Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4fl., sicer 3 fl.5 za pol leta2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII Ljubljani v sredo i 9. julia 1854 List 5 7 Gospodarske skušnje rekoč „duša" gnoj Skušeno je y Poterjena skušnja zoper gnjilobo grozdja. funtu (ali po vsaki libri) amonjáka da po Po oznanilu „Novic" od3.kimovca 1853 v listu 71. vzamem globoko golidico, vlijein va-njo dvabo kala vode, 10 žlic nišča izkadí, gré okoli 3 funt v'. ki akem ígnoj nj v gubo tnega zer zganja y 12 žlic vina in 12 žlic škodo si kmet sani prizadevuj Iz tega se lahko prerajta, kakošno 5 ne ve prav rav jeziha, ukažem enemu posodo deržati pod plesnjivim grozdjem, ki ga imam v plantah, drugemu dam v , ......dobro v posodi namakati, in tako vsaki pepelnat al plesnjiv grozd roke mořsko gobo. in rečem, taisto nati z gnojem in je nečimeren gospodar Lep spargelj si izrediti. Posebno velik špargel si izrediti, priporoča anglešk vertnarsk časnik sledeče: O vsih Svetih. oprati. To je terpelo tri dni. Za vse' plesnjivo ^akor hitro je špargeljnovo zeliše po zmerzlíni za grozdje se je potřebovalo 13 bokalovvode zganja bokal oc je jjuncuuvaiu X« uunaiuv vuuc, a wuiv«i černélo, naj se s koso pokosí in ko je en ali dva ravno toliko vina in jesiha. Tretji dan grem dní ležalo, naj se sožge in pepel po gredicah po pogledat, in najdem, da oprano grozdje nima več trosi. Potem se navozi na grêde dober frišengnoj plesnjobe, ampak je čisto in svitlo; dozorelo je iz hleva (na 20 čevljev dolgo in 6 čevljev široko tako. pa sem ga přidělal 18 čebrov (čeber 50 bo gredo se rajta en voz gnoja); temu naj se pridene kalov). Nobeden v moji fari, ako ravno imajo ne- dober mernik (pol vagana) kurjeka in oba gnoja naj se dobro pomešata, po tem pa pod zemljo spra grêde čez zimo; naspomlad J& U1V V J • 11 U WV>Ut 11 f Ul UJ 1 1UA UUV A f 11 V/ M SAM t* J V JU kteri več tert od mene, ga ni toliko imel. Škoda i * «r »-v v • i i # v jvicii vcu ici t u u mene, ^a m luuivu unci. pivuua ie, j ^ " "x v ^v^v^»»«, da je rečeno oznanilo že pozno na svitlo prišlo, vita. Tako naj ostanejo ker je bilo veliko grozdja že popolnoma sognjitega, pa naj se berž ko je mogoče enkrat plitvo preko ----~ ----1--------«li«** -o (V4 cola) po njih soli potroši; dež raztopí sol, ki se potem v zemljo potegne. Sol stori, da na gredah ne more trava rasti m eh a k in sočnat, da žlahnejšega ni na svetu. kterega umivati ni nič pomagalo, Jez sem svojim pljejo in potem za četert pavca farmanom to skušnjo na vso moč perporočal; al ne verni Tomazi so se izgovarjali: ..nim am o časa, to delo je sitno, imamo veliko drugih opravil itd." in so raji škodo terpeli. Če bi pa pomislili, da vsaka terta se mora okopavati, obrezovati, privezati, pre gostih in škodljivih mladik posebno po deblu oči štiti, bi mende vendar lahko spoznali, da se splača premagati, to je, bolno grozdje špargelj pa poganja čuda de bel in tako Divji kostanj za mnoge rokodelce. Hvalo divjega koštanja (Rosskastanie) za kme tudi zadnjo težavo kolikor mogoče, obraniti, in ga o pravem času bolezni obvarovati. Komur pa tijstvo so „Novice" že večkrat péle. Pa tudi za ni svetovati, ni pomagati! Pri nas letina, hvala Bogu y , dobro kaže. Sadja posebno pa češpelj, za kterega so lani naši Vremci v bližnjem Terstu čez 4000 fl, potegnili, bo letos zlo malo; terta obilen pridelk obeta, al žalibog! bo lezen se že napoveduje, (kakor menda tudi v Vi pavi) in v Bregu in pri Terstu že močno razsaja Ne bom zamudil tudi letos omenjega pomočka po Novicam" to berž bukvoveze, sedlarje (zotlarje), jermenarje (rimarje) in druge rokodelce, ki potrebujejo vsako leto veliko popa ali kl ej a, in si ga napravljajo zrelega, do do iz drage režene moke, je moka brega na peči ali v péči posušenega in potem zmletega koštanja. Na to lepo belo moko se vliva po malem kropa in neprenehoma mešaje se naredi naj b oil i pop, ki ima še to posebno prednost pred vsa kim drugim, da se ga moli ne lotijo. skusiti, in ako se sopet poterdi dati. i'C 5 55 na znanje V Vremih 15. julia 1854. Jožef Benedikt Rubesa fajmošter. Gotov pomoček zoper mramorja. Prosena slama dá lepo barvo. Nove skušnje so učile, da ima proséna slama (Hirsestroh) veliko veliko barve (farbe) v sebi, ki ? pa se le v kropu ali vinskem cvetu raztopí. Če se prosena slama s pridjanimi namakami železa (Ei senbeitzen) raztopí, dá za pavolnato, volnato in Nadležnega mramorja (Werren) na polju od- svilno blago popolnoma in stanovitno černo barvo praviti je naj bolje in gotovo pomaga, njivo vsake z glino ali kositarjevim okisancom (Zinkoxyd) pa ali 4 leta s svinskim gnojem pognojiti ali saj dá vsake sorte rudečo barvo. Na proseno slamo s svinsko scavnico politi. Časnik štaj. kmet. družbe se vlije najpoprej vrelega vinskega cveta, pravi, da neki vertnar na Štajarskem, Walter po za tem se slama dene v krop, in tudi v razhlajeni imenu, že 30 let tako ravna, in da ne duha ne vodi se potem izvleče barva iz prosene slame. sluha od mramorja ni na njegovem zemljišu. Za po Ije 5 kjer tobak pridelujejo in ki po mramorju silno škodo terpi, bi utegnil tedaj svinski gnoj posebno dober biti. Kmetovavci pazite na amonják. Kalno in vlečljivo vino čistiti. Iz vedra vlečljivega in kalnega vina naj se vzameta kaka 2 bokala (pinta) in vlijeta v ponvo; Amonják puhtí in nas v 5 to je *) Lepo prosimo tema se prideneta potem 2 funta (2 libri) gr oj z dni li péšk, in vse skupej naj se počasi na žer tista stvar, ktera iz gnoja javici dobro zgreje, toda ne celo tako, da bi za drega s smradom svojim, je tako vrélo. Tako prekuhano vino se s peškami vred v Vred. verč prelij e, da skoz 2 dní na hladném stoji. Po 5 226 tem se vino odlije, spet v sodec kalnega vina vlije, jih dohodkov, naj merílo za posojilo, kterega pa m mocno v njem premesa Cez vino spet cisto in dobro bilo, kakor popred, in tudi mesce je vse no bo na enkrat odrajtati imel, ampak v 3, 4 ali 5 le přelito v drug sodec je ostalo cisto. Miš i pregnati. Nekoliko miš naj se vjame živih, in vtakne v tih kakor je v 55* listu razlozeoo bilo) in tudi to, kar na eoo leto odrajtati pride, se ne bo odstelo na enkrat, ampak v 10 obrokih ali brištih. Ker je naj manjši znesek, s kterim se kdo tega redko kolomazílo (Wagenschmier), kteremu se je primešalo nekoliko ribje mastí; potem naj se tako namazane miši spet spusté. Ta smerad jim je tako okoli letajo, dokler ne po zopern 5 da kakor nôre kjer koli so gínejo, in prezenejo vse druge misi, ta smerad zapustile. Kmalo pridejo potem vse miši na dan in letajo vse zbegane okoli, da se lahko s kako dilo vse pobijejo. Enako moć imajo lućnek fHimmelbrand) in pa resje. pekarijah in mli • V • V r nih, v žitnicah in na podih se miši preženó s temi zajema vdeleziti zamore, na 20 goldinarjev postavljen, se tudi malo přemožen zamore pridružiti temu po-sojilu, ker po 30 ali 40 krajcarjev v bristih plačevati, tudi manj premožnemu ne bo nemogoče Vendar se ne manjka tudi tacih revnih kmetov in rokodelcov, ki svoje davke le s silnimi težavami od- od tacih previdna vlada ne pričakuje, da bi se vdeležili zajema z cveternim davkovskim zneskom in da bi kaj posodili, česami nič nimajo ; zato pa je treba, da namest teh tišti. rajtujejo, ali jih celó odrajtati ne morejo zelisi, ce se položé semtertje. ki so s premoženjem obilo obdarovaní, dostojno spolnu zadevah deržavnega zajéma jejo svojo dolznost in se obilnisi vdelezijo zajema, med ktere pred vsimi steje vladni časnik ?)0est. Corr.tt pre- V zadnjem listu je bila dokazana potreb vlada mora se čez po poplačanem d dohodke dnarja dobiti > da da mozno zlahno gospodo, kapitaliste in bankirje, premožne vikše duhovne, visoke premožne vradnike, premožne samostane in cerkve, velike tergovce in fabrikante, posest- banko svojem dolgu pri dunajski banki pridejo nike velicih zemljiš ali hiš, premožne soseske. Tii veljá • • Vi t t i i I t fl « « i * m m . « « pet v velj srebra in zlata, in da bo djansko pokazati patriotizem, od kterega so usta ne hal nadavek (ažioj pri njih Da se bo to resnično zgo- dilo ? so cesar sami t pa besedo v patentu 26. j kterih tako goreče, da se člověk bojí jim blizo priti, le tako dolgo, dokler ni treba ali delà ali dnarja da« in djansk dokaz, da rovati domovini; kadar pa domovina od njih terja truda J t y je vlade resna se vidi že v n njega mesc odrajtovati v ř olj berž ko bo moc to velj vpeljati, ali da bi v m os nj o segli, se kerči njih domoljubje, ka em ukazu ministerském, da od prihod- kor nova flanela v perilu. Nadjati se je, da v vesoljnem naprej se morajo vse plačila za cole djanstvu tudi taki ne bojo zamudili pošteno storiti, kar b ali tu; vsi ti dohodki boj šli derzava od njih terja. v dnarnico banko za poplačanje deržavnega dolga Danes pa se boj Dostavimo tem pomenkom še poziv, ki gaje ravno zjasnili dobicki, ki so skle- gospod deželni poglavar krajnske kronovine razglasil in njeni z ravno izpisamm zajemom. Pervič: je posojiio to na dobre obresti ali činže se takole glasi: činže > pravimo, ker za 95 v pa Prebivavcom krajnske dežele ! Njegovo c. k. veličanstvo, nas přemilostiví cesar naloženo. Na dobre pirju posojenih goldinarjev se bo dobilo dolžno pismo in gospod, so z najvišjim patentom 26. junija t. 1. za fobligacija) za 100 gold., od kterih se bo vsako leto ukazati blagovolili, da naj se po celem cesarstvu sposo 5 gold, činža v srebru potegovalo. Ako se vse to jilo 350 do 500 milionov po podpisu napravi. skupaj zrajta zdaj, ko je 100 banknotov zavolj na davka komaj 70 vredno , je očitno i da deležniki tega Namen te velike in obsirne naprave, ktero obcni dvo ^? blagor tirja, je po hesedah Njegovega veličanstva i V J zajema svoj kapital nalože skor po 7 gold, letnega činža. jen: namreč na eni strani da se vrednost papirnatoga Al ni to za vsakega, ki more kaj dnarja naložiti V « V • 0C1 dnarja uravná in s srebrom enako veljavnost dobi > na ten dobiček? Cinzi po 7 od 100 so redki. Tukaj pa drugi strani pa 5 da se nenavadni stroški pokrijejo » kte so. Ce je Hranilnice (šparkase) placujejo le po 4 od 100. rih je bilo deržavi za velike armade in ji jih je še treba r v ze po tem takém očiten dobiček, na to vižo svoj da cesarstvo svojo čast in mogocnost med europejskimi dnar naložiti, obstojí še druga korist tega zajema v tem, deželami ohřáni. da ž njim ubranimo povikšanje davkov ali pa pri siljeni zájem, zakaj to je za gotovo izrečeno > da Zavoljo neredovne veljavnosti dnarjev terpé vsi stanovi brez razločka. Vse reci, kterih je v velikem go-deržava potřebuje naj manj 350 milionov za dosego ome- spodarstvu Ijudatev treba, so dobile neslanovitno ceno in njenih namenov in da ta znesek mora na kakoršno kolj vse premoženje, vse posestvo deržavljanov je podver vižo dobiti. Vsak bo pa vendar raji posodil in od po- ženo nji činž potegoval , kakor da bi večji davek plačeva!. Ce se tedaj vsak, kdor le more, z večjim ali manj- Če bo spet sreberni dnar med ljudstvo přišel i bo © otova vrednost posestva nehala, in kupčija in obert-šim posojilom vdeleži tega zajema, bo naklonil sebi do- nost boste šle bolj tečno spod rok. Kadar bo srebro med biček in svojim sose dom, da ne bo treba večjega ljudi prišlo, bo vsa, kar dá zemlja, kupčija, kapital ali davka plaćati. On bo tudi pripomogel k uterjenju ce- zadresre lega cesarstva, ktero želi iz že predolge papirnatega dnarja spet k nekdanji moči priti, ktero imeti kovci memo srebra vredni délo, zopet toliko veljalo, kolikor srebro, in njegova vrednost bo toliko večja, za kolikor menj so zdaj ban- mora v svojo čast in veljavo pred svetom. Kar tedaj kdo v dosego tega namena prida, ni ni dil Marsikdo bo morebiti rekel: „saj bi rad kaj poso- kakoršen dar občinstvu darovan, temuč strošek je ? pa ne vem koliko, da ne bo prevec ne premalo cc druge prid stori in s kterim svoje, kaj bojo ti storili, ti pa tudi ne bodi si od kodar koli izvirajoče dohodke od papirja na ga v svoj dobro prevdarj in bo gledal na bojo vedili kaj. Tem se pové, da preveč ne bo nikoli; srebro pomnoži. Strošek je tedaj, ki se v tem dobičku premalo pa zna biti zavolj tega, ker bi se potrebni obilno poverne , in verh tega veljá še deržavi tudi kot znesek potem vkup ne spravil, če bi vsak premalo posojilo, pri kterem plača od vsacih 95 gold. 5 gold, dal. Po vladnih naznanilih ima sledece veljati za merílo srebra obresti. vdeležbe: naj manj štirkrat toliko, kolikor kdo davka plačuje ali od grunta, ali od hiš, ali od svo kov Da ima deržava toliko več stroškov kakor dohod-pride od tod, ker je prisiljena v varovanje občnega «« ' JI «M V U j V Uli U« (.1 UIIKU J Uli UU uto | Mil VU (J V \M AUV, ptlUV VU tuu, nvi JV pilOIIJVUM » ÏU1UIUUJV u wvuv. jega obertnijstva, kupčijstva ali rokodelstva, ali od svo- blagra cesarstva in svoje časti med europejskimi derža 227 vami toliko nenavadoih stroškov imeti, kterih se ne more tuđi svoje bližnje unemajo ia tako javne organe v njih H I prizadevanja podperajo. Svesto sem prepričan, da bodo to napravo tudi vsi ubraniti. Kakor se mora člověk za ohranjenje življenja sa mostojuosti na vsako vižo z močjo in premoženjem pri- prebivavci krajnske dežele prav umeli in da bo ta de zadevati, tako se mora tudi derzava. žela s svojimi prebivavci se z vsemi drugimi deželami Nenavadne stroške, ktere ima derzava za take na- velicega cesarstva skušala, se tega narodnoga sposojila mene, morajo obdačeni deržavljani po nenavadni poti v svoj blagor in v blagor celega cesarstva po vsi mo-zravnati, in će bi vsi deržavljani si prostovoljno ne pri- gočosti vdeležiti, in da se ne bo v svoji prirojeni in s zadjali, potrebnih pomočkov preskerbeti, bi nič dražega tim v novič v djanju pokazani domoljabnosti od nobene ne ostalo, kaker nenavadne davke naložiti ali pa posilno drage dežele prekositi dala. sposojilo razpisati. Od 20. julija t. 1. notri do vštevno 19. aagasta Ce bi derzava eno ali drago storila, bi jo stan t. 1. bodo c. k. deželaa glavna dnarnica v Ljubljani ka njeuega dnarstva opravićil. Nje govo veličanstvo pa v kor tudi naberavne dnarnici v Novem mestu in Postojni svoji očetovski skerbnosti za blagor svojih derzavljanov in vse c. k. davkni uredi izreke za vdeleženje tega spo ni so me tacega zaukazali mnogokrat , temuc obernili so se z zau- sojila jemale in verh tega se bode v olajsanje prebivav-skuseno zvestost in radodarnost cov na deželi skerbelo, da bodo svoje izrečenja uredni panjem na svojih podložnih, na domoljubnost svojih narodov in so kom oddajali, ki se bodo tje razposlali. pogoji raz jim na voljo dali, se na s prav hasnovitimi pisani zajem podpisati in tako deržavi v imenovanih namenih pomagati. Podpis na posojilo je tedaj tudi z ozerom na ta drugi namen, ki se ima doseći, deržavljanska dolžnost V Ljubljani 11. julija 1854. Gustav grof Chorinsky s. r., c. k. poglavar. 9 ki lezi v lastnem neposrednem dobicku podpisavca in s ktero spolnjenjem se potřebnost, nenavadne davke ali Kratkočasnice Dobri stari ćasi. posilni zajem naložiti, odverne in ob enem vsakemu Au-strijanu priložnost dá, svojo djavno nadašenost za po-polno uravnanjo deržavuega gospodarstva in s tim pogo-jem učverstenje deržave na vse strani pred celo Europo Sin: Kaj ne oce » ko ste vi se majhni bili j so bili dobri stari ćasi, od kterih nam večkrat pripovedujete? moj oče so imeli dobre pokazati, kakor zaupanje njegovega tako gospoda zasluzi. ». cesarskega Oce: Ne, Matiček čase, pa ne jez ne ? Ded: Nikar ne verjemi tega: Jez sem se mogel Inenovani imenitni naméni in veliki dobički se dajo pa samo po tem doseći, če se, kakor poziv Njegovega veličanstva našega premilostivega cesarja in gospoda pričakuje vse svoje dni dosto truditi. Al mojega očeta časi: to so bili dobri P red e d časi. pečjó) Kaj 9 VS I 5 kteri v varstvu derzave ka terpel kot živina, da sem si kraj kvantate! Jez sem zasiužil. koršae koli dohodke vzivajo, po obširno te naprave vdeležijo. mogočosti ■«**«*i "'-J—* ----- Kdaj tedaj so bili tisti dobri časi? Po tem Del zajéma, kteri po skerbnem prevdarjenju veli takem takrat, kadar še nič ljudi ni bilo na svetu! Zakaj terpi turško-rusovska vojska tako dolgo 9 Marka: To je vendar čudno, da turško-rusovske kosti mnogoterega posestva, ki se razvidi iz naravnih davkov in druzih razmér, ktere vdeleženje posestnikov vojske še ni konec? In Turkom pomagajo še Francozi v vsaki kronovini olajšujejo ali otežujejo, na krajnsko jn En^lendarji, pa vendar ne gré ta reč nič naprej dezelo pride, znese štiri milione in se ima po podpisu «gotoviti. Ta znesek je blizo 4y4terni vesoljne sume vsih na Boštč: Da se pač čodiš o tem, kar je jasno kot beli dan! GSej! ta reč je takole: Rusi si ne upajo v un, Turki s Francozi in Eogleudarji pa si ne upajo no- ravnih davkov dezele. Po tej razmeri prevdari lahko ter. Toliko politike bi se bil že lahko naučil: saj pridno elednji, kako mu je z ozerom na svoje posastvo, na svoje „novičarja" bereš. dohodke in na svoje okoljnosti sploh mogoče , se vdele žiti, in ob enem se lahko prepriča, da znese to, kar ima deržava po tej razmeri od njega tirjati pravico, toliko da mu je pri tri- do petletnih obrokih za plačevanje sto riti lahko mogoče. Ker naj zaupanje, ktero Nj. c. k. apost. veličan Novičar iz austrianskih krajev 9 Iz Maribora 13. julia. stvo v svoje podložne staví, vsacega moćno spadbada, in ker se bo po tem, za kar se bo podpisal, njegova djavna domoljubnost merila, je častna reč za prebivavco krajnske dežele, v djanja pokazati prića cele Europe da so vredni zauoanja svojega cesarja, in da so vsaki čas pripravljeni, življenje in blago za domovino darovati, kadar njih gospod in cesar to terja, in tako svoje staro znano ime, da so zvěsti podložni in naj višji cesarski rodo vini vdani, znovega poterditi. Zedinjenje cesarstva in enakost zadév, ki imajo v tej veliki napravi svoje varstvo, naloži vsim deželam ce- . Danes so se na y nimo namreč kop y ki so v Zalarje h • v • So pa te kopve trojne sorte, kakor jih zdrav ali bolán člověk potřebuje; ene so toplice (gorke kopve v kadéh), druge so m (kalte Tuschbader) tretje P ali rusovske kopve (Dampf- oder russische Báder). Če tedaj zdrav člověk želi na eno ali drago vižo se oprati* ali bolán se po nasvetu zdravnikovem ozdravljati v ter- dovratnih boleznih, kakor so lezni. otere kostolomne bo- najde , slabosti in mertadoice posamnih udov itd vse tukaj pripravno, čedne in ne drago. Vodí y teka v te kop y je b a, ki pri-tudenčnica izpod Turna, in pa v in je ravno tista, ki teče v vojaško pekarnico mesto v štirno na placu, ni tedaj mastna in nesnažna Ljablja Sobe so prostorne, čedne y in (k je po sebno zdravo in dobro) visok soparica in ga glava ne boli, so y v ce kopvi y sôbe s kamnitnimi kadmí so posebno lep da člověka ne dusi pol ure sedí v topli ) na- pravljene; te kadi, kterih bo 5, je kamnar Le vec Mengšu lično izdelal, kamen (neki marmelj) je iz Ju-hana. Razun mcrzlic in sopárníc je 10 sôb s 15 kadmí v ker v nekterih jih je po dvoje, C vsih kopvah je, kar je moc, nizka; v merzlícah po 12 kr., v lesenih kadéh po 20 kr., v kamnitih po 30 kr., v soparnicah po 40 krajc.; kdor se v soparnicah naroći na već kopev, plača nekoliko manj Ker vsako domačo reč radi očitno po hvalimo, ce je zares hvale vredna, smo toliko bolj za dolžnost spoznali priporočiti Zalarj kop ker je z njimi vstre tudi zdravnikom, da zamorejo svoje bolnike poslati v to ali uno kop y ce je bolezen taka y da se z dobrim vspehom dá ozdravljati z gorko ali merzlo vodo ali z vodenim soparom. Kadar bo gosp, Zalar sozidal celo poslopje, ktero ježe davnej sedanjim časom primerne poprave potřebovalo, zamore res reći, da je ljšal dunajské ulice in po napravljenih kopvah na klonil mestu veliko dobrot Popřej so bclniki y ki so potřebovali rusovskih kopev, mogli potovati v Gradec ali celó na Dunaj; zdaj imamo vse to doma. Hvala tedaj komur hvala gré, posebno takim, ki kakošno novo dobro reč vpeljejo! y vojsko zoper Rusijo spustila, dokler se ne bo s prusko vlado, ktera je še zmiraj za mirno spravo s carom, popolnoma zedinila: kako se ima odgovor cara Nikolaja zastopiti. 14. dan t. m. ste nek iz Dunaja od angle-škega in francoskega poslanca šle pismi v London in Pariz, v kterih je odgovor rusovske vlade na terjatve austrianske vlade na drobno razložen; k večjem v 10 dnéh se pričakuje odgovor angleške in francoske vlade na te pismi poslancov; o dobrih 14 dnevih bo tedaj vse znano, kaj bo; popred menda tudi austrianska armada ne bo posedla Vlahije. — V ponde I jek se je vožnja po Semerinski železnici začela; zavolj te vožnje je zdaj pevsihpostajah od Danaja noter do Ljubljane čas prihoda in odhoda drugač ; iz Dunaja grejo zdaj vozovi z ljudmi zjutraj 40 minut po 7. uri, zve cer pa ob 9. Dalje od deržavnega zajema zve mo y da se od Dunaja pričakuje 100 milionov, od doljne Austrije 15, iz Tersta in Primorskega 15, iz Ogerskega 70 milionov; gotovo pa nek je, da pred- vćerajnem je bilo na Dunaji že 150 milionov podpisa nih. — 15. dan t. m. se je velika obertnijska raz stava v Munakovem slovesno odperla. — Iz Tor škega imamo sledeče novice: Turki so obsedli Gjurgj evo z veliko armado in kažejo, da bi se radi z Rusi pri Fratešti (eno pošto od Gjurgjeva) sprijeli. „Frem-denblatt" pa piše, ,,da so Turki rusovsko zadno stražo med Gjurgjevim in Tratešto že přijeli in zmagali; većina turške armade je bila V ze 11. dan t. m. na vlaški zemlji in se pomikovala proti B uk ur eštu , kjer je vse straha třepetalo". Ker pa druge novice še nič od tega ne vejo, . da so tudi Rnsi V se ni popolnoma verjetno. Gotovo pa je na tem mestu vojske prićakovali, ker je Goršakov 8» dan t. m. nanagloma Bukurešt zapustil in se v južni del Valahije podal. General Osten-Saken, od cara iz O dese za poveljnika 3. vojnega kardela poklican, . dan t. m. došel v Bukurešt. — Maršal P a skie ki se ne bo več vdeleževal poveljništva, se ni po dal v Podolijo, ampak na svojo grajšino Homel na Li je 11 v i č y tvanskem. Da je car Nikolaj resne volje do zadnega moža se vojskovati, se vidi iz vsega. Pravijo, da nedav nej je njegov stařeji sin in následník cesarstva na ko lena pred cesarja pádel in ga prosil: „naj ustavi silo vojske", ali oče ga je milovaje vzdignil rekoc: ti si V se premlad , da bi to zapopadel". V Varní je skor vsa armada Francozov in ADglezov skupej, in se pripravlja Sebastopol od morja in suhega napasti. — 9. dan t. m. je prišla iz Londona vojna barka, ki je nek pri nesla admiralu Napi eru dovoljenje napasti Kro nstadt. Cesar Napoleon je 12. t. m. ogledoval v Bou- logni nov oddelk armade, ki je šla na vojsko, v Ka-Vladni časnik „Oest. Corr." naznanja osnovo no ve lais-u pa je obiskal angleške barke, ki se imajo 20. V Azii pri Uzur- Novičar iz mnogih krajev postave, po kteri se bojo kmalo v vsih deželah na t. m. podati na izhodnje morje Lunina m ako kov in c pisani žarki res redka prikazen, ktera se primeri, line svitlobe v kapljah deževnih obla- zlo blede gheti so bili Turki 16. junia zlo tepeni; 2000 je nek mertvih, 1000 pa ranjenih obležalo. Sliši se y da je in razstavijo; večidel pa so te mavrice bel rumen kolobár Vred soltan pri volji Jeruzalem za svobodno mesta spoznati in ga postaviti pod varstvo velikih vlad. Odgovorni vrednik: iDr. Janez Bleiweis Natiskar in zalužnik : Jozef Blaznik.