Gospodarstvo. USTANOVNI 0BCNI ZB0R VINARiSKEGA DRUŠTVA V MARIBORU, za katerega je vladalo veliko zanimanje, se je vršil dne 2. aprila ob pol 11. uri predpoldne na srednji vinarski in sad jarski šoli v Mariboru. Udeležba je bila velika in prišli so tudi rzastopniki iz ljubljan^ke obkstf, kea- bo to društvo obsegalo vse vinogradnike Slovenije. G. podpredsednik ravnatelj žmavc pozdravi iakreno navzoce in obžaluje, da je predsednik likvidacijskega, oziroma pnpravljalnega odbora g. višji vinarski nadzornik Puklavec odložil svoje mesto. Naj mu bo torej dovoljeno, da vodi do izvolitve novega predsedmika današnji občmi Zbor To stori s tem večjim veseljem, ker se polagajo novi temelji na tem, že nad 55 let starem, vinogradništvu služecem zavodu in ker si je svest, da se bodo zopet našli prepotrebni stiki za praktično delovanje med narodom Nato poda kratko zgodovino postaiika in življenja vinarskega in sadjarsikega odseka Kmeiijske družbe za Slovenijo in Zveze jugoslovanskih vinogradnikov ter omenja tudi woke, ki so dovedli do likvidaoije obeh korporacij. Kriza vinogradni&tva nas sili, da iščemo novih potov in in pomoči in danes polagamo nove temelje za bodočnost. Tajnik g. inžener Zupanič preoita nato zapisnike zadnjega likvidacijskega občnega zbora in dosedanjih sej likvidacijskega, oziroma pripravljalnega odbora ter omenja, da je novo društvo že prevzelo premoženje obeh starih društev. G. predsednik Žmavc še oraeni, da bo že meseca maja azšlo novo glasilo za vtnogradnike »Na&e gorice« in da si je pridobil za sodelovanje širši sosvet strokovnjakov. Nato prečita pravila novega društva, ki se sprejmejo z nekaterimi izpremembami. Članarina za leto 1927 znaša 20 Din. Udje dobe glasilo zastonj. Vinarsika šola pristopi novemu društvu kot prvi ustanovni člaui. Ker ni nikdo protestiral, je bil z vzklikom sogla&no izvoljen sledeči odbor: ipredsednik: Gabrijel Majcen, profesor v pokoju, Maribor; I. podpresedtnik: inž. Zidanšek, kmetijgki referent mariborske oblasti; II. podpredsednik: Jože Nemanič, poslanec, za Ijubljansko oblast; odborniki: inž. Zupanič, istrokovmi učitelj Goriup, Miha Brenčič, klet. nadzomiik Ivan Zabavnik, poslanec Ivan Zupanič, župan Srečko Robič, poslane« Ivan Rajh, vinski trgovec Kloter Bouvier iz Gomje Radgone in vinogradnik Robert Košar; iz Ijubljanske oblasti pa: Globelnik iz Novega mesta, Bučar iz Kostanjevice, Janežič iz Bizeljskega. Izvoljeni sprej mejo svoja mesta. Novi predsednik g. prof. Majoen prevzame nato predsedstvo. Dr. Lašič se s toplimi besedami spomini iz službe odhajajočega višjega vinarsikega nadzoraika g. Puklavca. — Odborraik Košar predlaga, naj bi stopila ravnokar ustanovljena strokovna organizacija vinogradnikov v razgovor z obsfoječim pripravljalnim odlx>rom za oblastno vinsko rars stavo v Mariboru. Ravnatelj Zadravec podpira ta predlog. — Obla&tni poslanec g. Petovar nasprotuje temu in predlaga, da se društvo ne spušča v noben dogovor in se razstave ne udeleži. Ta predlog je bil sprejet. — Nato zaključi predsedniik ob pol dveh popoldne prvi ustanovni občmi rzt>or, ki naj prinese obilnega blagoslova za naše trpeče vinogradništvo v Sloveniji. Vinogradniki, podpirajte svoja strokovno organizacijo s prisfopom in vnetim sodelovanjem. V slogi je moč! ZAHTEVE HMELJARJEV. Na ojbčnem zboru Hmeljarskega društva za Sloyenijo, _i se je nedavno vršil v Žalcu, je med drugim poročal g. Edv. Kukec i_ 2alca o škodi, ki jo povzročajo prekupčevald hmeljskih sadik, katere pošiljajo v Bačko. Po poročilih, ki jih je prejelo društvo, se letos poveča ploskev hmeljskih nasadov v Bački za sto odstotkov, in sicer od 4000 na 8000 ha. Veliko je še nerazsodnih hmeljarjev, ki prodajajo brezvestno sadike tem prekupčeTalcem za judeževe groše. Koliko zla storijo s to prodajo, sedaj ne uridevajo. Pride čas, ko bodo cene vsled nadprodukcije hmelja padle pod produkcijske straške in za vse to se bodo imeli pošteni hmeljarjl zahvaliti tem izdajalcem hmeljarstva. Hmeljarsko društTO je storilo vse, kar je bilo v njegovi moči; zaprosilo je poljedelsko ministrstvo, da ono prepreči izvoz sadik iz Slavenije. Ker pa od merodajnih činiteljev ni pričakovati pomoči, je potrebno, da se vsi hmeljarji strnejo in vsako prodajo odločno odklonijo. Odbor hmeljarskega društva je predlagal občnemu zboru resolucijo, T kateri se zahteva, da se vsa imena onih, ki se bavijo s prodajo hmeljskih sadežev v Bačko, označijo na črni deski, katera naj bo v vsakem javnem lokalu vidno pritrjena in da se njih imena objavijo eventualno v časopisih. (Želji hmeljarjev glede prepovedi izvoza sadik iz Slovenije nikakor ni mogoče ugoditi, ker bi bila taka prepoved v nasprotju s principom svobodnega blagovnega prometa v mejah države. Op. ur.) Od društvenega predsednika so bile predlagane »ledeče resolucije, ki so bile soglasno sprejete: 1. Hmeljarji smatrajo sedanjo brezmejno širjenje hmeljarstva ne le t njihovem, ampak iz splošno gospodarskega stališča kvarno in pozivljejo vlado, da skuša to omejiti potom primernega pouka in potom kontrole, da se izvažajo iz kraja t kraj le zdraTi in neokuženi sadeži. 2. Oznamenovanje hmelja v zmislu zakona z dne 17. marca 1907 naj ostane za sedaj neobvezno. 3. Ker se je v Sloveniji hmeljarstvo zelo razširilo, naj se ustanovi poleg dosedanjega okoliša: Južnoštajersko-Savinjst? dolina po potrebi in geografski legi še druga hmeljska okoliša. 4. Le hmelj iz okoliša Južnoštajerska-Savinjska dolina, ki obsega okraje Celje, Vransko in Gornji Grad, naj se oznamenuje z označbo >Južnoštajersko-Savinjska dolinac. To znamko smatrajo danes zbrani hmeljarji kot svojo trgovsko znamko in 1° priznarajo le hmelju tega okoliša. 5. Zbrani hmeljnrji zahtevajo, da ministrstvo za trgovinov obrt in industrijo prizna in ščiti savinjskim hmeljarjem znamko >Južnoštajersko-Savinjska dolina«, pod katero so si pridobili STetoven sloves. 6. Tovornina za hmeljske droge naj se pnmerno zmza. 7. Skuša naj se doseči carine prost uvoz hmeljskih drogov i* ATstrije, katerih pri nas že občutno primanjkuje. 8 Pri trgovinskih pogajanjih s CSR in Nemčijo naj se stremi za čim nižjo carino ra naš hmelj pri današnjem uvozu. Za uvo* fieškega in nemSkega hmelja se pa pnznava od naše strani popolna pariteta. 9. Uverenje pri izvozu hmelja naj se odpravi, ker onra in» remsko trgovino in je produkciji škodljivo. Anketa, ki se je vršila 6. marca pri poljedelskem rninistrsira v zadevi oznamcnovanja kvalitetnega hraelja ni dovcd a do zaželjenega zaključka, zato se ista vnovič vrši aprila r Celju. O )?oteTcu ankete bomo poročali. P0.IAVI PRI KALENJU SBMENA. Tekom cele dobe kalenja, ko se iz suhega semena prej ali slej razvije mlada rastlimica Ln ozeleni, se dajo raaločevati posamezmi pojavi in stopnje razvoja, ki si slede w »braHki dobi ena drugi, pri ugodnLh pogojih za kalenje pa prehajajo ena v drugo. Za-ane se pojav kalenja s tem, da se seme napne. Do semena pride vlaga, Jki se poleže na semensko lupino ter pirodre skozi njo v notranjost semena, od stanice do stani<se. Seme postane debelo, nabrekne in lo tem hitreje, čim v povoljnejši meri je vode na razpolago, ako je iste toliiko na razpolago, da se je že spočetka navzame seme 30—40% 9voje teže. Do popoline nabreklosti rabi seme še nekaj vode, vendar preveč vode škoduje, ker potem, ko je seme napeto, mora do njega zrak, preved vlage pa ne pusti zraka blizu. Seme vlece že iz vlažnega zraka vlago nase, se nekoliko napne, toda ne ikali dalje, ker je premalo vlage, pac pa trpi njegova kaljivost, v njem se pričnejo razkrojni pojavi. Zato se mora semensko blago imeti do setve spravijeno vedno na suhem. Nekatera semena dobijo dovolj vlage za kalenje že od močne rose, kot n. pr. v ži-to podsejana detelja. Seme, ki se v vodi ne napne, ni kaljivo. Sicer je zmožnost nabrelcnenja različna pri različnih semenih. Nekatera semena, posebno taka, ki imajo debelo semensko lupino, nabrelaiejo zelo počasi. Pospeši se pa njih nabreknenje, če se jih pomeša s peskom in nekoliko tare. Ako leži seme dalje časa v vodi, se ne napne samo v vodi, temveč voda ga prione izluževati, iz semena potujejo v vodo skozi hipino razne smovi. Čim toplejša je voda, tem moonejše je izluževanje. Izlužijo se posebno brezdušlčnate organske snovi in topljive dušionate organske snovi, od mineralnlh snovi pa kalijeve spojine. Nabreklo seme pridobi na prostornini, a zgubi na teži. Voda, ki je prodrla v notranjost semena, raztopi sedaj dm preoblilaije organske rezervne snovi (škrob, sladkor, olja, beljakovine). Te rezervne snovi se pretvorijo v rastliinsko hrano in snovi za izdelavo rastlinskih delov. V vodi neraztopne snovi se preoblikujejo v lahko raztopne, s tem postanejo spcsobne za selitev v kalček. Proteimi se pretvorijo v amide (asparagm) in fermente. Fermenti pa preobliikujejo skrob v sladkor. Množina rezervnih snovi se manjsa, veča se pa množina preoblikovanih raztopljivih snovi, te se pa porabijo pri izdelavi razstlinskih stanic razvijajocega se kalčka. Rastlmsko olje se pretvori v skrob in nadalje v sladkor. Da se vsa ta preoblikovanja vrše pravilno, pa mora že dohajati kalečemu semenu zračni kisik. Ta kisik -riksidira nekatere organske spojine, drugi del kisika pa služi dihanju, v kaleči rastlinici se ta spoji z ogljikom organskih spojin (izgori) v ogljikov dvokis, tega pa izloči kaleča rastliinica (seme). Kaleoe seme diha, z olcsidacijo ogljika se razvija toplota, seme se -ugreje. Kalece seme gubi na teži, z cnksidacijo si pridobiva kaleča rastlinica potrebno življensko energijo za daljni razvoj. Čim močmejši je razvoj mlade rastlimice, tem več rabi oma kisika. Ako dohaja malo kisika, se zelo zavleče kalenje in razvoj mlade rastlinice. Ko so se rezervne snovi pod vplivom vlage, fermentov in kisika preoblikovale v raztopljive snovi, so zdaj iste sposobne za potovanje od stanice do stanice. Sedaj se pricne njih selitev v kalček, isti se z navzemanjein te hrane pricne razvijati in sicer taiko, da se prione v osnovi koreninice kalčka živahna tvorba novih stanic ter povečavanje starih stamic. Koreoiinica se podaljša, prodre semeoisko lupino, na nje vrhu se razvija sianica za stanico, koreninica se daljša, pničaie rasti navpično v zemljo, oziroma se zasuče v navpiono smer. Nje rastliinska kapica se vrine med zemljo, tik za kapico prično rasti v zemljo lesne koreninioe. KoreBinica se vedno ibolj podaljšuje, razvija nove lesne koreniinice, kmalu se razvijejo še druge koreniinice, rastlinica se zasidra v zemljo, ter se z razvojem koreninic pripravi sedaj na sprejemanje rudninske hrane iz zemlje. Nekatere rastline kot žit-a razvijejo iz semena le par koreniinic, druge korenine se razvijejo pozneje iz prvega koleaica stebla, pri drugih rastlinah se pa iz semena pognala korenina razvije in razraste moono. Za razvojem koreninice pa ne zaostaja razvoj cime, iz katere se oblikuje nadzemski del rastline. Kmalu za koreninico prodre i ona semensko lupino ter prične rasti v nasprotno smer kot korenimica, prodre med njo ležeoo plast zemlje, pride na dan, na svetlobo ter ozeleni. Od tega časa dalje mlada rastlinica ni več naveaana na hrano iz semena, za koreninami dobiva rudnmsko hrano iz zemlje, razvijajooi se in zelemeci se nadzemski del rastlinice pa prične zajemati hrano iz zraka. Sedaj je rastlinica že prilagodena na samolastno prehraoo iz zemlje in zraka, ona prione živeti in se prehranjevati na naoin, ki je značilen za vse zelene rastline. Jedro semena, oziroma klični listi semena, so se do te dobe posušili in izpraznili ter oddali svoje hranilne snovi kaleci rastlinici. Ka!kor že omenjeno, se kalenje zavleče in poslaibša, ako ni ikaleoemu semeBu na razp>olago v pravem razinerju vlaga, kisik in toplota. Pa tudi nekatere dnige snovi lahko motijo kalenje, tako razne kisline, izvzemši fosforjevo kislino superfosfata. Gnojenje s superfosfatom ob setvi ne Skoduje kalenju. Žgano apno škoduje, tik pred setvijo se ne sme gnojiti z istim, škodujejo tudi klorove spojine, ki se najdejo v kalijevih soleh, z istimi se moonejše ne sme gnojiti ravno ob setvi. Škodljiva je kalenju tudi modra galica in formalin, ako se je semensko blago razlcuževalo pre dolgo časa v istih. Društvo za varstvo in rejo živali v Mariboru naznanja, da se vrsi redni oboni zbor v petek, dne 8. t. m., v gostilni g. Birtiča »Pri klavnici«. Dnevni red: 1. Pozdrav in porooilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Porocilo račun9kih preglednikov. 4. Razgovor o sodelovanju društva pri jubilejni razstavi Kmetijske družbe v Ljubljani. 5. Slučajnosti in samostojni predlogi. Začetek ob pol osmih zvečer. Ako pa se ob tej uri ne zbere vsaj 20 članov, se vrši oibčni zbor pol ure pozneje brez ozira na število navzočdh članov. Na mnogobrojno udeležbo vabi odbor. Obžni zbor Ljudske posojilnice v Celju se je vršil v nedeljo, dne 3. t. m. Iz poročila nacelstva razvidimo, da je ta denarni zavod tudi v minulem letu vsestransko prav lepo napredoval. Vsi sloji pTebivalstva se ga z zaupanjem oiklepajo, nalagajo pri njem svoj denar fer iščojo v potrebi posojila. Denarni promet za 1. 1926 je rznašal 283,030.097 DLn. Hranilne vloge so •znašale koncem 1. 1926 52,306.405 Din ki eo Erastle v letu 1926 za 14,734.401 IXin. Porast hra- nilnih vlog je pred vsem pripisovati dobri haneljsiki letiini. StaTije posojil pa je znasalo koncem leta in sicer na hipoteke 9,414.727 Din, na menice 6,091.615 Din in v tekočem račiinu 21,741.365 Din, tako da je bilo skupno stanje posojril koncem leta 1926 37,247.708 Din in se je torej zvišalo za 13,347.811 Din. Naloženega denarja je bilo koncem leta 1926 14,821.713 Din, znak velike likvidnosti zavoda. Cistega dobička izkaže Ljudska posojiilnica 143.955 Din, ki se v celoti pripiše rezervnim zakladom, ki se s tem pripisom zvišajo na 557.323 Diii. Število zadružnikov je narastlo v letu 1926 za 514 in znaša koncein leta 2681, med temi nad tri četrtine kmeokih posestnikov. Ako pomislimo, da je Ljudska posojilnica v Celju zadruga z neomejeno zavezo, •si lahko predstavljamo, kako ogromno jamstvo nam nudi zgorajšnje število zadnižnikov. Vsled tega priporočamo vsem, osobito pa našim kmefikiim posestnikoin, da se poslužujejo le Ljudske posojilnice v Celju in nalagajo svoj odvišen denar prd njej, kakor tudi se obracajo za posojila na ta denarni zavod. Ljudska posojilnica v Celju, poprej pri »Belem volu«, iraa sedaj svoje uradne prostore v svoji hiši ma Cankarjevi cesti št. 4, poleg davkarije, nakar prav posebno opozarjamo naše kmečko ljudstvo iz dežele, da Ljudske posojilnioe ne zamenjajo s kaikim drugiim denarnim zavodom v Celju. Le Ljudska posojilnica je naš edini kmecki denarni zavod v Celju! Mariborski trg, dne 2. aprila 1927. Slaninarjev je bilo 45, ki so pripeljali 119 zaklanih svinj seboj in prodajali meso in slanino po 10.50 do 25 Din za kg na drobno, oziroma po 15 do 17 Din kg na debelo. Domači mesarji &o prodajali malo ceneje kakor po navadi, nekateri so prodajali govedino celo po 6 do 8 *Din kg. Perutnine je bilo okoli 500 komadov. Cene so bile piščancem 25 do 35, kokošem 35 do 60, gosem in racam 8 do 30 Din komad. Ribe so se prodajale: morske po 20 do 25 Din, živi karpi iz grajščine Račje po 17 Din komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje cvetlice, sadike. Cene krompirju 6 do 7 Din mernik (7 in pol kg), kislemu zelju 3 do 4, kisli repi 2, maslu surovemu 44 do 46, kuhanemu 45 do 48, čajnemu 55 do 65 Din, čebuli 5 do 6, česnu 12 do 18 Din kg, ohrovtu 1.50 do 2.50, solati 2 do 4, karfiolu 3 do 10 Din komad, mleku 2.50 do 3, oljčnemu olju 26 do 36, bučnemu olju 18 do 20, smteani 12 do 14 Din liter, jajcam 1.25 do 1.75 Din komad, sadju: jabolkam 5 do 10, suhim hruškam 10 do 12, dateljem 24 do 34 Din kg, cvetlicam 1 do 5, z lonci vred 15 do 50, sadikam 10 do 25 Din komad. Lesena in lončena roba 1 do 100 Din komad. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 30. maja je bilo 10 vozov sena, 6 vozov slame, v soboto pa 9 vozov sena in 7 vozov slame na trgu. Cene so bile senu 70 do 100, slami pa 45 do 50 Din za 100 kg. Mariborsko •emjsko poročilo. Na svinjski sejem dne 1. aprila se je pripeljalo 209 svinj, 2 ovci, 1 koza, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 80 do 100 Din, 7—9 tednov stari 150 do 200, 3—4 mesece stari 260 do 350, 5—7 mesecev stari 420 do 450, 8—10 mesecev stari 530 do 550, 1 leto stari 1200 do 1500! 1 kg žive teže 9.50 do 11. 1 kg mrtve teže 15 do 16; ovce komad 75 Din. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56.75 do 56.95 Din, francoski frank 2.22 do 2.24 Din, italijanska lira 2.73 do 2.75 Din, čehoslovaška krona 1.68 do 1.69 Din, avstrijski šiling 8 Din, švicarski frank 10.94 do 10.97 Din, holandski goldinar 22.79 Din, nemška marka 13.51 do 13.54 Din in angleški funt 276 do 277 Di nemška marka 13.51 do 13.54 Din in angleški frnit 276 do 277 Din.