pri čemer so upoštevane' proizvodne možnosti,
—	proizvodni razvoj pa pripravi tehnično dokumentacijo za proizvodnjo (delavniške načrte, predpise, končni prototip, izpopolnjevanj e doku-metacije v fazi vtekavanja proizvodnje, tehnološki razvoj, razvoj opreme itd.).
Ker je za formiranje ¡stališča, kam naj; spadata oba razvoja važno poslovanjSs' -smo naredi® tudi odgovarjajoče analize in sicer:
—	analizirali smo nastanek in rast 17 zavodov ih institutov v svetu,
—	prfištudirali analizo sku- . pine ameriš. avtorjev, ki so obiskali 34 ameriških kompa-nij in 2 institucij bvglede pravilne lokacije razvoja, in raziskav. v podjetjih s pahožno organizacijo in
—	upoštevali mnenje ameriških . strokovnjakov, - ki se ukvarjajo z organizacijo vodenje raziskovalnega dela.
Zaključki te analize so:
1.	Večja podjetja formirajo centralne raziskovalno razvojne organizacije tako, da potegnejo strokovnjake iz tovarn. Rešijo jih dnevnega rutinskega dela, da se lahko posvetijo ptespektivnejšim nalogam.
2.	Mala samostojna podjetja združujejo sredstva in organizirajo skupne R + R institute a® pa se poslužujejo obstoječih javnih zavodov in institutov.
3. Minimalen obseg R + R skupine je 150 oseb, ker je manjša organizacija nerentabilna.
4.	Zgornja številčna meja R -I- H organizacij ni jasno začrtana, vendar ne presega 2400 oseb na isti lokaciji.
5.	Kljub temu, da imajo svetovna podjetja., na vseh celinah, prevladuje enotno vodstvo razvoja in raz-
Iz obrata tovarne električnih aparatov v Dobrepolju: An- iskav. Podjetje BMo6rolux ton Novak pri punktiranju (električnem varjenju) ses- ima npr. tovarne na vseh ce-tavnih delov RB-2	liftah, vendar ima samo en
centralen razvojno raziskovalni. laboratorij v Stockholmu, ki pripravi dokumentacijo do končnega prototipa.
6.	Nikjer ni mogoče zaslediti prakse, da bi zavode in institute razformira® in jih. zaradi boljše sodelave razdeli® med tovarna Razvoj institutov iz. ene na več- lokacij nastaja samo zaradi »lova« na znanstvenike v novih kulturnih centrih, nikakor pa se pomeni podpiranje industrijske miselnosti.
7.	Industrijske raziskave so povsod združene z osnovnim razvojem in z osnovno ¡konstrukcijo do laboratorijskega prototipa. V mnogih primerih vključujejo v centralne laboratorije tudi proizvodni razvoj in pilotsko proizvodno (poskusno proizvodnjo).
8.	Strokovnjaki so si edini, da jie najprimernejše organizirati skupne raziskave in. razvoj ter panožne raziskave in razvoj na skupni lokaciji pod skupnim vodstvom. Cilj take organizacije je ohraniti kolikor mogoče prednosti razdeljenega razvoja na panoge, vendar se izogniti njihovim slabostim.
AnaHza je torej jasno povedala,; kakšno je strokovno stališče v svetu. Ker ni v nobenem primeru, mogoče dokazati razdelitve centralnih, laboratorijev med torvanne, smatramo, da je predlog strokovne komisije Iskre edinstveni predlog v svetu. Dokazuje pa tudi to, da .je predk>g_JMEDE nastal pod vplivom- Iskrinih »strokovnjakov«.
Da bi ZZA zainteresiranim problem čimbolj približal, jo izdal sestavek: »Messto ZZA v bodoči organizaciji ZP Iskra Kranj«, ki ga vsak interesent lahko naroči v tajništvu ZZA..
Direktor ZZA	-
Franc Dobnikar
PRIPOMBA:
Team. za dopolnitev organizacije- ZP Iskra pripominjaj da je o prvem predlogu za organizacijo- ZP Iskra razpravljal z zunanjimi- predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in družbeno-politič-nih organizacij in s predstav» nki Zavoda. Predlog je bil obravnavan- na komisiji za oar-ganizacijsko-kadirovska vprašanja prt ZP Iskra ter na: upravnem odboru ZP Iskra, Obravnavan bo. še z. nekaterimi zunanjimi- dmžbenopoii--tionim-i predstavniki, predstavniki Prodajno-servisme organizacije in -Nabavne organizacije ter bo potem v. smislu sklepa upravnega odbora kompletiran in predložen v obravnavo članom delovna skupnosti. ZF Iskra. dami delovne skupnosti ZP Iskra bodo o predlogu teama pravočasno obveščeni tako, da sa bodo lahko o predlogu izjasnili. Predlog bo vseboval tudi razloge- teama,- zakaj posameznih predlogov ZZA ali od dragih danih pripomb ni mogel sprejeti.
Team za dopolnitev organizacije ZP Iskra Kranj
Lado Gorenc dela na univerzalnem rezkalriem stroju
Proizvodnja ZP v letu 1967
Tovarna	Plan v 000 N din	Izpolnitev v 000 N din	%
Elektromehanika	221.536	229.764	103,7
Elementi	98.768	61.406	62,2
Avtomatika	58.332	45.630	78,2
Sprejemniki	56.026	37.230	66,5
Aparati	52066	46.180	8S,4
Avtoelektrika	105,941	90.748	85,7
Elektromotorji	23.848	18.498	77,6
Naprave	37.027	32.596	88,0
Elektronika	16.750	10.959	65,4
Kondenzatorji	38.034	36.550	964
Instrumenti	16.633	17.620	105,9
Polprevodniki	24.759	19.903	80,4
Usmerniki	10.358	10.042	97,0
Mikron	14.534	6037	42,9
PSO	13.000	13.388	103,0
ZZA	38.436	45.141	117,4
SKUPAJ PODJETJE	826.248	721.892	87,4
Iz tovarne električnih merilnih instrumentov Otoče
V letošnjem letu težji pogoji
Naša tovarna električnih merilnih instrumentov — Otoče
»Ni mi žal, da sem kupil električni brivnik Braun-lskra«
Pismo porabnika
brivnika »Sixtant«.
Prav po naključju, ml .je prišlo v roke vaše nagraidino tekmovanje. «Električni brivniki«; Neodvisno od tega, da sem ga dobil (prospekt) po 15. januarju, bi nekaj povedal o kakovosti vaših brivnikov. Sicer nisem pristaš reklamiranja, ko se odločam za kak nakup. Izkušnje ■ nas namreč učijo, da se žal pogostokrat za bolj ali manj ttspelo reklamo v praksi'ponuja dokaj ceneno blago dvomljivih kako-vesti.
Glede vaših brivnikov pa sodim, 'da je povsem odveč širokopotezna reklama, ' ker pomeni' že znamka brivnika pojem kakovosti med vsema tovrstnimi izdelki, vsaj na evropskem tržišču,. ki mi je slučajno poznano. Ni namreč golo naključje, da se tudi ostali izdelovalci postopno približujejo sistemu, ki je lasten Braunovemu — torej vašemu brivniku. Razen kakovosti (in-na to zunaj nekaj dajo!) ni nazadnje ugodna tudi cena.
In da ne, bi ponavljali 'vsega, kar je že bilo napisane-
ga o tem brivniku, le še tale. pripis. V dvanajstih letih, odkar, .uporabljam brivnik znamke »Braun« — brijem pa se dnevno —' mi ni enkrat samkrat zatajil. V tem času sem edinole menjal dive mrežici. Vzporedno s »svojim« aparatom sem preizkusil domala vse' ostale tvrdke, pa nisem z nobenim dosegel tako zadovoljivega britja kot z aparatom »Braun«.
Pred leti sem ga tudi priporočil znancu in ob neki priložnosti sva ga zanj kupila v Miinchenu. Bil je zelo zadovoljen z njim, kljub temu, da sem ugotovil, da ga sploh ni znal vsestransko uporabljati. Namreč, on, sploh ni obračal glave. Marsikdo tega verjetno ne ve, da si z brivnikom »BRAUN — ISKRA« lahko brado — daljšo— striže in brije, če tištrer/ho obrača glavo. To je zame in za'vsakogar, ki se dokoplje do tega 'neprecenljivega brivnika prednost, ki jo ima »Braun« pred ostalimi brivniki. Zakaj — koža po britju z vašim brivnikom ni rdeča — vrneta pre-
prosto zato, ker je z brivnikom ni treba drgniti. Daljše dlake, si najprej skrajšamo s striženjem, tako skrajšane pa potem brez muke gladko, obrijemo in ne zapušča ' posameznih dolgih dlak, ker jih skrajšane vibracijski nož pod mrežico gladko odreže.
Za konec le še tole. Prvi brivnik »Braun«, ki brezhibno deluje še danes sem kupil v Nemčiji pred 12 leti. Za »rezervo« sem se-Opremil se-1 daj tudi z vašim. Lahko mi verjamete, da sem pri tem aparatu edinkrat doživel, da ob nakupu »Braun« aparata izražena — zame vljudnostna,' fraza: »Ne bo vam žal«, v vsem tem času toda za hip ni omajala mojega zaupanja in tudi mi res ni žal, da sem se zanj odločil.	.
Kot dolgoletni koristnik brivnika »Braun« sem prepričan, da tudi vašemu podjetju ni žal, da ste šli v kooperacijo s to sojidno firmo; Osebno sem prepričan, da ste imeli zopet pri izbiri partnerja srečno roko, kar pri. naših podjetjih ni vedno primeri
Tovariško vas pozdravlja Jesenšek
»Naša tovarna je dokaj odvisna od izvoza, zato jo vsaka gospodarska sprememba tako z izvozne ali naše države precej prizadene. Tako je npr. padec angleškega funta za nas neprijeten, ker izvažamo v Anglijo. Prgv tako je neprijetno, če med izde-lavno serijo instrumentov spremenijo z naše ali kupčeve strani merila kvalitete, zaščite, embaliranja itd. PSO, ki je hkrati edini kupec in pro-
bi bil tudi dober plačnik. Ker pa vsa »Iskra« -zaradi poostrenih pogojev reforme boleha na pomanjkanju .finančnih sredstev, moramo plačilom z zamudo izkazovati skoraj samoumevno »pravico«, ki pa povzroča izredne težave in probleme našemu kolektivu in kot kaže, tudi drugim.
Ko je upravni odbor pred kratkim sprejel plan proiz-
Kljub velikim težavam ugoden poslovni zaključek za leto 1967 — Kolektiv se zaveda ostrine reforme
Naša tovarna električnih dajalec naših instrumentov, instrumentov v Otočah je je v bistvu dober partner, če kljub težavam in številnim bi hkrati imel možnosti, da problemom dokaj ugodno končala poslovno leto i 1967.
Iz razgovora s sekretarjem
radi novih deviznih predpi- s
sov in težkih tržnih pogojev.	j "! j*” ¡Jsl'
kaj novih strokovnih moči z	.
povedal predsednik delavske-
ga Sveta tov. Alojz žibert v Predsednik DS Alojz Žibert kratkem tole:
vodnje za letošnje leto, je bilo ugotovljeno, da so tržni pogoji težki, planiranje bo zato težavno, ker bo treba dinamičen plan' proizvodnje upoštevati bolj po vrednosti kot po asortimentu. Vse to dokaj podražuje proizvodnjo, skrb za naročila pa neugodno vpliva na tempo dela.
Kljub vsem naštetim tegobam, pa vsaj upamo, da do kakšnih posebnih odstopanj ne bo prišlo. Razumljivo je, da se bo moral vsak član kolektiva krepko zagrizti v delo, če hočemo, da bo tudi to leto uspešno.
Ben
Proizvodnja v ZP v decembru 1967
Tovarna	Plan v 000 N din	Izpolnitev v 000 N din	%
Elektromehanika	19.532	19.227	98,4
Elementi	9.424	4.161	44,1
Avtomatika	5.824	4.028	69,2
Sprejemniki	5.033	3.557	70,7
Aparati	5.540	4.646	83,9
Avtoelektrika	9.121	7.747	84,9
Elektromotorji	4.609	1.721	37,3
Naprave	2.074	5.971	287,9
Elektronika	3.486	2.143	61,5
Kondenzatorji	3.171	2.932	92,5
Instrumenti	1.436	1.515	105,5
Polprevodniki	2.221	1.935	87,1
Usmerniki	924	593	64,2
Mikron		 .	709	—
PSO	1.186	1.665	140,4
SKUPAJ PODJETJE	73,581	62.550	85,0
V naši novi orodjarni se začenja delo
V soboto, 27. januarja je bila v naši. orodjarni na Stegnah v Ljubljani dokončana 'montaža razpoložljivih strojev. Zanimivo pri tem je dejstvo, da so montažo vse
kovinarjev, ki so trenutno, brez zaposlitve, ni tako majhno, med njimrte: primanjkuje takšnih, ki bi jih nova orodjarna potrebovala, tudi pa ne gre, da bi jih tu pre-
Jože Urh pri delu na stroju za ploskovno brušenje
strojno opreme opravili v času, ko so v delovnih prostorih orodjarne; -delali v šc razni obrtniki, mizarji,inštalaterji, pleskarji' in električarji in, da so montažo opraviti v lastni režiji, z delavci, ki v orodjarni že. delajo. Pri tem še niso dovršena nekatera pleskarska in električarska dela, vendar tudi le-ta gredo h koncu. I. j
V naslednjih dneh; bodo preskusili trse stroje in mon-tirano opremo, prav tako pa tudi s preskusi pri praktič-nem delu ugotovili strokovno; r&ven tistih delavcev, ki že sestavljajo ' sedanji -‘delovni kolektiv nove orodjarne.
: Trenutno je v orodjarni zaposlenih 24 delavcev, pričajo pa še prihod nadalj-; njih 12. Čeprav so bile pred časom napovedi, glede strokovnega kadra dokaj optimistične, Vse kaže, da le ne bo ■tako lahko dobiti, potrebnega" števila solidnih strokovnih delavcev, ki bi zagotovili čim Prejšnjo redno proizvodnjo orodjarne. In. čeprav število
učevali in vzgajali, kajti potrebni _ so : delavci-, ki bodo usposobljeni lahko takoj samostojno prijeti za -delo. Se zlasti pri tem primanjkuje brusilcev, za Kar pa je vodstvo nové orodjarne že v razgovorih z Zavodom za zaposlovanje, da bi brusilce pre-šciaii iz nekaterih drugih kovinarskih poklicev. Problematični pa so seveda tudi konstruktorji orodja, saj jih povsod .primanjkuje.
Za začetek nameravajo v orodjarni delati predvsem za potrebe organizacij ZdrUže-. nega; podjetja Iskra, pozneje seveda -m, če bodo ná razpolago proste proizvodne zmogljivosti pa tudi za naročnike izven. Iskre; Med prvimi našimi tovarnami, ki je orodjarni jé že dala prva podrobna naročila za. določena orodja, je bila tovarna polprevodnikov v Trbovljah in v naslednjih dneh, ko bodo kbnčani preskusi strojev in zaposlenih, se bodo že lotili izpolnjevati te svoje prve delovne naloge. Računati je, da bodo začela .pritekati naroči-
la tudi iz drugih naših tovarn, saj so več ali manj povsod določene težave z orodji za redno proizvodnjo.
Seveda orodjarna s tem še ni dokončno opremljena, saj manjkajo' še delovne mize in .večina domače, opreme. Temu so krive zamude s strani domačih dobaviteljev, medtem ko je dobava in montaža predvidenih strojev in strojne opreme že vsa na mestu. Stroji in strojna oprema je sodobna, in ob dobrih strokovnih delavcih, ki se bodo z vsem znanjem in, prizadey-, nosijo' lotili "bodočih "delovnih' nalog, zagotavljajo ' - Solidno kvaliteto tudi najzahtevnejših orodij,;.'ki jih. potrebuje sodobna industrija; Doseči kvaliteto in zlasti tudi izpolnjevati dobavne roke, to sta želji za sedaj sicer še maloštevilnega kolektiva, ki pa si1 na -vso mčč-žpli, da bi delo v orodjarni čim prej • steklo in bi né' bili zaman, vsi, doslej vloženi napori, i
Glede na to, da - , j e naša ; nova orodjarna na Stegnah nastajala v prav' posebnih pogojih i,n okoliščinah, njen položaj prav gotovo hi lahak in bodo Vsaj prva; leta, potrebna; izredna prizadevanja tako delovnega kolektiva, kakor tudi celotnega zdinilP1!®" gii podjetja,' še." zlasti pa razumevanj o s strani. naših tovarn. Rilo bi želeti, da bi se le-te . čimprej . ; in v celoti usmerile na nahočaraje orodij. doma in tako zagotovilo novi orodjarni. dovolj dela. Tega ji ne' bo smelo manjkati,, saj . ima že sedaj več. kot velike obvemogti. do 'anuitet, katere pa bo lahko odplačevala redno. le, če bo njen kolektiv polno založen z naročili.
Kot vidimo, se, je poskusno delo v naši novi orodjarni,
Na sliki je Jože Kumar pri zastružilni stružnici
praktično že začelo, sicer brez kakšnega . posebnega hrupa, pač pa v' 'globoki želji slehernega,' ki je v njej zaposlen, da bi delo, teklo kar-najbolj uspešno tako za na;, ročnike, kakor tudi za samo orodjarno, katere rast; bi morala biti veliko hitrejša od njenega dosedanjega, nastajanja.;'
Iz bežnega pogovora s. sedanjimi strokovnimi delavci» in vodstvom orodj arne; j e razbrati, da je tu doma velika volja, neomajna prizadevnost in globoka -želja po čim
prejšnji uveljavitvi in s tern seveda tudi. želja po upiavi-t čenbsti formiranja; , lastnesf skupne ' orodjarne v okviru združenega podjetja. ;
Ih naša želja? Predvsem to,' da bi orodjarna čim prej dobila.. potrebne strokovne de-; lavce in 'zadosti naročil, s čiš mer' bodo dani. pogoji za njen nadaljnji razvoj;, in .uspešno poslovanje .bi .slednjič '— potrebno j-i je vse razumevanj^ naših tovarn . pri naročanju orodij za njihovo proizvod-, njo!.
wsmBSM
Za zdaj, ko v hali naše nove orodjarne v Ljubljani na Stegnah še manjkajo delovne mize in ostala domača oprema, se sodobni stroji, že montirani in po večini tudi - že preizkušem v delovanju, skoraj izgubijo. Upati pa je, da bo slika v orodjarni kmalu drugačna in bo delo steklo vsaj po pričakovanjih za sedaj še maloštevilnega delovnega kolektiva
Lanska nabavna dejavnost
(Nadaljevanje s 1. strani)
Dotok teh materialov pa je NO usmerjala v vrednosti 80% prek grosistov in to zaradi posrednih in neposrednih razlogov. Posredni razlogi so npr.: Potrebe naših tovarn so zelo različne — od naročil 1 kg do nekaj ton. Pri morebitnih manjših naročilih bi že embalaža presegala vrednost materiala. Specifikacije vsebujejo več ko
veda izredno ugoden za naše podjetje, ker povečujemo prodajo in znižujemo postavke na razredu 6 pri PSO in naših tovarnah. .
NO je registrirala lani naslednji promet za posamezne panoge:
—	panoga 114. železna metalurgija N din 9 milijonov
—	panoga 115, neželezna
ljana, ELEKTROMOTORJI — Železniki, USMERNIKI — Novo mesto in PSO — Servis.
Negativni saldo pa: SPREJEMNIKI — Sežana, AVTO-ELEKTRIKA — Nova Gorica, NAPRAVE — Ljubljana, ELEKTRONIKA — Horjul, KONDENZATORJI — Semič, INSTRUMENTI — Otoče,
120 pozioij, pn čemer je strjja jj 15 milijonov
a> K1 — ostale panoge, predvsem
metalurgija N din 20 milijo- POLPREVODNIKI — Trbov-nov	lje, MIKRON — Prilep, BAŽ
panoga 119, dektrotedu-
— Ljubljana in ZZA — Ljubljana.
Za letonšje leto so se izredno poostrili pogoji pri naročanju reprodukcijskega materiala in surovin iz uvoza. Naše podjetje bo moralo ob zaključku posla oz. prijavi zaključka blokirati razpoložljiva devizna sredstva in do vrednosti zaključka 5.000 dolarjev položiti takoj dinarsko vrednost. Za vrednosti nad 5.000 dolarjev pa bo morala NO položiti, dinarska sredstva 30 dni, v naprej. NO bo morala potemtakem vse večje nabave plačevati v naprej.
Menjava režimov uvoza je spremenila tudi dosedanjo strukturo:
LB LB O
% %
GDK
%
RK
%'
1967
1968
25
29
28
5
47
63
To pomeni, da bodo morale tovarne v letošnjem letu kriti. uvoz s povečanim izvozom, čeprav so imele lani dosti izvoza po režimu LBO.
Marjan Kralj
ugodneje vključiti grosista
—	,	,	.	-	■_ _________ C'O'UUJ.U	— — — ' “
jemlje material od proijva- kemična N din 4 milijone.
jalcev na zalogo, daje rabat, sicer pa so cene vsklajene med ZP ISKRO in direktnim proizvajalcem. Izmed neposrednih razlogov je morda najbistvenejši, , da potekajo plačila s kompenzacijami, ki ne bremeni naših tovarn. Potrebne količine materialov pa dotekajo v tovarne na odpoklic ali po obvestilu NO.
Položaj v tej panogi se je letos bistveno spremenil in sicer našemu podjetju v. korist. Še ugodnejše pogoje pa bomo dosegli z enotnim nastopom. Osnova zato so dejanske specifikacije.
Pri panogi elektroindustrije je imela NO v začetku lan-
Sporno določilo zakona o kreditnih poslih s tujino
‘ Gospodarska zbornica SRS skupno s prizadetimi organizacijami
Pri uvozu reprodukcijskega materiala in surovin je znašala decembrska obračunana vrednost osem milijo' -	v)	,
nov n din, eeobračunana pa vztraja da se ugotovi protiustavnost 31. čl. omenjenega zakona
še slabe tri milijone N din.
Decembrski plan je izvršila NO v višini 94,81 %.
Celotni pregled uvoza izkazuje, da je podjetje realiziralo plan ^istega uvoza reprodukcijskega materiala s 78,42 odst., medtem ko je bil kumulativni plan izvršen s 118,06 % upoštevajoč tudi uvoz koaksialnega kabla za PTT, sestavnih delov za BRAUN ter uvoz za druga podjetja izven ZP ISKRA.
Primerjalni pregled uvoza
Kot smo v decembru že poročali na tem mestu, je upravni odbor Gospodarske zbornice SR Slovenije že pred meseci sprejel sklep, da sproži pri Ustavnem sodišču Jugoslavije postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti 31. člena zakona o kreditnih poslih s tujino. Temu predlogu so se pridružile tudi nekatere organizacije, med njimi naša ISKRA, člen 31. namreč razveljavlja pogodbe med gospodarskimi
na tako, kot sta ju prikazala Gospodarska zbornica in delavski svet ZP ISKRA v svojem predlogu Ustavnemu sodišču. To trditev potrjuje tudi dejstvo, da so pooblaščeno banke že obvestile gospodarske organizacije o stanju ne-
organizacijami in bankami z retroaktivnim učinkom poravnanih obveznosti na dan
škega leta precejšnje t^ave z	m	izvoza na
nabavo lakiranih žic določe- SS|_________________„„
ter hkrati jemlje samoupravnim organom organizacij pravico odločanja o uporabi lastnih ustvarjenih deviz oz. odločanja o uporabi tako imenovane retencijske kvote brez kakršnihkoli omejitev razen, če naj bi s temi devizami plačevale uvoženo blago, ki presega določeni blagovni kontingent.
konvertibilno vse leto 1967:
področje za
nih dimenzij tako, da je morala nekaj teh materialov uvoziti. Pred začetkom polletja se je položaj spremenil, ker so proizvajalci podražili cene svojim izdelkom. NO je
pri pogajanjih s temi prodz- _______________
vajalci uspela znižati cene, m FK-TRoMFHANTKA da so bile v povprečju mzje ELEKTROMEHANIKA
od uvoznih. NO je dosegla	•
tako prihranek približno ELKMKNil-,
organizacija
odnos - uvoz po režimu GDK: izvoz na .kofReirt. področje v % -
800.000 N din. Ugodnost se je povečala s tem, da imamo'sedaj skupno skladišče, ki ne bremeni razreda 3. Dogovor o nižjih cenah je v veljavi še v naprej. Seveda pa ga bodo koristile le tiste naše organizacije, ki so prijavile potrebe po teh izdelkih NO.
Pri ostalih panogah je dosegla NO najugodnejši dogovor s tovarno COLOR — Medvode. Cene pri tej tovarni so konkurenčne v primerjavi z vsemi drugimi proizvajalci.
Ostale proizvode kemične industrije je NO združila pri nabavah prek podjetja Teh-nomerkator — Celje, ki' je hkrati tudi naš kupec. Tako so potekala vsa plačila s kompenzacijami. NO je vključila v to nabavo tudi Kemično tovarno v Podnartu, Elektrobosno — Jajce, Kemično tovarno — Hrastnik, SAJ — Gorazde, in delno tudi Zorko šabac.
Skupne dogovore oz. pogodbe je podpisala NO z TUP -N. Mašinovič — Dubrovnik, Industrijo alata — Tre-Aiiuhjo — Zagreb, Ivico Lovičič — Zagreto, Piiškar-no — Kranj in Invalidom šk. Loka,
Pomembno pri tej panogi je, da je NO organizirala plačna v pretežni meri s kom-penzacijafiii. fak način je se-
114,81
Ljubljana	403,60
AVTOMATIKA,
Pržan	101,44
BRAUN	40,67
SPREJEMNIKI,
Sežana	41,67
APARATI, |
Ljubljana	2484,95
prek AVTOELEKTRIKA,
Nova Gorica	51,35
ELEKTROMOTORJI,
Železniki	321,92
NAPRAVE,
Ljubljana	—
ELEKTRONIKA,
Horjul	330,18
KONDENZATORJI,
Semič	83,31
INSTRUMENTI,
Otoče	184,92
POLPREVODNIKI,
Trbovlje	184,03
USMERNIKI,
Novo mesto	500*87
MIKRON,
Prilep	116,27
PSO — servis	207,38
ZZA	—
Skupaj ZP ISKRA 153,82 % oziroma upoštevajoč še dolgove iz leta 1965 /1966 — 119,13 %,
Pregled priliva in koriščenje deviznih sredstev po režimu GDK za lansko leto kaže (faktor 86,50) da imajo pozitiven saldo naslednje organizacije: ELEKTROMEHA-
Ustavno sodišče je v pripravljalnem postopku obravnavalo zahtevek Gospodarske, zbornice SRS in delavskega sveta ZP ISKRA, ter ugotovilo, da je do ustavnega spora prišlo samo zato, ker menita predlagatelja, da je jemati pogodbo sklenjeno med domačo gospodarsko organizacijo iii pooblaščeno banko tako, kot da je sklenjena s tujo firmo. Ker so z 31. členom zakona o kreditnih poslih s tu-, jino urejena razmerja, nastala s pogodbami o investicijskem deviznem kreditiranju med domačimi organizacijami — konkretno med Sploš- ’ no gospodarsko banko SR Slovenije in ZP ISKRA - meni Ustavno sodišče, naj predlagatelja postopka še enkrat pretreseta svoja zahtevka in če vztrajata pri prvotni trditvi, predložita Ustavnemu sodišču dopolnilno obrazložitev, iz katere bi bila razvidna pravna korist delovnih organizacij, da se začne ustavni spor.
Upravni odbor Gospodarske zbornice in delavski svet ZP ISKRA sta vsak za sebe. in ločeno obravnavala pojasnilo Ustavnega sodišča in sklenila, da vztrajata pri svojem zahtevku, da naj začne Ustavno sodišče postopek presoje o ustavnosti 31. člena zakona o kreditnih poslih s tujino.
Gospodarska zbornica in delavski svet ZP ISKRA se pri tem sklicujeta na predloženo dokumentacijo in poudarjata, da je prav tako šteti za pogodbe s tujimi firmami, tiste, ki so jih sklenile domače organizacije s pooblaščenimi bankami in v katerih nastopajo pooblaščene banke kot posredniki pri. poravnavanju
godb o investicijskem deviznem kreditu. Organizacije, ki jim dotekajo devize z izvozom blaga, opravljanjem storitev ali izvajanjem investicijskih del v tujini so namreč s konkretnimi zadolžitvami prevzele obveznosti do tujine še pred uveljavitvijo tega zakona. Pri tem navajata zbornica in delavski svet ZP ISKRA, da so tako Narodna banka kot tudi pooblaščene banke razumele sporno določilo 31. člena citiranega zako-
31. decembra lani glede na kredite sklenjene s tujino.' Učinek določil torej ni na noben način dvomljiv in je vsekakor tak, kakor sta ju prikazala Gospodarska zbornica in delavski svet ZP ISKRA pri ponovnem predlogu za presojo ustavnosti navede^ nega člena zakona.
Čeprav je člen 31. cit. zakona popolnoma nedvoumen, je poslalo ZP ISKRA poleg tega že predlog Zvezni Skupščini (prek predsednika Zvezne skupščine) za avtentično tolmačenje 31. čl. glede na nasprotujoči razlagi Ustavnega sodišča Jugoslavije na eni strani ter delavskega sveta ZP ISKRA na drugi strani.
-M. K.-
NIKA — Kranj, ELEMENTI
—	Ljubljana, AVTOMATIKA obveznosti domačih organiza-
—	Pržan, APARATI — Ljub- cij do tujine na podlagi po-
Jože Golob pripravlja precizni koordinatni vrtalni stroj za prve naloge v naši novi orodjarni
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
SKLEPI 14. seje UO z (19. J. 1968)
• Upravni odbor združenega podjetja sprejema osnovne teze, ki jih vsebuje predlog organizacijskih sprememb v združenem podjetju ISKRA, im jih daje v razpravo kolektivu združenega podjetja ISKRA.
Material za r s "pravo po organizacijah je treba dopolniti z zaključki diskusije na upravnem odboru ZP (za kar 6e zadolžita ing. Jože Bauman in Maksimiljan Vertačnik) in ga dati v razpravo do
31.	1. 1968.
Organizacije naj na razpravo vabijo člane teama, 'ki je sestavil ta predlog. Organizacije naj svoja stališča posredujejo organizacij sko-kadrovskemu področju tov. Slavcu v 5 dneh po razpravi v pismeni obliki. Rakovnik za razpravo po organizacijah sestavijo organizacije skupno s sekretariatom združenega podjetja.
Obravnava predloga po organizacijah mora biti zaključena do 20. 2. 1968.
UO ZP zadolžuje program-sko-tehnično področje, da izdela okvirni dolgoročni program razvoja ZP ISKRA po panogah do leta 1975.
Rok za izdelavo je 31. III.
1968.
SKLEPI 8. seje DS tovarne (26. XII. 1967.)
® DS je sprejel gospodarski plan za leto 1968 z naslednjim
—	delilno razmerje med OD in skladi je 73,1:26,9 %
—	vrednost točke za delitev OD ostane 13 S din,
—	DS zahteva, da stroški skupnih služb ostanejo enaki planiranim za leto 1967.
® DS je sprejel poročila Komisije za kontinuirano inventuro na znanje in sklenil, da se viški knjižijo v dobro in manj ki v breme tovarne.
® DS je sprejel predlog pogodbe s PSO za leto 1968.
® DS je sprejel aneks k pogodbi z Nabavno organizacijo za leto 1968.
® DS je sprejel predlog Pravilnika o pripravnikih s pripombami UO.
© DS je sprejel predlog organizacije tovarne.

Sklepi
14. seje UO (23. 1. 1968), UO je obravnaval predlog predpisa o izvajanju delovnih dolžnosti v tovarni in ga daje po zakonitem postopku v potrditev delavskemu svetu z naslednjimi spremembami oz. dopolnitvami:
II — delovni čas
V drugem odstavku se črta besedilo, ki definira pričetek in konec odmora: ,,. »od 9.30 do 9.50 ure«.
K tretjemu odstavku se doda še en stavek, ki set glasi: »Enako velja tudi za vodilne delavce, za katere predlaga spremembo delovnega časa upravnemu odboru direktor«.
Doda se še en odstavek, ki se glasi:
»Spremenjeni delovni čas odobrava UO«.
XVI — Dolžnosti in pravice
dežurnega
K točki 1 se doda še en stavek, ki glasi:
»V času dežurstva pa mora večkrat ogledati in kontrolirati vsa delovna mesta, ki so v obratovanju in ostale prostore zaradi izpolnjevanja svojih dolžnosti.
® UO je sprejel predlog TS z dne 22. 1. 1968 za spremembo obračunavanja stimulacije, in sicer:
—	Alojzu Schwarzmannu se obračunava stimulacijo po faktorju režije za montažo;
—	Ani Papež in Fani Bo-stič se obračunava stimulacijo po faktorju režije za montažo, navijalnico in proizvodnjo delov.
Ta sprememba velja od vključno meseca januarja dalje.
© UO zadolžuje upravo tovarne, da do naslednje seje pripravi predlog sestava komisije za odpis in odklonitev odvečnega materiala in naloge te komisije.
Gospodarski leksikon
V zadnjih številkah glasila smo v člankih, ki zadevajo gospodarstvo, predvsem pa poslovanje z inozemstvom — večkrat zasledili kratice GDK, LB, LBO, RK D. Ker bralci glasila želijo, da so o tem podrobneje seznanjeni)' smo naprosili vodstvo naše nabavne službe združenega podjetja za pravilno tolmačenje teh kratic. Odgovore priobčujemo v celoti:
GDK — globalna devizna kvota
Uvoz reprodukcijskega materiala po tem režimu je za naše podjetje vezan na izvršitev izvoza oz, priliva po izvozu na konvertibilno področje. Ta odnos izvoz-priliv proti uvozu se določi z letnim faktorjem, ki ga izda Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino. Za leto 1967 je Iskra imela, odmerjen faktor 86,5, kar pomeni, da je za 100 3 priliva od izvoza na konvertibilno področje imela na razpolago 86,5$ za uvoz reprodukcijskega materiala iz konvertibilnega področja.
LB — liberalni uvoz
Po tem sistemu so vse gospodarske organizacije lahko prosto uvažale materiale, ki so bili na listi označeni pod režimom LB. Podjetje je v tem primeru bilo obvezno zagotoviti pravočasno plačilo uvoza v dinarjih.
LBO — liberalni uvoz z omejitvijo
V	tem primeru gre za režim uvoza materialov) !ki so v listi označeni z LBO kot liberalni uvoz s tem, da Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino določi letno kvoto vzhodnih deviznih sredstev, ki jih mora posamezno podjetje po tem režimu odkupiti, Sele z odkupom teh vzhodnih sredstev si podjetje pridobi pravico za uvoz reprodukcijskih materialov s konvertibilnega področja.
RK — blagovni kontingent
V	okviru Zvezne gospodarske zbornice se izvrši razdelitev blagovnih kontingentov med potrošniki* tako da se.upošteva:
1.	domača proizvodnja,
2.	uvoz. z vzhoda,
3.	uvoz z zahoda.
Na osnovi tega sporazuma, ki ga sklenejo do»' mači proizvajalci in potrošniki izda Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino odločbo oz. potrdilo O možnosti uvoza blaga po režimu RK.
D — dovoljenje
Uvoz po režimu D se lahko izvrši izključno na osnovi izdanega dovoljenja Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino.
Bili smo na vzhodu
Nekaj -časa je že minilo, ko so člani letošnje jugoslovanske ekspedicije v Pamir na šedemtisočaku Piku Leninu prvič razvili jugoslovansko zastavo. Kaj bi bralce zanimalo o tem popotovanju, ki je bilo organizirano v čast 50-letnice oktoberske revolucije, ne bi mogel reči, vendar bi pa zašel na. ona področja, o katerih ni bilo toliko pisano v dnevnem časopisju.
Povsem točno je, da je Moskva res samo ena, da so Kremelj z dvorcem, bazilikami, ki so spremenjene v muzeje, zlate čebulice zvonikov bazilik res edinstveni. Na stare čase spominja v kremeljskem dvorcu tudi dvesto tonski zvon, ki je padel iz zvonika še preden je zazvonil. Zanimiv je velikanski top, s kroglami premera 50 cm, imenovan »car top«; tudi z njim niso streljali. Vladna stavba v Kremlju je obarvana z rumeno barvo. Za rdečim obzidjem te stavbe so pokopani slavni ruski vojščaki, generali, voditelji; važnejše osebnosti imajo doprsni kip, ostali pa imajo vzidane čme marmornate plošče, z zlatim napisom. Na sredi pred njimi je Leninov mavzolej, zgrajen iz temno rjavega marmorja. Pred vhodom v mavzolej je častna straža, ki se menjava vsako uro ob udarcih ure v zvoniku. Notranjost mavzoleja je
svečana. Zahtevajo dostojnost. Torbo ali drugo prtljago moraš pustiti ob vhodu, fotoaparat ali kino kamero pa zapreti. Tudi če ti roka zaide v žep, te opozore. Skozi ta vrata je šlo v naših dneh bivanja v Moskvi povprečno
1.800.000	obiskovalcev.
Stopnice nas vodijo navzdol v prostor, kjer v prozorni krsti, leži balzamirani Lenin. Ob krsti je častna straža 4 vojakov. Poleg teh so še redarji — vojaki, ki skrbe za dostojno obnašanje. Ob izhodu se spet znajdemo na velikem Rdečem trgu — Krasnaji ploščadi., V bližini -je znamenita bazilika sv. Vasilija, poznana po znamenitih freskah. Pred njo je okrogel Kamnit oder, koder so včasih obglavljali ljudi, nekaj dalj — proti vzhodu, pa teče reka Moskva, ob kateri je nastala pesem »Pod-moskovski večeri«. Z mosta se vidi izstopajoča zgradba — univerza Lomonosova. V Mo-
skvi se odvija sodobna arhitektura, dočim so v času Stalina gradili vse v gotskem stilu. Amerikaned celo menijo, da je to stalinska gotika. Je vsekakor tudi nekaj značilnega — posebnega. * ■
Bivali smo v . Inturistovem modernem hotelu. Tam se srečuješ' večji del le s tujci. V teh hotelih so tudi prodajalne, v katerih je moč kupiti značilne ruske predmete — spominčke: leseno babuš-ko, krznene kučme, žlice, znamenite čajnike, vendar je te stvari moč dobiti le za trdno valuto. Zvečer smo si hoteli ogledati nočno življenje, toda videli smo ga bore malo, ker tudi na barskih vratih piše: plačljivo samo v trdni valuti! V teh lokalih tudi svetovno znanega moskovskega sladoleda v privatni režiji nismo mogli dobiti. Nočni prostori so mikavno urejeni, vendar ne tako odkriti kot zahodni. Značilni za te so vodometi, mogočne sveče, klasična muzika, s čimer se vsekakor da »pričarati« stare ruske običaje.
In kakšno je rusko življenje? — To je vprašanje mnogih. Stanovanjska^ stiska zaenkrat še obstaja, vendar se
problem izboljšuje. Standardne izdelke je moč nabaviti, so pa še vedno dolge vrste v trgovina, koder npr. prodai-jajo nylon izdelke. Cena italijanskega ■ nylon plašča je 60 rubljev, srajce 30 rubljev, kg kruha 30 kopejk, pol litra vodke 3 rublje, šampanjec, ki ga poznamo tudi pri nas pa 2 rublja 50 kupejk. Seveda pa te cene veljajo le v trgovinah, v lokalih pa je vse to nekajkrat dražje. Lahko kupiš tudi avto in dobiš ga takoj, ko odšteješ »suhi« denar.
Med drugim smo si ogledali tudi	tovarno	električnih
črpalk. Delovni pogoji so dobri. Alkohol je strogo zabra-njen. Namesto tega imajo v vseh	oddelkih nameščene
avtomate," iz katerih s pritiskom na gumb priteče kpza-rec sadnega soka ali mineralne vode. Za malico je poskrbljeno s toplimi, cenenimi obroki. Prehajajo tudi na 42-urni delavnik. Ob ogledu tovarne je bila ponekod opazna pomanjkljivost zaščitnih sredstev. V dvorani delavskega upravljanja, kjer je obenem tudi prostor za zabavno in kulturno življenje delavcev, je direktor tovarne dajal odgovore na naša Vprašanja. Povprečje delavca KV je 90 do 120 rubljev mesečno — odvisno od delovne dobe in
mesta, inženirjev tehnikov pa od 130 do 180, direktor pa ima 250 rubljev.
Povsod v Sovjetska zvezi je moč opaziti, da ni, velikih razlik. Večji zaslužek pa imajo izstopajoči znanstveniki. Te meje so tudi od 2000 do 3000 rubljev. K tem spadajo tudi razne zvezde športa, predvsem nogometaši! — Iti so jih opravičili z zagotovilom, da so ti nogometaši toliko korektni, da vzamejo zase le toliko, kolikor rabijo) ostalo pa dajo v sklad družbenega sektorja — za gradnjo šol, zdravstvenih ustanov, institutov in podobn o.
Letne dopuste urejuje za delavce tovarniški sindikat.’ Vsak, ki se želi prijaviti, mora izraziti željo: morje, planine, mesto, za kar je vsekakor odlično poskrbljeno.’ So tudi izjeme, ko gredo nekateri na letovanje v sosednje socialistične države, če si kdo planira daljši oddih, more združiti letni dopust dveh let skupaj. Število dni dopusta je od 14 do 30 dni. Izjeme so športniki, državne reprezentance in mojstri športa za določene discipline, ki imajo 6 mesecev izrednega plačanega dopusta. Razni izstopajoči športniki pa v nekih primerih sploh nimajo Zaposlitve; zanje skrbi posebni zvezni fond.	•
Za stanovanja delavcev 23 milijonov S din posojil
Smučarski tečaj na Krvavcu
Upravni odbor	tovarne	vračati ob vselitvi v stano-	posamezno stanovanje prosil- , Mladinska organizacija v to.
elektronskih naprav	je na	vanja, oz. najkasneje s l. ja-	ca, kupljeno s tem posojilom,	vami elektronskih naprav se
svoji 14. seji med drugim nuarjem 1. 1970 in 1971. ' Čeprav omenjena posojila je zavzela v letošnjem letu razpravljal tudi o predlogu Uporabniki teh stanovanj- pomenijo vsaj za izbranih čim bolj poživiti svoje delo. stanovanjske komisije za raz- skih posojil bodo s tovarno' 11 prosilcev, članov delovne- Izvajanje svojega programa delitev razpoložljivih financ- podpisali ustrezne pogodbe, ga kolektiva tovarne elek- začenja z organizacijo šmarnih sredtsev kot posojil pro- upoštevajoč tudi njihovo ob- tronskih naprav, bližnjico do čarskega tečaja na Krvavcu, silcem za stanovanja.	veznost, da bodo v tovarni-lastnega stanovanja, pa bo v katerega je povabila tudi
, ,	ostali najmanj 10 let, sicer kolektiv še nadalje motal mladince in mladinke iz to-
Tovama elektronskih na- pa hodo morali celotno p os o- ustvarjati sredstva, ki jih bo vame električnih aparatov — prav ima namreč v letošnjem jjj0 Obvezno vrniti tovarni v lahko namenil za nadaljnje obrata za signalno-vamostne letu na razpolago pri Komu- jq	Tovarna razumljivo reševanje perečega stano- naprave na Stegnah,
nalrn banki vezanih za rese-	zahteva mdi zastavno pravi-	vanjskega problema zaposle-	že nekaj časa so plakati
vanje stanovanjskih	proble-	CQ oz vknjižbo te pravice na	nih v tej naši tovarni. -J-	naznanjali in vabili intere-
mov članov kolektiva 17 mi-
lijonov starih dinarjev. Le-te bodo po predlogu stanovanjske komisije posodili osmim članom delovnega kolektiva.
V letošnjem letu (do konca leta) bo na razpolago še na--daljnih 5,9 milijonov* starih dinarjev, za zadružno stanovanjsko varčevanje, katere pa bodo kot posojilo prejeli še nadaljnji trije člani kolektiva.
Vsi prosilci bodo posojila vračali tovarni 25 let, za posojilo pa odšteli 2 % obresti, oz. 4% zamudne obresti s tem, da bodo posojila začeli
ZAHVALA
Vsem sodelavcem, prijateljem in znancem v tovarni »Elektromehanika« Kranj, ki so mi ob moji 50-letnici čestitali in mi izročili darilo, iskrena hvala.
Anton Zaplotnik
Mestni prevoz se odvija s trolejbusi, ki so zelo poceni. Tudi taksi je vsakemu dostopen, toda v večjih mestih ga je problem dobiti. Cestni promet v Moskvi je tako urejen, da se v nobenem primeru ne more s ceste zavili v levo, pač pa po podvozih. Zelo hitra je podzemna železnica. Moskovski met-.ro je čudovit. Vsaka postaja je zgrajena v drugi niansi barvastega marmorja. Stopnice iz vsakega podzemlja so avtomatiske. Cena prevoza je 5 kopejk. S tem se lahko voziš kolikor te je volja. Cim pa izstopiš, je treba za ponovni vstop plačati. Avtomat ali točneje kontrolni avtomat je zelo učinkovit. Ce vržeš v odprtino kovanec, greš mirno skozi prehod, če pa ne, izskoči palica (dela na principu fotocelic), ki ti zapre pot.
Zanimivosti v Moskvi je še in še: od Bolšoj teatra, galerije, knjižnice, moskovskega cirkusa Tudi pogledi na gradbišča so za nas nevsakdanji. Zidarska dela, ometavanja stavb-----oprav-
ljajo ženske, prav tako jih vidimo za volanom trolejbusa, tovornjaka/ lokomotive, pri popravljanju železniške proge ipd. — pač popolna enakopravnost.
Ekar
Med našimi jubilanti
Tudi letos je podjetje svojim sodelavcem, ki so že dvajset let zaposleni v tovarnah »ISKRE« priredila manjšo slovesnost in jih za svoje vztrajno delo nagradila z ročnimi urami. Res lepo priznanje, ki je kar preskromna oddolžitev za vse, kar so ti ljudje vložili v rast in napredek podjetja.
Na razna vprašanja so takole odgovarjali:
MARIJA VIDIC, kore-spondemtka v DE »Tehnič--ne službe« — Elektrome-hanika Kranj je poročena in ima dve hčerki, stari osemnajst in sedem let,
VPRAŠANJE:, Vam . bo ura tiktakala do drugega jubileja — »upokojitve«?
ODGOVOR: Mislim, da mi bo vzdržala 7 let, kolikor mi še manjka do 39 delovnih let, če bo pa za upokojitev potrebnih 35 let, je pa vprašanje.
VP.: Vam je kakšna prigoda ostala dobro v spominu?
O.: O, je! Pred dvema letoma sem s petletno hčerko prišla potrdit zdravstveno knjižico. Otrok, ki me je pri vratarju čakal, je pričel jokati, zato jo je vratar s precej »povzdignjenim« tonom poslal za menoj. Ta »nastop« je pustil pri hčerki tako negativen vtis, da še danes sama ne upa priti v tovarno.
VP.; Vam je bilo lepše pred 20 leti?
O.: V tovarni vsekakor. »Iskraši« smo bili kot ena družina. Kar se pa osebnega življenja tiče, mi je sedaj lepše.
EVALDA NOVINEC — finomehanik v poskusni proizvodnji. Z možem delata oba v »Iskri«. S pomočjo stanovanjske zadruge sta zgradila hišico v dvojčku.
VP.: Nosi vaša hčerka mini krilo?
O.: Ne!
VP.: Kaj pa hlače?
O.: Tudi ne! Razen manjših težavic nimam problemov z njo.
VP.: želite v »Iskri« dočakati upokojitev?
O.: Seveda! Saj šest let ni več dolgo. Vojna leta se mi štejejo namreč dvojno.
VP.: Se bojite starosti?
O.: Ne, čimprej bi bila rada upokojena! Bojim se ¡novega delovnega časa, ker bo za mnoge poročene ženske nov problem,
VP.: S kakšnim brivnikom se brije vaš mož?
O.: Pred leti si je kupil ruski »Remington«. Dvakrat se je z njim obril, potem pa je bilo z britjem konec. Pokvaril se je; ne da se popraviti;, zato se brije spet z britvico,
(Zakaj mu ne kupite brivnik Braun — Iskra? Op. pisca).
VP.: želje zà 1968. leto? O.: Da bi čimprej po-
ravnala dolgove,- ki so nastali z gradnjo hiše.
VP.: Pa skrita želja?
O.: Ta naj ostane samo moja!.
JOŽE MOKOREL — visokokvalificirani finomehanik, mojster poskusne proizvodnje.
VP.: Ste bili kdaj član DS ali UO?
O.: Pet mandatnih dob sem bil član DS, od tega ekrat DS združenega podjetja. Eno mandatno dobo sem bil član UO »Elektro-mehanike«. Bil sem še član izvršnega sveta sindikata, član komiteja ZMS in ZK.
VP.: Kaj mislite o no-' vem delovnem času?
O.: Problem bo z otroškim varstvom in s prehrano. Zame velja posebno zadnje!
VP.: Vam je hrana v naši menzi všeč?
O.: Ne! (je ustrelil kot iz puške). Za ta denar bi morali dobiti več!
VP.:	Kako privatno
podpirate »Iskro«?
O.: Kupujem Iskrine izdelke in sem tudi zadovoljen z njimii. Televizor »Panorama« mi že osem let brez napake dela.
VP.: Kaj bi storili, če bi bili direktor?
O.: »Žakelj« dedka Mraza je zavezan, zato je v današnjih okoliščinah težko biti direktor.
VP.: Kaj si želite v letu 1968?
O.: Zdravja!/Da borna lahko delal in s tem prispeval k razvoju tovarne ter istočasno k zboljšanju življenjskih pogojev.
želim si še miru v svetu!
Jojo
sante, naj se prijavijo v ta tečaj. Videti je, da so plakati vzbudili dovoij zanimanja, saj se je za tečaj prijavilo 17 mladincev in mladink, ki bi si na Krvavcu v času od 3. do 11. februarja radi pridobili čim več smučarskega znanja. Tečaj bosta vodila domača smučarja Marjan Troven iz tovanhe elektronskih naprav in Jpše Štemberger iz obrata signalno-vampstnih naprav tovarne električnih aparatov.
Tečajniki bodo nastanjeni v brunarici letališkega podjetja Ljubljane v Tihi dolini, kjer so se dogovorili za dnevni penzion 3.500 starih dinarjev na osebo.
Tečajniki so obljubili, da se nam bodo glasili s Krvavca in poročali, kako jim je šla »od nog« smuka po sicer le skromno zasneženem Krvavcu. .
-ko-
ZAHVALA
Ob smrti drage sestre in tete
FRANCKE NAGLIC
se zahvaljujemo vsem, ki so jo obiskali v času bolezni, za sožalje, cvetje in vence ob njeni smrti ter številno udeležbo na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala za vso pozornost sodelavcem v kontrolah,' posebno pa sodelavcem v kontroli produkcije, in službi kvalitete, ,
Nagličev!
ZAHVALA
Ob izgubi moje ljubljeno mame
TEREZIJE RAZDRIH
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem enote »Produkcija« tovarne »Elektromehani-ka« Kranj, za izraze sožalja in poklonjeni venec.
Vera Pogačnik
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje ljubljene mame
MARIJE ŠTIBELJ se iskreno zahvaljujem sodelavcem za denarno pomoč in izrečeno sožalje.
Kristina Mrak
ISKRA — glasilo delovne« ga kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov n« vračamo — Tisk in klišeji) »CP Gorenjski lisk-« Kranj