Številka 345 TRST, v ponedeljek 16. decembra 1907 IZHAJA VSA3I DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po 3 nvč., (6 Btotink) v mnogih tobabarnab v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, st. Petru. Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dorntergu, Solkanu itd. J£NE OGLASOV se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke "2*', mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; /-a osmrtnice, zahvale, poalnn;ce, oglase denarnih zavodov po 50 stot. J£a oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. ~— Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti1. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti*. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! NAROČNIKA ZNAŠA za vae itto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Naročnina na nedeljsko izdanje .Edinosti' stase: celoletno 15«20, pol leta 2*6« Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaoa pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata. UREDNIŠTVO: ul. Gior*io iialatti 18 (Narodu! dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost"4 v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t 18. —— Postno-hraniluični račun It. 841*652. ■ ===== Telo fon i t O-p. 1157 — ■■ BRZOJAVNE VESTI. Kazenska razprava radi predaje Port-Arturja. PETROGRAD 15. Mej današnjo razpravo radi predaje Port-Arturja je imel Bjelej, poveljnik skupnega topništva na Kvantungu dolg obtožen govor proti generalu Focku, vsled česar sta se Bjelej in Fock sporekla. Slednji je zahteval pismenih dokazov za obtožbo. Grška banda napadla kuzovalaške pastirje. CARIGRAD 15.Osemdeset mož močna grška banda je dne 7. t. m. napadla kuzo-valaško pastirsko naselbino. Topiani, v solunskem vilajetu. Nekoliko pastirjev je bilo ranjenih, čede pa deloma uničene. t Kraljica vdova saksonska. DRAŽDANE 15. Umrla je v minoli noči kraljica vdova. Umorstvo na Savafovu in Garvanovu. CARIGRAD 15. Umorstvo na Sara-vovu in Garvanovu je napravilo tukaj velik utis. Sodi se, da je s tem zopet podan dokaz, da vlada mej voditelji ustašnih bana nesloga, kar bo le refo-mirii akciji v prilog. SOFIJA 15. Popoludne se je ob veliki vdeležbi prebivalstva vršil pogreb Garvanova in Saravova. Veličastni shod „Narodne delavske organizacije". Včerajšnji shod N. D. O. v Narodnem domu je bil impo-natna manifestacija slo venskega tržaškega delavstva, odločen protest proti terorizmu in obrekovanju se otrani socijalnih demokratov in veličastni izraz zaupanja do vodstva N. D. O. radi ( postopanja v sedanjem štrajku težakov. j Shod je bil res delavski shod, kajti zborovalci so bili skoraj izključno delavci, večinoma težaki; a shod sam na sebi je bil eden izmed najlepših shodov, ki ga je kedaj gostovala velika dvorana Narodnega doma, ker napolnjena je bila do zadnjega kotička in je še zunaj po stopnišču in na veži stalo na stotine delavcev, ki niso mogii vstopiti v dvorano. Lahko rečemo, da je bilo najmanj 1500 zborovalcev. Iivo poročila : Predsednik dr. Josip Mandič burno pozdravljen je otvoril shod kmalu po 10. uri. (t. predsednik je v svojem nagovoru rekel, da je današnji shod protesten shod proti napadom in obrekovanjem socijalnih demokratov, a shod je pa tudi odločna PODLISTEK Men slovenskimi jadranskimi riči Napisal A. Aškerc. 5 Poezija je doma v prirodi. In v prirodi se čutita Človek in žival soseda in brata. Kmet in pastir poznata natanko psiho tistih živali, s katerimi prideta dan na dan v dotiko. Lovec ve za vse Skrivnosti svojih gozdnih prebivalcev, štirinož-nih in krilatih. Naš morski ribič pa pc-zna svoje ribe, vsa njih »dobra« in »hudobna« svojstva. Često sem slišal med ribiči, kako domača žival jim je n. pr. delfin. Ta zanimivi morski sesalec, ki pa ima podobo prave ribe, je ribičem dober znanec. Trga jim mreže in jim žre iz njih ribe, nagaja jim, kjer jim le more, pa vendar ga ne črtijo. Hudoben ni; človeku ne stori nikoli zla, samo muhast je in poreden, pravijo. Smatrajo ga za zelo inteligentno žival. »Samo govoriti ne zna !« s temi besedami mi je nekoč markatno označil neki star ribič duševne zmožnosti šegavega, brzo plavajočega deltina . . . V pravljicah naših morskih- ribičev se zrcali često tudi življenje in trpljenje ribičev samih. Zanimivo je sicer to življenje — pa le bolj oddaljenemu, ne ude manifestacija, da pretežna večina sloven skih delavcev soglaša z N. D. O., da sej ne da zbegati od raznih sumničenj. Da-, našnji shod naj bo socijalnim demokratom' lekcija, da se delavstvo ne da od nje varati, naj zna, da so socijalisti doživeli poraz na nateo adreso. Naš protest raj bo enoglasen, potem smo pač dosegli popolen vspeh. Sedaj je tičen čas, mi smo hoteli lojalno nastopiti, a socijalisti so nas na razne načine sumničili, danes zaključimo to bitko (viharno pritrjevanje). N. D. O. je pokazala, da je tu (aplavz) in da bo odslej tudi ona hotela imeti odločilno besedo (burno odobravanje). Socijalni demokrati hočejo razgrajati, a mi hočemo delati. Sedaj je gosp. dr. Mandič izročil predsedstvo podpredsedsedniku N. D. O. g. Jakliču, sam pa poročal o razvoju gibanja med težaki, ki je dovelo do sedanjega štrajka. Sedanje gibanje, tako je pričel dr. Man d ič, ima svoj začetek leta 1905. Tega leta so se socijalni demokratje v prvič začeli zanimati za zasebne težake. Že lansko leto se je mislilo na štrajk, J toda državnozborske volitve so potisnile j to vprašanje na stran. Že lani so delodajalci nekaterih strok povišali mezde delavcem, to seveda le provizorično, kajti tedanje mezde ne odgovarjajo današnjim razmeram. Meseca julija so izvolili socijalni demokratje v to svrho poseben odbor, ki je sestavil spomenico, v kateri je bilo 19 po-stulatov ali zahtev, ki se dajo razdeliti v tri vrste : 1. povišanje plače, 2. določitev delavnega časa in 3. doloČće socijalno -higijenične naravi in slednjič zahtevali so tudi uvedbo takozvanih »teser« ali legitimacij skih listkov, N. D. O. je sklicala dva shoda in prišlo se je do sklepa, da so te zahteve socijalne demokracije za sedaj neumesne N. D. O. se bo tudi odločno borila proti uvedbi teser, kakor nameravajo to socijalni demokratje, kajti v tem vidimo manever socijalnih demokratov proti narodnemu slovenskemu delavstvu. Mi nimamo sicer nič proti uvedbi »teser« a nočemo, da bi iste odgovarjale le eni stranki. N. D. O. se je postavila kakor klin med socijalno demokracijo in delodajalce. Socijalni demokratje so hoteli delo monopolizirati v prilog italijanskim regni-kolom, toda brez nas tega ne bodo storili, delo naj je svobodno. Teh »te-ser« ne smejo izdajati samo socijalni de- življenje na morju trudapolno.. neredko tudi polno nevarnosti. * Od Barkovelj do Devina pljuska morje ob slovensko pobrežje, zato smemo nazivati Adrijo, kakor sem že omenil, svoje slovensko morje. Vsak narod je ponosen, če sega njegova zemlja do morja, ker ve, da morje veže ves svet. Samo Slovenec še ne ve ceniti morja in ni ponosen nanj ! Kaj smo storili do sedaj, s čimer bi pokazali, da nam je kaj za svoje morje t Ničesar! Pred kratkim smo čitali, da je devin-ska občina, edina slovenska občina ob morju, prodala kos svojega pobrežja tako, da sedaj ne meji več na morje. To je žalostno. In kako reprezentujemo svoj narod na morju ? Hrvati v Dalmaciji imajo več paro-brodnih družb, ali slovenske parobrodne družbe ni v Trstu nobene ! Pogovarjal sem se nekoč v tržaškem »Balkanu« z nekaterimi rojaki o tem predmetu, pa so rekli: »Morje nas ne zanima!« Živio ob morju — pa jih ne zanima! V Barkovljah imajo Nemci svoj ve slarski klub »Hansa«, Lahi pa svoje vesla rsko društvo tudi v posebnem poslopju. Večkrat prirejajo Lahi in Nemci krasne regate. Na stotine gospode pride gledal te mokratje, ampak zastopniki vseh delavskih strank, in sicer socijalna demokracija, delodajalci in N. D. O. (aplavz). Socijalni demokratje so sestavili z o žirom na zasebne delavce spomenico, ne da bi se bilo tudi nas vprašalo in so potem prišli s štrajkom na dan. Mi smo v tem pogledu storili, kar je bilo Vam v korist. Naše delavstvo je bilo proti štrajku in za delo. Štrajk je namreč zadnje sredstvo, s katerim se ima kaj doseči. Delodajalci so izjavili, da ne morejo vsprejeti spomenice socijalnih demokratov, ker je bila tudi teroristično sestavljena. In sedanji trenotek tudi ni ugoden za Štrajk, sedaj je svetovna tinancijelna kriza, malo denarja, ki se ga zamore dobiti le za vi soke obresti, zato je sedaj malo dela, in trgovina gravitira na Reko, Genovo in na Francosko. Delo v Trstu raste le pomalo, ker vlada sama ne stori dovolj za ta trgovski emporij, sedaj je v Trstu okolo 4000 raznih delavcev brez dela, posebno zidarske stroke, in vrhu tega se vračajo izseljenci iz Amerike, ki utegnejo poplaviti naša tržišča. G. dr. Mandič je odbijal razne nesramne napade socijalistov, ki bi hoteli, da jim mi služimo le v stafažo. Oni so sklenili uničiti N. D. O., da pretili so celo nje voditeljem s smrtjo. Ko so socijalni demokratje vidili, da jim štrajk ne vspe, izrazil je državni poslanec Pagnini željo, naj bi župan Sandri-nelli posredoval mej štrajkovci in delodajalci. Obrnili so se do onih, katere so nedavno imenovali svoje izsesalce in sovražnike. Pagnini je rekel štrajkovcem, ko je videl, da jim gine pogum, naj vstra-jajo, kajti ako bodo tepeni oni. bodo te-peni tudi njih „generali". Da, socijalna demokracija je nehala biti to, kar je bila, izpodkopali smo jej moč, a ona je pomagala N. D. O. do vspeha. N. D. O. hoče živeti tudi preko glave socijalnc demokracije. V združenju je moč ! — Temu poročilu je sledil viharni aplavz zbranega delavstva. G.Jaklič je naglašal, da so dali N. D. O., ko se je bila ista ustanovila, le kaka dva meseca življenja, a ista je pokazala, da ima dovolj življenske moči v sebi. Omenil je potem zadnjega gibanja med železničarji južne železnice in takratnega postopanja socijalnih demokratov. Konečno se je zahvalil delavcem za njihovo vedenje v zadnjih dneh. G. dr. R y b i r, viharno pozdravljen je reagiral na očitanja proti N. D. O. in proti njemu Rekel je, da je bilo na lepakih in letakih, ki so jih zadnje dni izdali socijalisti, tudi njegovo ime, češ, da se je on prodal laškim kapitalistom. Izjavil je, da nima on v sedanjem gibanju ni zasluge ni krivde. Od predzadnjega petka je bil na Dunaju, a ko je prišel pote-ni to soboto domov, je obolel in inoral par dni ležati, a štrajk je bil sklenjen že minoli teden. Vkijub temu pa se seveda strinja popolnoma s postopanjem N. D. O. Socijalisti se pač nimajo povoda jeziti, kajti ko so se posvetovali o ^trajku, so se morali vprašati, je-li upanje do zmage ? bodo-li vsi štrajkali ? Ako bi bili pošteni, bi bili morali vprašati še druge organizecije in tudi N, D. O. Na Nemškem so bolj pametni. Ko nameravajo proglasiti štrajk, se zmenijo z vsemi organizacijami, sestavi se skupen takozvani štraj-kovski odbor, ki vodi štrajkovsko gibanje. A našim socijalnim demokratom ne gre za interese delavstva, ampak za politiko. Oni so hoteli sedaj zopet dobiti ugled, ki so ga zadnji čas precej izgubili in zadati udarec N. D. O. Sedaj beračijo oni pri tržaškem županu in pri ministarstvu na Dunaju, a k Vam — delavcem — niso bili prišli. Njim se gre za politiko, hoteli so zmago za svoje »generale«. (Viharen aplavz). Će niso hoteli poznati Slovencev pred štrajkom, potem se ne smejo čuditi, ako se sedaj slovenski delavci ne brigajo zanje med štrajkom. Potem je govornik omenil »teser«, ki jih nameravajo socijalisti uvesti v svoje sebične namene, to je proti našim delavcem, a regnikolom v prilog. Tega pa ne dožive, da bi jim mi dali v roko orožje, da nas izpode iz Trsta. V Trstu smo in ostanemo. {Viharno odobravanje). G. dr. G r e g o r i n, navdušeno pozdravljen, je rekel, da se je glede štrajka N. D. O. pokorila sklepu svojih delavcev, ki hočejo delati. Danes bodo socijalisti na svojem shodu razsajali, in zato smo sklicali shod tudi mi, da reagiramo. Na čelu N. D. O. stoje možje, ki nimajo sicer ni-kake zveze z delavstvom razun eue — ljubezni do naroda ; one zveze, ki druži socijalistične voditelje s svojim delavstvom, naši voditelji seveda nimajo; kajti njihova eksistenca ni odvisna od delavstva, kakor je to pri socijalnih demokratih, katerih voditelji žive od delavčevi Vi- švigajo po bliskovo po morju ob barkov-ljanski obali. Lahi in Nemci ! In kje so avtohtonski Slovenci? Ni jih nikjer! Slovenci ob svoji obali nimajo nikakega ve-slarskcga kluba. Morje naših ljudi »ne zanima« ! — Žalostno ! . . . Samo jeden je, ki ga morje »zanima-, to je slovenski ribič! Samo ribič repre-zentuje naš narod na morju. Skromna je sicer ta reprezentacija, pa častna. Bilo bi dobro, ko bi tržaški rodoljubi, o katerih sem prepričan, da so idealni možje, ki imajo velike in resnične zasluge za našo narodno stvar ob Adriji, obračali posihdob svojo pozornost tudi na naše skromne, pa vrle ribiče. Vprašal sem nekoč ribiče, če imajo med seboj kake zadruge, ki bi jim gotovo veliko koristile na gospodarsko-trgovskem, narodnem in političnem polju, pa so mi rekli, da nimajo nikakšnih zadrug ali društev. Pravil pa so mi, da so si že večkrat mislili osnovati med seboj tako Devinu) tovarne za eksport sardin, zakaj bi Slovenci sami ne poskusili kaj takega Ali smo mi samo zato na svetu, da gledamo, kako se med nami bogatijo drugi >! Toda vidim, da sem se oddaljil od predmeta, o katerem sem hotel govoriti. Nisem nameraval razpravljati niti o gospodarskem položaju naših ribičev, niti nisem mislil pisati analize tistega narodnega gradiva, ki sem ga nabral po ribiških portičih. Hotel sem povedati par besed samo o tem, kako sem lovil svoje >Jadranske bisere«, to je tisto duševno gradivo, iz katerega so se porodile pod tem zaglav-jem zbrane moje nove pesnitve.* Svojim čitateljem sem hotel dokazati, da ima to gradivo svoja realna tla, da sem te snovi zajemal iz prvega vira. V daljno analizo pa se ne spuščam, ker to ne spada v moj resort. Jaz sem imel veselje le ^ sintezo. Ni ga namreč večjega užitka, nego je ta, če ustvariš iz snovi, ki ti je »itn- ribiško zadrugo v obrambo svojih pravic, . , . __ 5 , . , , - • -t patična nekaj novega, svojega. na da ie stvar vselej zaspala, ker ni oilo 1 . . . -u vi 1 • pa Ud jc atv J r , Iz snovi, ki sem jih nabral med ri- nikog-ar, ki bi jo bil v roke vzel. Mislim, . ® » J , , .. , biči, sem ustvaril nekaj svojega, da bi bila pač naloga tržaških rodoljubov. x . . ^ ui uua f s j Zato posvečujem te pesnitve našim da bi pomagfali osnovati riDičem po- . F s skromnim, pa vrlim in simpatičnim ja- trebno zadrugo. dranskim ribičem ter našim primorskim Ker nisem veščak v takih stvareh, . roiakom sploh. ivonec. prepuščam ta predmet samo v resno uva- 1 ---£ r r . ... ■ .<■ I * »Jadranski biseri« Balade m romance aloven- ževanje drugim, ki so za to poklicani. A«;;still morskih ribičev. Knjigo je dobiti t slovanski ježenemu gledalcu, za ribiče same je to lepe in zdrave zabave v brzili čolnih, ki če gradijo Nemci ob naši obali (n, pr. vkjiSanii v Tr.tu, ™ VaMiriva 40 «V ^ l. Stran II »EDINOBT« St. 345 V Trstu, dne 16. decembra 1907 harni aplavz). Kar so nam posebno očitali socijalni demokratje je, da smo pozvali na pomoč bajonete. Da so pa bili poklicani bajoneti, tega so krivi socijalisti. Grozijo vedno s nasilstvom in ubojstvom, je li potem čuda, ako je vlada prisiljena poklicati na pomoč bajonete ? Kaki teroristi da so gg. socijalni demokratje dokazuje slučaj v svobodni luki, kako postopa znani Z o 11 i a z našimi delavci, o čemer je poročala tudi »Edinost«. Tako postopanje je najhuji terorizem in absolutizem. A temu terorizmu je treba storiti konec in zasluga bo N. D. O. da zlomi to prepontentnost. Naravnost zoprno je pa sedaj, kako moledujejo socijalni demokratje okolu tržaškega župana; oni ki so vedno ubijali vsako avtoriteto, poživljajo sedaj to avtoriteto na pomoč. To so storili, ker vidijo, da so >par-tido« zaigrali. A še nekaj drugega je pri tem posredovanju. Župan je nastopil, ko so začeli liberalni italijanski listi hujskati proti Slovencem. Boj bo kmalo končan, a v tem trenotku treba razločevati med socialističnimi »generali« in ubogimi zapeljanimi delavci. Vse naše simpatije so na strani teh poslednjih. Govornik je ko-nećno pozval delavce, naj se po shodu mirno razidejo (Viharno odobravanje). G. F u r 1 a n je predlagal, naj se odboru N. D. O. izreče za njegovo delovanje in požrtovalnost popolno zaupanje. Rekel je, da se je upisalo mnogo novih členov, in da je štrajk N. D. O. le koristil. (Buren aplavz). Predsednik dr. M a n d i ć je vzel izrezano zaupanje na znanje ter rekel, da bo N. D. O. nadaljevala po potu, po katerim je hodila dosedaj dokler ne zmaga. Ko-neCno je pozval zborovalce, naj dvignejo roke, so li za to, da se naprej dela, kar so storili vsi ! Nato je predsednik še pozval delavce, naj se mirno razidejo m ob burnih aplavzih zaključil shod. Socijclisticni shod v gledališču Feniee. Razkrinkali so se ! Da, razkrinkali so se: to je velik pomen včerajšnjega socijalističnega shoda v gledališču Fenice, ki se je vršil radi štrajka težčtkov. Konec je fikcije toli razkričanega internacionalizma, padel je plašč mednarodnosti, vzvišenosti nad vsemi nacijonal-nimi predsodki in mržnjami tukajšnja socijalno demokratična stranka se je pokazala — morda nehote — v svoji celi nagoti, kakršna je bila pač vedno, a je skrbno prikrivala : prenapojeno z narodno mržnjo do nas Slovencev. Da. mednarodnost je bila le krinka, pod katero se je skrival laški šovinizem; to smo mi vedno trdili in včerajšnji shod nam je to jasno dokazal. Padla je krinka in mi si to zapomnimo 2a večne čase. Kajti, slovenski delavec, zapamti si dobro : Včeraj se je razzaliio tvojo narodnost, t\oja najsvetejša čustva, osmešilo se je celo tvoj materinski jezik na tak način, kakor to nismo še čuli na nikakem iredentovskem shodu. Strast in mržnja do slovenskega delavstva sta zaslepila te apostole miru med narodi, da so neprevidno pozabili na svojo dosedanjo diplomacijo in se tako razkrinkali da jih je morda same sedaj strah...... Predsednik štrajkovskega komiteja Serbo je najprej podal besedo nekemu direktorju centralne organizacije prometnih delavcev na Dunaju. Dotični gospod — imenom Schvveitzl — je prinesel pozdrav in izjavo solidaritete svoje organizacije, za katero da stoji internacionalna organizacija vseh prometnih delavcev v Hamburgu. Spravil se je na »krumire« in »slovensko buržoazijo«, dasi je morda še včeraj toliko vedel o Slovencih, kolikor o Sa-mojedcih. Vidi se, da so ga teh par ur kar se nahaja v Trstu, tukajšnji socialistični vodje prav > natančno« instruirali. Posl. Pagnini je prečital pismo se strani mazzinianske stranke, v katerem ta stranka petošolcev izraža svoje navdušenje za socijalno demokratično vodstvo in obsoja »dozdevno« slovensko delavsko organizacijo, ki da je poplavila Trst z ljubljanskimi delavci ! ! (V mržnji do nas Slovencev pač vsi navdušeno soglašajo). Pa- gnini je potem naznanil o ponesrečenem posredovanju županovem in ostro napadel delodajalce, ki so izpostavili najvišjega mestnega dostojanstvenika blamaži ne-vspeha. Pagnini je povdaril solidariteto vseh težakov (!) in povedal, da vesti o zvezi organizacije težakov s centralno avstrijsko ter z mednarodno organizacijo prometnih delavcev ni bil naznanil pred osmimi dnevi, čes da se ni hotel bahati s tem svojim uspehom in sugerirati sodru-gom. (Oho ! V tem grmu tiči zajec ! Pač manever — in articulo mortis ! !) Delavci da hočejo vstrajati v štrajku makar t šest mesecev. Pagnini je potem ubral strune zasra-movanja in osmešenja slovenske narodnosti in vsi nadaljni govorniki so sledili njegovi intonaciji. Ne bomo omenili vseh bedarij in neslanosti, ki jih so tam povedali. Pagnini je govoril o slovenski organizaciji — 30 ljudij, ki je naroČila krumirje v Ljubljani, in smešil slovenske gorjane. Končnik, slovenski renegat, je govoril o trdih slovenskih bučah, o »lingeldonuc, o Slovencih, ki so bili vedno »spioni«, o predrznosti N. D. O., ki se upa zahtevati, da se ob sklepanju štrajka vzame tudi njo v ozir, itd. itd. Najbolj važno pa je, kar je govoril neki socijalistični »štabni oficir« in sicer sodrug Stenico. Rekel je mož, in to si mi zapomnimo za veČn e čase : Trst je italijanski : vkljub temu smo mi dosedaj dovoljevali tujcem, da so nosili zastavo sv. Cirila in Metoda po mestu, od sedaj naprej pa ne bomo več tega dopustili in bomo sami skrbeli za vzdržavanje laškega značaja Trsta. Bravo. Stenico, po toliki sofisteriji je bila saj to odkrita beseda. Bomo od sedaj naprej vedeli, pri čem da smo ! Neki govornik je grozil z generalnim štrajkom, na kar pa je Pagnini prav ostro pogledal, in prozbujal delavce, naj obračunajo samovoljno s »krumiri«. Potem je predsednik naznanil, da danes ob 6. uri zjutraj bodo patrulje straj kovcev pred »Narodnim domom«, ki bodo skušali ujeti slovenske delavc ; ob 8. zjutraj sprevod po mestu. Trsoolno^sPCtSF jCTdj ulica UiDcenzo Bellinl 13 ter vogal ulica Su.^Kalerine Pohištvo od navadne do najflnojo vrste in po jako nizkih cenah. Ako hočete, da Vam lasje zrastejo in postanejo lepi, Ako horete, da Vam ne bodo lasje izpadali, Ako hočete odpraviti z glave luskine, rabite edino le znamenito Xa prodaj v parfimerijah. mirodilnicah in brivnicah v buteljkah po K 1-20 in K 180. Paziti }e na ponarejanja. izvrstno novo olje katerega dobite v zalogi olja, jesiha in mlia v Trstu, ulica Giuiia štev. 14. Z istim prihranite mnogo, vsled njegove izvrstne kakovosti. — Skladišče mila navadnega in finega, apnene in kristallnine sodo pepelika in soiika (klora) Cene zmerne. Cesare Levi TRST -- KORZO št. 41 naznanja vsem svojim cenjenim klijentom, da je odprl novo prodajalnico {blizo staie) Danes ima v zalogi veliko izbero noviii zlatih, srebrnih, nikdastih, jeklenih ur itd. za moške in ženske. Tudi ima veliko izbero zlatanine, kakor n. pr. dolge zlate verižice, prstane z dijamanti ali brez istih. Specijaliteta prstani iz novega zlata, moderno izdelani in po zmernih cenah ... , - - - w - -*.*.„ .■ - . - . - Dnevne vesti. Kje so pa Pittoni in Oliva? Na enem socijalističnih shodov prošlih dni je »ono-revole« Pagnini prečital pismo »onore-vola« Scabarja s samega Dunaja, v katerem je ta poslanec izrazil svoje soglašanje na štrajku, kar je shod z navdušenjem vzel na znanje. O navdušenju, ki ga je izzvalo to pismo, so pa zborovalci kar pozabili, da imajo na Dunaju še dva poslanca ki slišita na imeni Pittoni in Oliva in ki nista smatrala potrebnim, da pozdravita Štrajkujoče sodruge. Ker so sodrugi na to pozabili, jih spominjamo mi na to ter jim 1 povemo na uho svoje ponižno mnenje, ki se glasi, da si dovoljujeta sodruga Pittoni in Oliva biti druzega in menda pametnejšega mnenja, nego sodrug Pagnini, ki je, kakor se vidi, štrajk insceniral na svojo roko. Pametnejša sodruga Pittoni in Oliva si mislita: »Co jste si tam nadrobili, to si sniste sami«, kakor so svoječasno I sporočili politično zrelejši Čehi poslancu i Šuselki, ki je vabil Čehe v nemški državni 'zbor. In pri tem si Pittoni in Oliva menda maneta roke, hvaleča Boga, da nista utak-^nila svojih prstov v to sršenovo gnezdo. Socijalistična provokacija. Sinoči se je dogodil v gostilni cRojanskega konsum-nega društva« nečuven škandal. Pri neki mizi je sedel premikač južne železnice, ki je imel pred sabo v šolniku papirnato slovensko zastavico. V gostilni je bil tudi 'azistent južne železnice Č e r n i g o j, poznan socijalist, ki je zazrši slovensko zastavico, zahteval, da se ista odstrani ter I se zadri proti premikaču z besedami : »Kaj imate ta d ... na mizi!« Le slučaju, da so bili skoraj vsi gostje uslužbenci južne železnice, se ima sodrug Černigoj zahvaliti, da ga ni doletela zaslužena kazen za njegov provokatoričen nastop, a za drugikrat bi mu ne jamčili, da odnese zdrave kosti. Kakor se vidi so besede sodruga Pagnini-ja na včerajšnjem shodu pale na rodovitna tla. Sadovi se že kažejo, ali znala bi tudi padati — toča ! Lagati pa znajo, da se kar kadi. Včerajšnji »Lavoratore« pripoveduje neko grozno »štorijo«, ki se je pripetila v go- „ATLAS Delniška družba za zavarovanje na življenje, rento in vojaško službo na Dunaju. Častimo se naznaniti, da je prevzel ravnateljstvo našeg« glavnega zastopništva za Trst, Primorsko in Istro gosp. JC/emente jVlosche, odvetnik v Trstu ulica. S. Sebastiano 2, I. nadst. DUNAJ, meseca decembra 190/. Ravnateljstvo. Parobrodna družba Severno-nemški Lloyd-Bremen : : (NORDDEUTSCHER LiLiOVD — BREMEN) : : Redne parobrodne črte Iz Bremena v Nov York, Baltimore, Gafveston, Buenos Alros, kakor tudi po pristaniščih južne Azije, — Avstralije itd. itd.---- Parobrodi nemškega severnega Lloyda : 178 velikanskih brzih parnikov. z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 13000 ton.; 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga ; 2 velika parnika za vež-banje; 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih ; 11 velikih najmodernejih parnikov v delu; 201 manjših parobrodov. Vsega skupaj 4.40 parnikov, od katerih 172 brzih, opremljeni z modernim komfortom. ki preplovejo ocean v 5-6 dneh. Cene nizke, hrana dobra. 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. Za informacije in pojasnila obrniti se na Glavni zastopnik u Trstu Piazza Giuseppina I. l.l m k UJ»iV.lJ C 1 LI F. STUMPE TELEFON štev. 20-68. TUL.^a«, S«Q V bogati izberi neprenosljive /onistvo in tapcanjc ^i^i^r1! (naslednik G. Dalia Torre Giaeomo jttaceraia ulica M' Acpiotto 3 ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. &GF Cene. ki so splošno priznane za ugodne. :::::: Pekarna in sladčičarna VINKO SKERK, Trst ulica ficqaedotto 15 1 Ima 3-krat na dan svež kruh. Veliko izliero biikotov in bombonov za Ouj. — iloke i/ najboljših mlinov. Bombone ir. £ čokolade in napolnjene 7. najfin--j*iiui likeri. Sprejema naročila n vsakovrstne tort.' in kr<>kam<-, ter ilovaža v- 11:1 l"iu m in franco. Dezertna vina v butiljkah in raznovrstne likere. Veliko izbero predmetov za božično drevo po u zfci ct-.i. B Podružnica ulica Miramar št. 9 Svoji k svojim V Trstu dne lt». decembra 1906 »EDINOST« štev 345 Stran III ntilni Ox Grotta) v ulici Tivarnella. Vsa činah, ter mu velel zapreči, da bi ga pe- >storija« je zlag-ana od konca do kraja, Ijal v Sežano. Lovrenc Vidav — 45-leten >akor to ie znajo ti gospodje — pardon oženjen mož in oče petih otrok — je se- j sourugi — socijalisti. Vršil se je namreč veda rad napregel, v nadi, da bo kaj za- j tam shodič jugoslovanske socijalne demo- služil za svojo družino. K.o je on govoril • kri: ije pod vodstvom sodruga Kopača in z onim človekom, sta stali poleg njega j azi^tenco sodruga Regenta proti podra- njegova žena in g.a Brigita Dinkels, žena j enju živil, ali prav za prav pod to firmo sprevodnika openskega električnega tram- : proti X. D. O., kakor se v teh vojskinih waya, ki stanuje v isti hiši. Bila je 4. ura j asih samo po sebi razume. in pol, ko je Lovrenc pognal konja in od- j Naidebelej.ša laž >Lavoratorac, ki opi- drdral izpred svoje hiše se svojim koleselj- j ta shodič je ta, da se je udeležilo nom, v katerem je sedel neznanec. Revež i 300 slovenskih kompanjov. kajti na ni vedel, da gre v smrt, ni vedel, da za-J -hodu je bilo k većemu 70 zborovalcev, od pušča svoje otročiče za vedno. j katerih polovica naših. Okolo 10ure Okolu 5. ure in četrt, ali morda kako j e pr-'o na shod nadaljnih približno 40 ( minuto več, je pa neki Openec, tudi »n | h delavcev, ki so bili sprejeti se živio- imenovan Vidav, idoč po cesti iz Sežane \ krumirjic od strani na Opčine, slišal dva strela, a malo za j sodrugov, ki so bili v manjšini. Azistent tem je videl nekega človeka, ki je teke [ Regent se je kar na enkrat zgubil a so- proti Orleku. Obenem je pa slišal drdranje j : rug Kopač je šel takoj po pomoč — bajo- kočije, ki se je pa hkratu z ropotom vsta- j til-iov, katere sodrugi le tedaj sovražijo, vila. Prišedši uiiže, je Vidav vide!, da sej ■redar so proti njim obrnjene. To paniko ; je bila kočija prevrnila. Kočijaž — Lo-, porabil eden naših (?Lavoratore< ga vrenc Vidav — je pa ležal krvav na tleh nazivlje »capo-crumiro«) ter stopivši na mizo improviziral »govoranco« ob odobra-..nju večine in ob strahu sodrugov. Kar poleg kočije. V tem je bilo prišlo še par ostb k zvrnjeni kočiji, in ko so videli, da je ko- na enkrat so prišli poklicani stražarji. — j čijaž krvav, so mu hoteli pomagati, a bil Ker našim ni bilo do nepotrebnih spopa- je že mrtev. Ležal je z obrazom v prahu, lov, >0 se mimo oddaljili pevajoč narodne ; Oni Vidav, ki je bil prvi na licu mesta, pesmi, a sodrugi so še le potem eden po je šel takoj v Sežano in tam obvestil orož-L-nem previdno oziraje se na desno in levo, j nike, ki so takoj prišli na lice mesta. Kon-apustili torišče njih slavnega shoda brez i statovali so, da ima pokojni Vidav dve vodje Kopača, ki je pač poslal v dvorano rani na glavi, in sicer eno na desnem itraže. a sam smatral za koristno, da pre- sencu, a drugo v tilniku. V tem je prišel pusti sodrugom naj se rešijo, kakor znajo g. Radič — gostilničar v Trstu — z av-n morejo. Razkropljeni sodrugi so se tomobilom tam mimo, in ta je potem pri-zopet našli — saj vsa pota vodijo v Rim nesel vest o tem groznem zločinu tukajžnji po ovinkih v kavarni Union, kjer so prišedši do sape, držali vojno 'posvetovanje kako bi se moglo brez vsake nevarnosti policiji. Nesrečna vdova pokojnega Lovrenca Vidav, in pa gori imenovana Brigita Din-.a-kočiti Narodni dom t ter spraviti pod kels, ki sta videli zločinca, opisujeti istega vejo oblast tamošnjo vojno blagajno, ki skoraj popolnoma ravno tako, kakor so jo krvavo rabili za pokritje troškov j opisovale morilca pok. Mohoroviča one a v lenega štrajka. Ali upadel jim je po- osebe, ki so ga videle v Mohorovičevi ko-; um, ker se je nedko oglasil rekši, da je Čiji na cesti proti Kontovelju. vendar mogoče, da bi jo skupili. In tako Danes pošljemo svojega poročevalca o sklenili, da je boljše da grejo — spat. na Opčine in jutri podamo svojim čitateljem n to so tudi storili. Vse drugo, kar piše kaj več podatkov o tem zopetnem neza->I.avoratore« je navadna »farbariiac. slišano groznem zločinu. Sicer pa smo hvaležni »Lavoratoru«, -------cr- v~ . '~ . . v V" ki trdi. da je 40 parov kranjskih pesti lNdoC 1 tivAdl bilo v stanu razpoditi shod celih 300 čvrsto Z včerajšnjim, „Cvrčkom« je nudilo organiziranih sodrugov, na priznanju na- dramatično društvo zelo lep večer. Začudim možakom. dili smo se sicer, da je posetilo predstavo manj ljudij nego navadno ob novitetah, gfgijf iZVOŠSek Vtnorjcn • no nedožlim je zares lahko žal, da niso bili prisotni. Zato pa smo prepričani, da Vsled propada tvrdke L. CORSI - (ppodajalnica oblek) = Trst, ulica Giosuč Carducci 11 (prej ul. Torrente) časti so podpisani naznaniti P. T. občinstvu, da se bo vse blago te prodajalnice prodalo Z velikimi popustki Od 30%, 40% in 50% pod prošnjo ceno, in sicer, ker se mora prodajalnica v najkrajšem času izprazniti. Na prodaj so Volnene obleke za moške od gld. 6'— naprej „ „ dečke „ 4*— „ Volneni j »piči s podvlako 3'— Volnene hlače „ 2-— „ Hlače iz bombaževine za del. „ I ■— „ s? Jope, Paletots, Ulster, Površniki —— Fuštanjaste srajce za moške po kraje. 80 95 J t >? M n n Klobuki za moške pristni (Monza) .. 130 Čevlji in postoii (kožni) za moške in ženske s==== po gld. 2"— par ===== Volnene jope za gospe po gld. 3'—, Volnene bluze za gospe kr. 80. Volneno blago — dvojna širokost — za gospe po 23 krajcarjev meter JEST Volneno in bombaževo blago za moške. Pletenine, spodnje hlače, ovratniki, zapestniki ovratnice, dežniki, kape, robci itd. itd. Modre, tkakene jope za kovače in mehanike gold. 2'— Ravnoiste, pristne angleške gold. 2-50. NB. Pro'laja je začela včeraj iv soboto) dne 14. decembra in sicer je prodajalna odprta od 8. ure pred-poludne do 1. ure pop. in od 3. do 7. in pol ure zvečer. Udani V. DOBAUSCHEK Trst, ul. Giosue Carducci li. Govori se slovensko. • • » • • • ANTON SKERL Agencija za najeme .v kupovanje in prodalo zastopali mm » b mm® „Mm mehanik, sapriaeiefil KTftdens«. Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trsi in m fss~ Napeljava in zaloga električnih zvončkov, lja^ in prodaja gramofonov, zonofonov in fonograft» via [ Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mcha.Bit.3- Arsenale 2-4(Piazza Verdi) j Es^afiT^ i5"lBiK Telefon 14 73 Velika zaloga prlpadk*v po tovarnllklli TELEFOM 5tev. 1734. Groza bega zopet izvoščeke. Se sta nam preživo v spominu grozna zločina, ki ju je dosedaj — žal — še ne-:nana, tajna roka grozovitega zločinca, y rozov5te pošasti v človeški obliki, izvršila meseca julija nad dvema nesrečnima ko-ćijaženia. Zločinec je bil nesrečna kočijaža ..;et za vožnjo. Toliko prvi — Praznik — k;.kor dragi — Mohorovič — sta rada, pridejo še bolj mnogoštevilno ti in drugi prihodnjič, kajti g-las gre po deželi najboljše sorte o »Cvrčku», o igri in o protagonistki — Cvrčku gospici Janovi, kateri čestitamo na včerajšnjem posrečenem nastopu. Na sploh je bila predstava jako sveža in ubrano gladka. Na občinstvo je igra napravila zelo povoljen vtis in zato ni isto la. celo z veseljem vsprejela zločinca v ... . . . .... J r J štedilo s ploskanjem, ki ga je zaslužilo —. ojo kočijo, nadejajoča se zaslužka od |. . .. . I? onega, ki ju je bil obsodil v smrt. Prišel _ igralstvo, v prvi vrsti gospica Jan-Cvrček. CKGNA MOSCATO Specijaliteta tvrdke di IIBERTI & TRUSIAHI Liker-vino, ki je vsled svojega izvrstnega okusa priljubljeno toliko otrokom, kolikor odraslim, je radi sestave iz samih higijeničnih in krepilnih snovi nr neprekosljivo ^m Na prodaj povsodi! Zahtevajte v vseli kavarnah ! Glavna zaloga ulica Galatti št. 6. m Druge priporočljive specijalite goriimenovane tvrdke : Cordial ..Carducci s« Cordial „Bellini a. Cordial Podrobno jutri ; za sedaj tolmačimo le jima je bil ponujat kruha, a dal jima je; , * „ • i , J ; željo občinstva na kompetentni naslov, naj > "i » i " ; ... . i bi se vršila repriza »Cvrčka« še gorka, Ne strah, ampak oroza je bila zavla-• , , . .... . , .. . , . .1 kmalu o prvi priliki. dala mej občinstvom vseh slojev v oni __ _ _ _ _____________ dobi, ko sta bila izvršena ta dva zločina., ^ ^^ ^ fao+i M j izvosčeki je pa vladala več časa. liC*.^! 1" VuOll« ■plu-na panika. In še dandanes obide člo- Kako draga je megla v Londonu. Umevno /tka ytoza, ko pade slučajno pogovor na je, da so se londonski mestni očetje raz-ta umora. A ta groza je danes neizmerno veselili iznajdbe ki jim jo je nedavno pred-veča : Jutri bo 5 mesecev, odkar je bil na ' ložtl Maggiora, naj bi se namreč začelo esti pod Kontoveljem vmorjen kočijaž streljati proti megli s posebnimi topovi. Mohorovič, o sinoči — oziroma včeraj po- Londonu provzroča megla ogromno škode. ' jludne, ker je bilo še pri belem dnevu ; V poznih jesenskih in zimskih dneh je ne-— je bil 1 katere dni megla tako gosta, da se vidi vmorjen tretji kočijaž ! i komaj tri metre pred r>eboj pri belem Ta grozni vmor je bil izvršen na cesti 1 dnevu. V takih dneh je oviran ves promet mej Opčinami in Sežano, in sicer kake 4 in trgovina, kar pomenja za prebivalstvo km onkraj Opčin, to je mej Sežano m Fer- do tri milijone izgube na dan. Samo umetna netič- m. Včeraj popoludne je bil prišel ulična razsvetljava stane 140.000 K, po-r. znan človek na dom k izvoščeku Lo- ulične železnice pa izdajo za razsvetilne vrencu Vidav po domače »kovač«, na Op- signale 120.000 K. „Cavallotti" - Amaro „Nazionale" - Amaro „Siciliano rSi ]□((_! I TRST, ul Cassa di Risparmio št 6. TELEFON št. 1587. V sliko skladišče turških in perzijskih preprogi SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI Irsi ul Z. ^Sntonao it. 4 (hiša 7@rni) kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste Btrac IV »EDINOST« štev. 34o V Trstu, 16. decembra 1907 Odhajanje in prihajanje vlakov Državna železnica. Veljaven od 1. oktobra 1907 naprej Odhod iz Trsta (Campo Maržo) Trst— Rovinj—Pula (Dunaj) > Mb 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 7.20 0 Herpelje—Divača—Dunaj 8.C<» 0 Herpelje—Rovinj—Pula. .4.r> 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— 1 Beljak—Monakovo— Dunaj Westbhf —Dunaj j. i- I2.0C 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) (Prvačina— ! Ajdovščina: 2.47) Jesenice—Celovec. 4.25 B Opčine (vlak se vstavi samo zu vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice—Beljak—Celovec— Praea. 5.05 j Opčine—Goiica—Jesenice — Beljak — .Monakovo—Dunaj j. ž. Dunaj—Westbhf.—Praga. 7 80 0 Opčine—Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9.21) lO.čMi 0 Opčine—(Gorica—Jesenice—Beljak.______ Ob nTdeljah m praznikih : 2:lb 0 do gorice. Beljak-Monakovo! Trst, ulica S. Lazzaro 13, IV. il. sa valovite lasi Negovalke Se priporoča cenjenim gospem. Trs t—Gorica—Jesenice—Celovec .15 0 do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdov- će»alka za valovite lasi Negovalka za roke 1 Sčina: 8.47). Električno vpeljavo izvršuje c tratijo § TRST ulica S. Spiridicno štev. 6. Ql>HOD iz Gorice v Ajdovščino: B.OO, 2.05, 8.30 Prihod v Trst. Pula—Rovinj—(Dunaj). 7.4:» 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. '».i>; 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpcstaj. 3 10 0 iz Pule—Rovitja (Divače—Dunaja) Herpelj in medp09faj. 7.25 !» iz Pule—Rovinja (Divače). i0.-Jf> B iz Pule, Rovinja (Divače - Dunaja) Hei pelj. <>b nedeljah in" praznik?iiT 9^28 iz Herpelj in iz Divače.____ Poreč—Buj9—Trst. - 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. 2.-. U iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9.45 0 iz Poreča, Buj, Kopra iu medpostaj. Vcnrkovo— Praga— Celovec — Jesenice — Gorica—Trst. 5 30 G iz Monakova, Dunaja j. ž., Dunaja Weetbh. Celovca. Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7.-V 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. • M*; o iz Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin. I.55 iz Prctre, Dunaja, Celovca. Gorice. Berolina, Dražian. 2(5 0 iz Celovca. Trbiža (AjdovščJ Gorice, Opčin, 5 6.50 0 i^ Monakova, Beljaka, Jesenic. Gorice, Opčin 81«; j iz Prage, Celovca, Beljaka. (Ajdov.), Gorice, II.10 0 iz Prage, Berolina, Draždan, Celovca, Trbiža I Gorice, Opčin______ Ob~ nedeljah in praznikih: 9.24 0 iz Gorice (zveza ( z Ajdovščino in mej postajami). ^Ivonka DorefibinI TRST -- ulica Madonnina štev. 8 VELIKA ZALOGA pohištva, mani faktur, ur, slik, zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izb ero. UGODNE CENE. ^ Prodaja proti takojšnjemu pla- ^ žp^ čilu in tudi na obroke. Prodajalniea jestvin Peter psfernd, Srsl ulica Griulia 76. Prodaja: kavo, riž, testenine, siad;or. moko. ma3lo milo, olje. sveže In suhe sadje, kostanj, otrobi, sočivje itd. Postne pošiljatve na deželo od 5 kg naprej. • 1 rai> Jabolka in kostanj na drobno in d6belo v vsaki množini GUERING MARCON :: ulica £ivarnelfa štev. 3. :: Priporoča svojo zalogo oglja in fev kije vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobim. Pošiljanje na dom. Telefon št. 1864 Slovenci! Lastniki krem. gostiln, hiš in »tanoTanj. uii; mrežice In druge predmet: za plinovo razsvetljavo v prodajalnici — ulica Saverio Mercadante št. kjer najdete najprimerneje cene in trpežno PRODAJA NA DROBNO Pristno belo wm vino lastnega pridelka po 8S stotmk liter - - - U večji meri po 80 sf. lit. TRST, ul. Barriera vecchia 12. dvorišče od 9. do 12. ir» od 3. da 7. Vsaki dan svežo blago. FRANCESC0 S. DONATI elektrotohnik TRST, mlica d«ll* Acque4«tt© It. 2S iitiriisTin MsteMsi Mtiiin i iriicjiii mehanično delalnlco Eprajmta Tp«lJaT» •lektrlfina r»xjretl)»T«, itoimt, Ml«f«B«T, atrsloTode-r, k&ker taili nc?h.«n.lć»m del«, ki M t cm1 ■ »Uktro tehniko, kak®r focrm dlnMaiS-mlk *»t»rj«T ia pr*oanor» iretiljk k»kortn»f» al tlsttma. Cen« jaka zmzrn« la Izvršitev pepalaa. 4Jf K & r w Ferdinancio Ferlettsg | grbe, vsakovrstna lakiranja in tanecirer9ka dela 8 papirjem. TRST, ulica Chiozza 4. VELIKA ZALOGA praznih butelj Trst, vla (lelle Ombrelle st. TELEFON 18-49 Cfciido s ligo tmn jlOO.OOO buteljk od šampanjca za refoak Prodajajo in kupujejo se buteljke v->ake vi-te za refošk, šampanjc, bordean.v, rensko vino, iJ( konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra in 1 in pol litra. Damjane \i stekla oplete .o prevzamejo se 3opodil]alve na dežele. Kupuje se razbito sleklo vsake vr u*. r»on pjupn naznanja vsem svojim cenjenim rsdll Dlica gostom, da je odprl GOSTILNO fx G1KALDI, Piazza deli' Ospidale, votral Pieta štev 1. 1522 LAlla C i 11 a di Triest/ A SEMI FLIĆ Bogata izbera pohištva Trst, trg Belvedere štev. 3 Lastna delalnica. ul. Ruggero Manna za!rg: ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmerne in postrežba poštena in natančna. - > Trst. ulica Poste Nuove 9 - z«pne tire najboljših tovarn Najnovejde atenske ure. Izbcr ur za birma darila. Popravlja po zelo nizkih cenab, TRST, ulica Giosue CarduccS štv. 40 (ex ulica Torrente) ov dolaod za zimo. Jope s kožulia-tiin ovratnikom o gl. (lo li Lanene hlače „ 2 ,, „ 10 Skladišče blaga sa obleke in lastne krojačuics. Izvršuje eo naročila po meri. Bogata izbera hlač, srajc za delo samo v prodajalnici JRKOB S KCILjIS Posestnik in zalai^atelj najboljših viških in istrskih vin. Postrežba na dom. Za krčmarje in gosLil ničarje po dogovornih cenah Skladišča. Tranzit. Pošiljatve 4rst, ul. Mori štv, (Hosarlo) OGO Paletots od gi. S do ki<> Lanene obleke „ „ 7 25 Obleke za dečke „ 5 12 KJIGOVEZNICA . Tovarna trgovskih registri Gusiavo Taes^ni Fsgiio Trst,Via Porporslla št. 5 - m\ Via deli* jj \LLA CITTA' DI TRIESTE (Jlica (jiosue Ccrducci št. 40 (ejt ulica Tcrrente) v: 12 finih porcelanastih krožnikov, 12 malih kristalnih krožnikov za eompote, 12 kozarcev 6 japonskih pod kozarcev, G nožev z belo kovino, 6 vilic z belo kovino. 6 žlic z bele kovine, G žličic z bele kovine, 1 posodico za milo, 1 držaj za žigice, 1 svečnik. 1 posodo za kavo, 1 posodo za čaj in 1 pepelnik. 72 komadov tedaj pošilja proti predplačilu K 10 (potom poštne nakaznice) ————————— -- ŠfŠSŠ^SI Bazar 33 in 49, Trst, al. 5. Nicolo 29 TRST, Campo Belvedere 2. SLIKARJA sob, grbov, laki-KJ rarja posnemanega lesa, mramora, kovine itd. itd. Sorejemata vsakovrstne na reč b s tudi tapecirarska dela. BAR¥ARNlCAnioaoblekna8uho CENE ZMERNE. Ulica Farneto 11. A.Soegan ----k*. io^arna pohištva T il Ali K ; m m Hi i 5175 ifJIllZl t; »I ca deHa te sa št. ZALOGA: Pizzza Rosario št- I Katalogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO. SLiIKAR - DEKORATER Trst, ul. (Jgo Foscolo štev. 9 izvršuje rsakojako slikanje »ob v različnem moderr-em sklada Tapeciranje s papirjem. .. | DELO DOVB8HO. CEHE Z^T-pict- ^ C*. • • P * f«ajsko p vaj Prvo primorsko podjetje za \t pohištva In RUDOLF EXNER - TRST Telefon it. 847. - Via đe'Ia StaZŽOne Štv. 17. - Taiefoa 5t. 84 7 Filiiajko v PULI, GORICI. R£KI in GHADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- m inozemstva v zaprtih patentnih voEox"ih aa pohištvo, dolgih G do 3 metrov. (Pošiljanje preamstoT, tt se |£al]3jo na potovanje in isrg?ažaa]8 i'laga b prase.} Spreje.r.a se tudi pohištvo in sirila prednibte v 8iirambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. Sdini tržaški zavod *a = „VACUM-CLEANER". ;0 ea obešala, postelje opra-riUUU iS vo za spalno sobo naj-finejega deU, kuhinjsko opravo „S.Ccc sion4', moza cno umetniško mizico, . 3:1-ro 1209 K. - Szvršije naročbe vs^e vrste. Wizar, Trsi, ulica Cereria št. 2 QQ0QOQ&2OQ0Q0Lm i j •NJE 1q SHRANJEVANJE PifEPROO Točna postrežba in uijeks cene. Daroui I \ za božične praznike in novo Ičto. v bogati izberi po zmernih cenaii v novi prodajalnici v.r in zlatanine G. Mmm CORSO 23. Patent sternitov sicHij HatscM AsBsstov MM Sirili je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvoreev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavei, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZAIiOGE V VSEH GIiAVNlH MESTIH- = Vprašajte vzorce in kataloge v — Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeid) Trst, Scala geivedere št. 1, čekpn ios? ^ HOTJ^L. MLKM