TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSI
  Koruznico lahho pripravimo v dobro          krmo za govejo živino
Dipl.  ing. Zorec Egon
Ne bo odveč spomniti riaše zadružnike, da je tudi koruznica važna hrana naše-mu govedu. Sedaj je čas dokončnega pospravljanja poijskili pridelkov in se često dogodi. da ostane koruznica na polju ponekod v stavah, ponekod pa kar nepožeta. Brez dvonia ie to skrajno ne-gospodarsko postopanje in kaže na vse nerazumevanje važnosti koruznice kot živalske hrane. Ooveji želodec ie nam-reč tako zgrajen. da hrano najbolie iz-koristi, če je ta v razredčenem staniu. Koncentrirano hrano, žita in druga krepka krmila inoramo zato pokladati pomešana z rnanj prebavljivo hrano. ali Pa pokladarno poieg te visokovredne hrane tndi seno, slamo itd., da se ta v želodcu m?d prebavo pomeša s koncen-trirano hrano. Ce ne krmiino na ta način, preliaja hrana nedovoljno izrabljena v gnoj, povzroča pa tudi lahko razna obolenja  v  prebavilih.
(jovedo rabi torej takšno hrano. ki ni sarno redilna, temveč tudi taksna. da napolni želodec Navadno tudi vsaka polnilna hrana vsebuie gotov de!. ki je hranilen. Tako hranilo je seno. Slama vsebuie večji del snovi, ki samo napol-niio želodec. zato je kot liranilo manj vredna. Toda goveji želodec ima §e to posebnost, da tudi od težie prebavljivih snovi prece.išen del prebavi Navadno želodčni sok drugih rastlinojedcev tega ne zmore ter zato korij in prašičev na isti način ne moremo krrniti kakor cove-
da. Le v govejem želodcu so razne glive, ki razkrajajo tudi lesno viaknino, ki je druge rastlinojede živali ie malo ali sploh nič ne prebavijo. Govedo je torej možno preživeti tudi s slamo in drugo rastlinsko hrano, ki vsebuje mnogo lesne vlaknine
Ajdova slama, pomešana z drugimi krmili. ni tako slaba krma za govedo, kakor se splošno misli Če ji pri me-šanju damo vlogo nadomestovanja druge polnilne krme, jo bomo s pridom upo-rabili, posebno še, če nam primanjkuje druge boljše krme. Mnogo je pa še dru-gih rastlin, ki vsebuisjo dosti lesne vlaknine in ki bi bile dobra polnilna hrana, jih pa ne moremo uporabiti. ker so pretrde in jih govedo ne mara Po-stanejo pa užitne. če jih na drobno zre-žemo ali zmehčamo. Dobrodošla so takšna krmila v letih, ko primanikuje boliše krme, toda razumen gospodar in zadružnik ne bo čakal takšnih let tem-več bo tudi v s krmo dobrih letih raz-mtšljal, s čim bi seno nadom^stil. Uve-del bo krmlienje z nadomestki tudi v letih, ko bo imel dovoli sena, zato pa bo redil več živine ali pa seno prodal. če ga bo imel preveč.
TakSna trda hrana. ki jo je treba šele predelati, da postane užitna. je med drugimi n. pr trstio rožje. ki se po pri-rezovaniu trte meče na kompost ali pa za/.ge Mnogo sena bi prihranili. če bi enoletne   ro^ge  zrnleli   in   iih   pokladali
preko zime volom, ali pa tudi v času, ko jih ni treba močneje hraniti. ker jih le   redkeie   vprežerno.
Bolj važna pa je koruznica. Jo sicer tudi že sedaj pokladaio govedu. vendar tako, da se živina z njo le moti z obi-ranjern listov, stebla pa poliodi v gnoj. Ta način izkoriščanja koruznice je se-veda zelo preprost. V Voivodini koruz-nico racionalneie izkorisčaio. S slamo-reznico jo zrežejo na 1 do 2 cm dolge kose, pomešajo s plevami ali rezanico slame, poškropijo z vodo ir. pustijo stati vsaj 12 ur. V tem času se koruznica zmehča ter io posoljeno in pom^šano z repo pokladajo kravam. Ko voli ne de-lajo, dobijo zrezano koruznico pome-šano s plevami, ali rezanico slame in malo repe. Kadar pa delajo, dobijo isti hrano pomešano z koruznim zdrobom. Koruznica v teh krajih popolnoma na-domestuje seno, ki ga v t°h kraiih pri-manjkuie in ki ga pokladajo le mladi živini, breiim kravarn jn volorn. ko težko delajo.
V Ameriki so uporabo koruznice še boli izpopolnili. Koruznice tam ne re-žejo s slamoreznico, temveč jo s po-sebnim strcnem razcefrajo vzdol? stebla v tanke niti. Nairrani ie prebavliiva nanireč trda koža stebia ki pa še ovira prebavo stržena. Ta stroi o« kožo od-lušči. ki sicer ostane nenrehavl.iena in itna pri prebavi vloun ooinilne hrane Stroi se imenuie »šrider« in smo jih pred voino uvažali iz  Atnerike
Letos imaino tnnogo koruznice na razpoiago. Nespametno bi biio če ie ne bi izkoristili Ameriskih strojev sicer ne vnoremo nabaviti, todrj z načinom nri-prave v Voivodini bomo gotovo lahko pribr?p?1i  nnn?n scna.