PLANINSKI VESTNI Ki
pravkar končala kuhanje, se je nebo naposled dokončno zjasnilo. V trenutku sva se odločila: ko so vsi drugi plezalci že zdeli v svojih spalnih vrečah, sva se ob 22. uri odpravila na pot In pod polnočnim soncem in v popolnem brezvetrju stopila navzgor po Zahodnem But-tressu.
Ob šestih zjutraj sva bila na vrhu. Še vedno ni bilo nobene sapice, toda megla iz doline je segala prav do najvišjih gorskih predelov. Ali naj torej pokopljeva sanje o jadranju? Sedla sva na vršno uravnavo in se zavila v padali, da bi se vsaj nekoliko obvarovala pred mrazom. Potem je to pomenilo v tej za človeka neprimerni in divji klimi čakati in še enkrat čakati. Celih dvanajst ur! Šele ob šestih zvečer se je megla razkadila — In takrat sva Imela prosto pot:
6. junij 1989. Položaj 63° 04' 10.5". Zdaj ali nikolil
Michael je zdrvei po pobočju. Odločno je startal in zajadral v subarktični mraz. Sam sem še enkrat zakorakal nekaj zadnjih metrov navzgor na južni vrh Mount Mc-
Kinleya in nekaj trenutkov pozneje čisto sam stal na najvišjih granitnih blokih Severne Amerike.
Brezmejni razgled okrog in okrog, 360 stopinj naokrog. Počutil sem se nadvse osamljen, odrezan od vsega sveta, hkrati pa se mi je zdelo, da so najtesneje povezani moje telo, duh in duša. Doživetje vrha mi je tahko brez vsakršnih ovir in preprek prodrlo do najtanjše žilice in do zadnjega vlakna mišice. Le malo pozneje, ko je Michael pravkar pristal in se začel pripravljati, da bo snemal, sem se še sam pognal po pobočju navzdol. Le nekaj hipov pozneje je padalo že nosilo težo mojega telesa in me neslo ven v prostranstvo prostora. Takrat sem se spet zavedel, da živim — in bil sem ponosen, da sem lahko premagal strah.
* * *
(Z vrha najvišje severnoameriške gore sta jadrala z jadralnim padalom brata Michael in Matthias Pinn iz zahodnonemškega Oberstdorfa. Op. ur.)
ZBIRKA PLANINSKIH MISLI »GORA NI NORA« — 3
KLINI, ZAGOZDE, ZATIČI
FRANCE MALESIČ
Vsak vrh je najprej ocenjen kot neosvoj-Ijiv, nato kot najtežji vzpon v Alpah in nazadnje kot lahek dan za damo.
Les! 18 Stephen
Odmevi: Kaj vzame planinec s sabo v hribe?	...ribe, ...ribe
Prid' sem, boš ruzak nosu! Kaj rabi domovina?
... osu, ... osu ... vina, ... vina
Edini smisel ovire je v tem, da jo premagam.	Ferdinand Foch
Slovenska planinska koča je zgradba, ki je dovolj velika, da gredo vsi noter, samo Če ne gredo vsi noter; če gredo res vsi noter, pa ne gredo vsi noter.
Slovensko planinsko pravilo Planinstvo je knjiga, ki jo beremo z no-
gami.
France Zupan HOSil V sebi.
Tudi ne vem odgovora na vprašanje, kolikokrat sem kje bil, kolikokrat na Triglavu, čez njegovo steno. Da bi si pisal statistike, podatke o vzponih, se mi zdi, kot Če bi v najpopolnejši ljubezni štel vroče poljube.	France A vi In
Pot k sebi pelje okrog sveta,
Herman Key$eifing
Kdor gre na izlet v neznano, mu je vsaka pot prava. Tistemu, ki gre kopat zlato, je pot naporna in polna težav. Če naletiš na pot brez ovir, tedaj bržkone ne vodi nikamor.
Tisti, ki je v alpinizmu iskal lažje poti, ni dosegel ničesar. Tako je tudi v drugih športih.	Rlccardo Cassln
Pot je važna, ne cilj; cilj se odmika kot zahajajoče sonce.	Vlwmll Zupan
Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel; kdor pa najde pot, bo cilj vedno
Nejc Zaplotrilk
Zakaj neki ti predrzneži v mestu ne gredo namesto po cesti — po strehah na iz-prehod"	PV 19[)e
Kam bi prišli, če ne bi nihče več plezal na goro in bi se zadovoljili le s filmi o
90rah!	Yehudi Menuhin
Tudi v najglobljih dolinah najdeš vodo in čez najvišje gore najdeš pot.
Kurdski pregovor
Od vsega, kar prinesemo domov s potovanja, je največ vredna cela koža.
Perzijska modrost
351
i PLANINSKI VESTNIK
Človek potuje po svetu, da bi našel, kar potrebuje, in se vrača domov, da to naJde.	Thomas Moore
Korist, ki jo ima človek od potovanja, je odvisna od tistega, kar je v človeku že pred potovanjem,	Tom Georg Longsta„
Jezdi konja odločnosti v sedlu previdnosti.
Sudanski pregovor
Kolikokrat nas pomanjkanje potrpljenja oropa tega, kar bi sicer lahko imeli že naslednji trenutek!	Bergt Berg
Previdnost in nezaupljivost sta dobri stvari, vendar pa sta tudi pri njiju potrebni previdnost in nezaupljivost.
Christian Morgenslern
Naj me ne prevzame prevzetna misel, da
zmorem vse t
Mojíes Matmonldes
Ne daj, bog, da bi te prosil tega, da bi me pred nevarnostjo zavaroval! Daj mi samo moč, da se bom z nevarnostjo brez
Ni potrebno, da v gorah vsakič dosežeš kak vrh, naučiti se moraš tudi, da te premagajo in se skromno zadovoljiš z dosegljivim; kljub temu boš prinesel domov dovolj radosti.	Julius Kugy
Nikoli nisem plezal zaradi slave in časopisov, da bi si potem ljudje z menoj brisali zadnjo plat,	Joia Cop
Zvezdništvo v alpinizmu ni prav nič drugačno od zvezdništva v nogometu, boksu
ali v kulturi in umetnosti.
Janez Bizjak
Važno je umreti mfad — čim kasneje.
Ashley Montagu
Čeprav si preplezal veliko težkih sten, morda celo nepreplezanih, še nimaš pravice tvegati svojega in tovariševega življenja. Smrt v gorah ni junaštvo. Za izurjenega alpinista je najčešče nesrečno naključje, za neukega pa posledica njegove
nevednosti.
Mira Marko Debelakova
strahu soočiti znal.
Habindranath Tsgore
Nobeni gori, naj bo še tako čudovita in zaželena, ne velja žrtvovati človeškega Življenja.	Felix Germaln
Ne prosim te, o duh višin, življenja dolgega poti, ne prosim mirnih, srečnih dni, brezkrajnih prosim le smučin. Arr>old Lunn
Stvari so v dolini tako veličave in se tako košatijo, da se nam vidijo kar velikanske. Ko pa jih gledamo z višav, zlezejo vase in se zravnajo z okolico, ali pa jih sploh ne opazimo v silovitem nasprotju z velikimi gorami, ki kipe vedno više.
Eugenio Fasana
Razvoj alpinizma nezadržno napreduje. V desetih letih za diretisime gore niti ne bodo več potrebne.	Arno5t Cef(lii(
V samoti bodi sam sebi dobra družba.
Ti bul
Kako sam si želi biti včasih človek v gorah, da se pomeni sam s seboj, da pretehta in razčisti vse, kar mu teži dušo in razburja srce — želi si nemega pogovora z gorami.	clr([ Debe|Jak.C|C
Verjetnostni račun ni na strani samohodcev. Baje se samo dva od desetih igrata na starost s svojimi vnuki.	Mcistac
Ce samohodci niso dobri, so mrtvi.
Thomas Wallon Patey
PRIZADETI ALPSKI GOZDOVI
National Geographic Iz maja 1989 poroča, da so v zadnjih treh do petih letih v nekaterih deliti švicarskih alpskih dolin opazili hitro propadanje gozdov in povečanje erozije. Povečale so se površine oslabljenih gozdov, ki sicer varujejo doline ter naselja in prometne poti v njih pred plazovi, podori in poplavami. Les je za alpsko območje življenjskega pomena, prinaša dohodek, je kurivo in gradbeni material. Toda delo je težko in mnogo ljudi zapusti svoje zaselke in se umakne v doline k lažjemu delu v tovarni ali v turizmu. Gozdovi ostanejo zapuščeni in zanemarjeni, propadajo. Oslabljena drevesa neurja porušijo, Ker jih nihče ne odstranjuje, jih napadajo škodljivci in so tu prava gojišča, podrta drevesa porušijo rušo, povečujejo se površine, ki jih napada erozija. Novodobne monokutture pa so še občutljivejše za onesnaženje zraka.
Gozd v Alpah raste v težavnih okoliščinah. Plitva tla na strmih pobočjih so komajda dobro rastišče za mladice. Te se morajo ukoreniniti v drobne razpoke matične kamnine, da najdejo solidno sidrišče. Klima je ostra, onesnaženje zraka in kisle padavine ter povečana količina ozona pa napadajo listje in iglice ter spreminjajo
i PLANINSKI VESTNIK
Mladini je treba natančno pojasniti, da smrt v gorah ni prav nič junaškega. Takšna smrt pride le redko hitro in je le redko lepa. človek umre v gorah v hudih bolečinah na najbolj samotnem kraju na svetu.
Hannes Gasser
Vsi dosežki niso vredni ene same smrti v gorah. Človeštvo bo živelo naprej tudi brez alpinizma, velikih alpinističnih dejanj in zmag, ker je lo dejavnost, ki nas samo spodbuja za naše običajno življenje; v gore hodimo, da se nekako očlšču-jemo sami pred sabo in v sebi in da doživljamo nek poseben det sveta, ki je poleg puščav, polarnih prostranstev in mdrij še vedno tak, kot je bil pred tisoč-
leti'-	Marjan KerSič-Belač
Zmeraj, kadar sem bit v gorah, sem bil srečen. Prišel sem do spoznanja, da velike, absolutne sreče ni, je pa veliko majhnih sreč, ki se lahko ponovijo.
Miha Potočnik
Prišel, videl, cviknil.
Ko zbereš dovolj spoznanj, si prestar, da bi jih lahko uporabil. somerset Maugham
Velika umetnost pri plezanju je preživeti — tako enostavno se je ubiti,
Relnhold Mesaner
Preprosta hrana, voda za žejo, komolec za vzglavje; tudi ob tem je lahko človek srečen.	Ce Tao
Sreča je kot trg, kjer marsikdaj spustijo ceno, če malo počakaš. Francu Bacon
Nikoli nismo tako nesrečni, kakor si mislimo, in nikoli nismo tako srečni, kakor smo upali.	Frangols La Rochetoucauld
Sreča je sestavljena iz nesreč, ki smo se jim izognili.	Alphonfle Ka«
V gore hodim zato, ker se jih bojim; zmaga nad strahom je ena največjih človeških želja.	Wa!ter Bonam
Nič ni bolj sproščujočega, kot če zjutraj pred težko plezarijo, ki se je vsaj na tihem — kar priznajmo — malo bojiš, za-slišiš enakomerno bobnanje dežnih kapljic na strehi.	France Avein
biokemične procese v njih in v tleh. Že sicer ne pretirano močno drevo izgubi iglice in liste, zmanjša se prirast, podvrženo je parazitom, ne more se več upirati rušilnim vetrovom.
Po neurjih zadnjih let so se ljudje pričeli upirati ujmam s protierozijskimi pregradami po pobočjih, sicer bi deževje odplaknilo preperino in na novo posajene sadike. Boj proti vetrolomu je eden od najvažnejših. Ce le nekaj dreves pade, že veter vdre v razpoko in luknjo v gozdu poveča. Hudi gorski nalivi razderejo tla in odnesejo preperino in nič več se ne more vko-reniniti na golih skalah. Tudi plazovi so v gorah in na strmih pobočjih običajni. Ko se povečuje površina brez rastlinstva, so še pogostejši. Spomladi 1987. leta je hudournik snega, skalovja, blata in drevja zasul dolino Madern ter prekril polja in ceste. Nepokošene košenice na planinah sedaj obvezno kosijo, kajti nepokošena trava na strmih pobočjih je prava spodbuda za snežne plazove.
Načrt Sanasilva, ki so ga v švici sprejeli leta 1983, je razdelil deželo v kvadrante, ki jih vsako leto pregledajo gozdni inšpektorji. Kakovost gozdov nadzorujejo tudi z infrardečimi letalskimi posnetki in ugotavljajo povečevanje površin s poškodovanim gozdom. Izjema je bilo leto 1988, ko so bile rastne razmere izjemno ugodne. Gozdni ekosistem, pravijo raziskovalci, je
zapleten; sestavlja ga več dejavnikov, vendar pa propadanja gozdov ni mogoče razlagati brez vpliva onesnaženja zraka. V te vplive je šteti tudi vpliv prometa in vremenskih razmer, ki zadržujejo onesnažen zrak v gorskih dolinah. Ta vpliv povečujejo tudi dimni plini industrije, promet težkih vozil, ki ga nameravajo preseliti na železnico, razmišljajo pa tudi o električni vleki tovornjakov prek gorskih prelazov. Znano je tudi, da gozd uravnava odtok. Ustje in iglice varujejo tla pred nalivi in preprečujejo erozijo, prepustna ruša s koreninami vsrka mnogo vode in jo le počasi oddaja.
Velik naliv avgusta 1987. leta je poškodoval gotthardsko cesto in za nekaj dni prekinil promet na njej. Poškodovana so bila tudi naselja.
Ob že srednjeveški povezavi prek Gott-hardskega prelaza — to je treba povedati — vsako leto potuje nad štiri miiijone vozil in 58 000 vlakov pelje skozi predor. To poleg dobička seveda prinese tudi obremenitev okolja.
Zaščita pred plazovi je pomembna naloga v Švici, Vgrajujejo, kjer le morejo, jeklene konstrukcije po strmih pobočjih še nad gozdno mejo. To že pomaga proti gibanju mas, ni pa še zdravila proti eroziji. Vse, dokler si gozd ne bo znova opomogel.
Dušan Novak 353
Ko plezam, me nI strah, ko pa se pripravljam in ko pod steno razmišljam, ali bi šel ali ne, me pa je malo strah. Ko nenadoma ne občutim več strahu, vem, da moram za nekaj časa nehati. Zavedam se, da je strah pomemben varnostni vzvod.
Tomo Česen
Dva mogočna glasova ima svet: glas morja in glas gora.	William Wordsworih
Da bi razumel zgradbo zadnje travne bilke, bî moral poprej razumeti ves svet. Svetovi so se morali roditi in razbiti, da je lahko zacvetela najmanjša cvetica. Kako naj te potem res razumem, blisk, kako naj atom razume vesolje, delček Celoto?	France Avčin
Rekreacija nam sicer ne omogoča daljšega življenja, pomaga pa nam, dQ umremo bolj zdravi.
Alpinist zase rad reče, da je človek, ki išče težave in je vesel, če jih ne najde. Športni plezalec pa je človek, ki išče in je vesel, če jih najde in — premaga.
Sreio Rehberger
Z zidarskim odrom, z dilco na škripcu se je mogoče prevrtati tudi čez marmorno steno nebotičnika. Hudo je le, da potem vsi mislijo, da pomivaš okna.
Igor Levslek
odmevi
GORSKA KOLESA
K temu pisanju so me spodbudili prispevki v majski številki Planinskega vestnlka. Sam sem planinec, športnik, kolesar itd., pa sem se že mnogokrat spraševat, kaj se nam ob vsej krami in vseh problemih obeta.
Mislim, da v sedanjem času pri nas ne gre le za problem kolesarjenja po gorah, temveč je športnih problemov več. Ne morem mimo zmajarstva in padalstva, pa tudi gozdarji niso izjema. Zanimivo je, da nas vse novosti že po tradiciji prehitevajo in zalotevajo pri vseh stvareh nepripravljene. Rečem lahko, da je zmajarstvo pri nas že star šport, pa še sedaj nima svoje močne organizacije. Obstaja le komisija pri Letalski zvezi, kar jim morda bolj ustreza. In ta neorganizirana organizacija je letos prireditelj evropskega prvenstva, ki n-aj bi bilo v Bovcu, na Rogli (baje) in v Kranjski gori. Seveda nas zmaji — dokler so v zraku — nič ne motijo. Nasprotno, zelo lepo jih je gledati. Bistveno drugače pa je, ko pristanejo na nepokošenem travniku, v krompirju ali pšenici. Če se to zgodi po naključju ali po nesreči, bog pomagaj! Ko pa gre za
Vodnik in planinec na organiziranem izletu_
Nemalokrat slišimo tako iz ust planinskega vodnika kot tudi iz ust posameznih udeležencev pripombe in tudi hude obtožbe, kaj ni bilo v redu na organiziranem planinskem izletu. Včasih so pripombe umestne, zelo pogosto pa popolnoma odveč. Slednje namreč izvira iz nevednosti in nepo-učenosti ali pa tudi malomarnosti. Poglejmo, kaj naj bi tako vodnik kot udeleženec storila, da bo izlet v celoti uspel!
PLANINSKI VODNIK NAJ:
•	pravočasno objavi izlet z vsemi pomembnimi podatki, kot so cilj, težavnost, potrebna oprema, zborno mesto in zborni čas, način prevoza, način in kraj prenočevanja, čas hoje itd,;
•	se dan ali dva pred turo pozanima za število prijav in kdo se je prijavil, da bi se Se dodatno priprav//, če bi ugotovil, da so med prijavljenimi otroci ali starejši ljudje in da na zbornem mestu ve, če so vsi prišli, kar je posebno pomembno pri posebnih prevozih z avtobusi ali i osebnimi vozili;
•	na zborno mesto pride med prvimi in ne zadnji; če se ne pozna z vsemi udeleženci, naj se jim primerno predstavi in poskrbi za pravočasen odhod;
•	turo spelje tako, kot se je učil na tečaju za planinske vodnike, če pa je že pozabil, kako to gre, naj snov ponovi na kakšnem izpopoinjevalnem tečaju;
•	je na turi skrben in pozoren do vseh udeležencev enako, po tehnični plati pa več pozornosti posveča šibkejšim in tehnično manj sposobnim;
•	se ob zaključku ture od udeležencev primerno poslovi in jih povabi na naslednji izlet;
•	po zaključeni turi napiše in odda poročilo svojemu načelniku.
PLANINEC — UDELEŽENEC NAJ:
•	pozorno pregleda opis izleta in skuša sam pri sebi ugotoviti, če bo kos turi, na katero želi iti; če tega sam pri sebi ne more ugotoviti, naj se posvetuje z vodnikom ali z izkušen:'m planincem, ki ga dobro pozna;
•	se prijavi v prijavnem roku in poskuša dobiti še dodatne informacije; prav je, da pove tudi telefonsko številko, kamor naj bi ga poklicali ob